Dopisi. Sv. Ilj v Slov. gor. (Smrt blage ž e n e.) Letos nam sicer Bkoro ae preaeha zvoaov mrtvaška pesem; toda zdelo se aam je, da še tako otožao aiso doaeli kakor prve dai pretečeaega tedaa. Ia komu so peli tako milo zadajo pesem ? Kakor blisk 8e je razaealo po celi fari, da aam je aemila smrt pobrala aajboljšo žeao, predobro mater. Na pcpelaico smo spremili k zadajemu počitku povsod pozaaao ia 8poštovaao mater Kreaovo iz Stare gore. Bila je rajaa pravi vzor aloveaake žeae ia matere. Kakor je živela aama vzgledao krsčaasko, tako si je vzgojila tudi avoje otroke. Njobo materiao arce je bilo sicer polao Ijubezai do vseh, poscbno pa je šo bila ajeaa sr6aa želja, da bi 8in dijak srečao dovrsil evoje štadije. Tega ai^er ai dočakala, a ločila ae ,je lahko z zavestjo, da umira v aaročjn samib dobrib otrok. Bila je pa tudi zavedaa Sloveaka; BSlov. Gosp." je vaikdar že komaj pričakovala ia se celo aa bolaiski postelji ai mogla biti brez BJega. Vaaki soaedi je zaala vedao dati moder 8vet v vseh zadevah gospodiajatva; revež pa tudi ai šel aikdar prazea od aje. Ker je rajao zato vse apostovalo ia ljubilo, ae je k pogrebu kljnb slabema vremeau zbrala tako ogromaa maožiea, da že dolga leta aismo videli tako veličastaega pogreba. Ia ko ao preč. g. žapaik izpregovorili še v slovo zadaje beaede, ai bilo več auhega aobeaega očeaa; vaakemu izmed aavzočih se je zdelo, da mu pokopljejo lastao mater. Pa morali 8mo se ločiti. Žalajočim otrokom amo želeli, da bi bili vredai otroci svoje matere, blagi materi pa veča1 mir. Vitanje. (Spreobrajeaje. — Volitve.) Brezvestai krivoveraki hujskači so pregovorili aekaj dražiB, da so odatopile od rimako-katoliske cerkve ter 86 dale vpisati v lutrovo vero. Pa tak korak je za mislečega Človeka le atraaea. Usodepola je za takajaaje življeaje ia za prihodaji svet. Nekatere odpadaike je začelo skrbeti ia peči. Odločili so se popraviti, kar 86 da. Že pred leti se je oglasil aeki mož pri tnkajŠBJem katoliskera g. žapaika. Toda zvedeli so za to plemefliti tržki zagrizeaci ter ga tako dolgo obdelovali, da je opastil svojo aamero. Zopet se je oglasil za katoliško cerkev, pa zopet so ga aajboljši prijatelji preplašili, dokler ae ai dal od pastorja poročiti. Ali vest, od Boga človeku daaa, si ae da vzeti svojih pravic. Dražiflaki oče je premagal vae težkoče ter potrebao ukreail, da se vrae v pravo cerkev. Celjski paator pa, ki je pred kratkim imel takaj zvečer svoje opravilo ia je pri avojem oatirju Rupaika gostoval, ga je iskal aa domu, hoteč ga ohraniti. A mož 86 ma je rajši akril. Dae 4. t. m. pa je res bil slovesao vzprejet v katoliško cerkev ob eaem s avojo žeao ia aeko drago dražiao, kateri gospodar je odkrito trdil, da ae je kesal avoje pregrehe tolikokrat, kolikor ima las aa glavi. V aoboto ob pol 7. ari zjutraj «o spreobrfljeaci prisli v župao cerkev. Kleče pred oltarjem s prižganimi svečami v rokah eo 86 glasao odpovedali svojim zmotam, obžalovali svoje dajaaje, ter tri prste drže aa evaageljaki kfljigi slovesao priaegli aa katoliako vero. Nato ao bili odvezaai izobčeaja ia vzprejeti t katoliako cerkev. Opravili so sv. spoved ia med sv. maao sprejeli sv. obhajilo. Sledila je poroka, ker zakoa akleajea pred krivoverskim nčeaikom ai zakrameat. Obe drnžiai gta imeli že aekaj tedaov atare aovorojeačke, ki bo bili ob tej priliki kračeai. Slovesaost je bila vzpodbadaa ia ve8ela za dražiao ter vae dobre župljaae. Ljabi Bog dal staaovitaost njim kakor vsem drugim! Volitve razame pameteB človek tako, da 8i vaak izbere ali izvoli, komur hoče oddati avoj glas. Tukaj je bilo dragače. Nekateri so ae zbrali m določili, ta ia ta mora biti izvoljea ter aihče drugi. Kdor z Bami ae gre, tistema gorje. Čadea ta le slačaj. Mož biatre glavice bi rad bil v odborn. So meada pozabili aaaj. Izbrali, izvolili ga ais*^. Kaj si hoče. Haaz — Bočemo kar misliti aa birbaazel — se vzdigae ter zahteva: jaz moram priti v odbor, da zaatopam koristi avoje goape, to je, da pomagam svoji protestantovski oštariji. Nekaterim to ngaja, ker dragače pade polovica Bemškega trga v vodo. Drugi ae hudujejo, ker ma meada dovolj ae zaupajo. Ni ae dolgo od tega, kar je bil ta ostir aavdnaeB Sloveaec ia dober katoličaa. Sedaj je pa drugače. Torej se ai prav čiate krvi. Saj zapuatimo ga itak ae, ker aam ae zaa boljse slažiti kakor že zdaj. — Dobro erečo vsem sknpaj ! Ivanci pri Negovi. Sel sera kot popotaik iz Goraje Radgoae. Prišel sera do sčavaiikega moata, tam aem se uatavil, da si malo ogledam, kako se lepo po malem griča razproatira lepa Ivaaska vaa. Ko se dovolj aagledara, jo zavijem aaravaoat v gostilno g. Jakoba Šatlerja. Dobro aem zadel, kajti aašel aem omizje veaelih goatov. Tudi jaz se vsedem pri zadaji mizi ia Baročim četrt viaa, da ložje opazujem vesele goste. Hitro zapazim, da ni8O vsi jedaega misljeaja. Med ajihoviaii glasaimi pogovori zaalisim Baeakrat, da g. Družovič zarenči aad poleg fljega sedečim pivcem: B Jaz bi tebe rad meja, pa da bi ti Sloveaec ae ba; kaj bi zaarai, Bračkovimi Bemčuri, drža, te bi še jaz tebe rad meja. Ia ti tadi morem povedati, ka je meai že sam Bračko pravil, tebe da bi aa avoje atraa spravili, te bi cela vasa občiaa v Bračkovib rokah bila." A poleg 8edeči goet, ko to aliai, je Družoviču začel lepe aaštevati. Ko to ališim, hitro svojo torbo pobereai ia jo dalje pobriaera! Ne dolgo potem dogodku aem bil aa potu iz Gradca ter sem ae pripeljal z brzovlakom proti Špielfeldu. Tam sem izatopil, ia glej čuda: tam zagledam tega dobro izknieflega Nemca Dražoviča z Ivaac, kako da sili aa vlak, ob jedaem pa vpije: Goapod koadakter, jaz aem fdafar da, pa sea nič vtia doba. A goapod atrojevodja ai poalušal Drnžovičevega vpitja, temveč je brzovlak zdrgal dalje. DružoviČ pa je žalostao gledal aazaj, ker ai bilo deaarje?, katere bi moral a petaka dobiti. Glej, dragi Dražovič, aedaj bi pokazal bvojo aemsčiBO. Saj imas dobrega profe8orja v Orehovcih! Zakaj pa te ae poači, kaj se mora pri blagajai zahtevati, koliko je dobiti iz danega deaarja, ae pa potem že na vlaka glnžabaike tirjati za deaar. V gorajeradgoBgkem okraja pa ae govori, da bo Vračko kmalu maogo svojih prijateljev gaal k sv. Duhu aa božjo pot. Vrlo dobro! — Popotaik. Sv. Martin pod Vurberkom. (Okrajnema zastopn.) V predzadaji štev. BSlov. Gosp." je aam dopisaik ozaačil okrajae ceste, katere vežejo skozi Leitersberg, Sv. Marjeto, Sv. Jakob, JareaiBo, Kaamico ia Sv. Križ. Dragi bralec, poglej si tadi cesto, katera pelje iz Maribora mimo Device Marije Ba Polju do martiaškega broda v Gorajem Dupleka ia dalje do Spod. Dapleka k Sv. Martiau, Cigleacam iu Sv. Barbari. Od broda do Spod. Dupleka ai lahko spoznati, ali se pelješ po okrajai ceati ali po Bjivah Kajti z ajiv se steka voda aa okrajao cesto, ker so jarki do cela zaaati ia zaaemarjeai ia spoaipafljem tako štedijo, kakor da bi morali prej od Bog ve kako daleč voziti, akoravao ima vsaka teh obČia po dve prodai jami. Tega je kriv v prvi vrsti okrajai zastop, v dragi pa občiaaki predstojfliki ia odbori. Gospodje 80 pri okrajaem zaatopu aavajeai, da mora človek po koleaib za ajimi laziti, ali pa jih za frak držati, če hoče kaj opraviti. Pokažite ajirn, občiaski možje, da mi zahtevamo da ae bomo več proaili, kajti če smo dolžai daTekplačati, imamo tudi pravico zahtevati, popravek okrajaib cest. Prihodajič več! Kinet. Od nekod. Neka agledaa občiaa (ime zamolčinao z ozirom aa dokaj pametnib mož v tej občiai) je imela smolo, da je izvolila v krajni šolski gvet moža, ki aikakor ae spada v to častao zastopstvo, da ai se je sam proglaail za BajiBteligeataejšega človeka celega okraja. K vsaki seji pride pijaa ter tam tako dolgo otrobe veže ia pika, da povzroči prepir ia kreg ter se zborovalci brez vspeha razidejo. To se je že parkrat pripetilo. Drugi adje vsled tega silao aeradi zahajajo k sojam, ker se ae marajo prepirati 8 puhlim ia obolim ljabiteljem alkohola. Ako kdo stavi kak koristea aasvet ali predlog, imeauje ob to pritisk. (Kolika bedarija za jBajiateligeataejaega?'' človeka!) Na ajega delaje pač drngi pritisk, to je pritisk alkohola aa BJegove možgaae. Svojo iateligeaco kaže možak meada a tem, da vodi svojo bčerko — ačeako aa plese ia maškarade, da si bi moral kot ud krajaega aolskega aveta vedeti, da aolaka oblast kaj takega strogo prepoveduje. Takih ,preveč iateligeataih'' (?!) ljadi v krajBem solskem svetu Bikakor ae potrebnjemo, toraj proč ž ajimi! Oplotnica. (Naši posiliaemci) Bočejo s Sloveaci akupaj živeti ia bi ž Bjimi se v aebesa iti ae raarali. Zato je oadotai dozdajšaji občiaski zastop dae 5. t. m. skleail, da se vas Oplotaica loči od drugih občaBov, se taiata kot gamoatoJBa občiaa astaaovi ia se po postavi z dae 2. maja leta 1864 zato dež. odbor prosi dovoljeaja. V smialu § 14 obč. p. so vsi občaai z volitveao pravico povabljeai, da do31. t. m. svoje agovore proti temu sklepa v aradaih urah dopoldae v ob<5. piaarai aazaaaijo. Vsi ae dosli se smatrajo kot s tem sklepom zadovoljai. — Ta sklep je rea imeaiteB ia prav po Telikoaemski aavadi seatavljea od zagrizeaib aasih aaaprotflikov, ki med aami ia od aas živijo, kakor se Blaž Kokol, kmečki sia iz Markačicc, Jožef ia Matija Kos, rojeaa vrh Pohorja v Kot-a, Matija Makovšek, nekdanji aarodajak iz Vitaaja, Aatoa Obral p. d. Hadiček, pravi aemski prerok, koji pa aemaki aiti za silo ae zaa, Jožef Lipaš p. d. Adam v Koritu, kjer 80 že nekdaj Turki vee aarodajake pobili ali v snžnost odpeljali, potem Fraac Pozae, kmet ia pek, Fraac Joake 8t. ia ml., trgovca, pristaa Oplotaičaaa, ia privaadraai Fr. Strmšek iz Žič ter Edaard ia Jarij Hafearichter, lastaika stolarae, roj/v Hebi aa Ceškem, koja pa sta zvesta aiaova Bi8marka. Ti možje ae hočejo sedaj od dragih aoobčaaov ločiti, ker pač aimajo več npaaja, da bi jim oni samo blapČevali kakor do zdaj. Ali bi ae bilo modreje skleaiti, da hočejo šila ia kopita pobrati ia se aa Nemako podati, tam bodo zopet zaželjeai mir aaali, kojega tukaj pogrešajo. Nad svojim porazom pri obč. volitvah kar besaijo, ker so bili prepričaai, da bodo 31. jaa. t. 1. zmagali. Pa ai šlo. Sedaj razaaaajo po ptajski cuaji, nŠtajerc" imeBovaaem, vse mogoče aereaaice zoper avojega g. žapaika ia drage aarodajake ia v svoji razburjeaosti aiti do deaet več steti ae zaajo, trdeči, da smo mi v 2. razreda samo za sest glaaov zmagali, pa arao za eelih 10, v 3. razreda pa ao imeli aaai 99, 98, 97 ia trije po 96 glasov, aasprotaiki 96, 95, dva po 74, 92 ia 90 glaaov. Ce bi atolaraa v kakih par letih aehala, bi Oplotaica z vsemi kočami vred imela le okoli 400 prebivalcev. To bi bila tedaj silao velika občiaa, kateri bi aaj drugi dozdajšaji soobčaai obč. cesto aadaljevali, da bi tamošajim imeaitaim pargarjera aloveaski kmetje labko v dober kap lea vozili ia v ajih itacuaah kapovali, da bi potem v avoji oholosti aaa alov. bateljae zaaičevali. Dobiček od obč. sejmov, kateri ao se do 1. 1845 v Čadramaki vesi obhajali ia od oaih, ki so 8e pred 8 leti Sv. Barbari vzeli, bi pa sami imeli. V občiaski biši, katero je okoli 1. 1870 cela občiaa zidala, bi se za Baprej aopirili ti ljadje. Ker jih aemaki bratje v Koajicah, v Celja, v Gradca ia ae od drugod tako zdatao podpirajo, si bodo potem tadi svojo aemško faro astaaovili. Pri atavbi Bove cerkve bodo aajboljae viao pili, ker jim ga bo aernaka BSiidmarka" obilao plačala. Potem bodo tudi Basi aemški ačitelji kar primerao slažbo dobili. Nibče jih ae bo opomiajal v cerkev, ae k ljubezai do aaae lepe alov. domoviae. Noya cerkev pri Vojniku. (Razao.) Sre&ia je občiaa ia arečea je kraj, kjer je aloga ia ediaost. Tam se dela vselej za blagor občia. Tako je pri aas. Postavila ae je trirazredaa aova aola po pridaema oskrbovaaju ia aodelovaaja obč. in šolak. odbora, posebao pa vsega apoatovaaja ib hvale vredaega preč. g. dekaaa, ki so bili aajboljai voditelj pri stavbi aove aole. Zahvala vsem sotrudaikom, ki ao pomagali k atavbi aove sole, aajbolj pa še gg. Kadilaika ia Šelihu. Slavaostao blagoslavljeflje aove aole, ki je kiač cele občiae, bode po Veliki aoči ob začetka solskega leta. Nove občiaske volitve amo imeli. Vse ae je lepo ia mirao vršilo. Izvoljea je za žnpaaa že to 19. leto g. J. Piater, za odbornike pa: preč. g. dr. Gregorec, J. Arlič, F. Jaakovič, A. Majer, M. Kadilaik, M. Šelib, J. Jekl, G. Lavbič, J. KHbc, M. Arlič, K. Maataak, F. Koreaak, Bl. Roaer, J. Zidar, M. Piater, V. Cehaer. Izvoljea je bil tudi g. Fraac Štiaglic iz Krea. Nemila amrt aam ga je pa vzela, predeaj je začel delovati Bovi odbor. Bilo je ravao aa daa volitve za župaaa, v aoboto dae 11. t. m., ko so ga k pogrebu spremljali vsi obč. od'ioraiki. Bodi ma zemljica lahka! Ravao pri rajaem g. Štiaglica je po aoči pri odra čavala atara beračica V aj g e r. Tam se je aekoliko opijaaila, da so jo morali iz hiae odpraviti zaradi doatojaega mira. Sirota paje ala pod bližaji kozolec. Ljudje aiao vedeli zaajo, zjatraj pa ao jo aasli mrtvo. Najbrž jo je zadel kap. Nagle ia aeprevidae smrti reši Ba8, o Gospod! Pri Novi cerkvi je zgorela 21. febraarja viaičarija pose8taika Mart. Goreajak p. d. Kapociaerja iz Kozjaka. Viaičarka je bila premalo previdaa pri sbraajevaaju pepela. Dobraa pri Celju. Nemčuraki vojai svet za bližajočo se voHIbo bitko vrail se je pretekli tedea. Vatali bo kakor ea mož vai geaerali aemčarske črae vojake ia priili k posvetovaaju. Videli smo velike ia majhae, debele ia sahe, ravae kakor sveča, a tadi polomljeae. Videli smo zlate zrezde ia križce na zaslažaih prsih, videli svitle sablje ia bridke meče, videli akoraje z zlatimi ostrogami ia blataimi petami, videli vojaško uavihaae brke, katere z eaim samim migljajem poteptajo v prah aajhajaega sovražaika. Videli smo, kako so bojaželjaa srca hrabro ntripala pod sukBjami, videli pa amo tudi srca — globoko v hlačah. Ia priali so. Poslal jih je izhod ia zabod, aever ia jug. Mogočao so stopali, vsak korak je pomeajal pogia eloveaskemn domačiaa — trpiaa, pogia aloveaskemu posestaiku ia delavcu aa Dobrai. Ia prišli ao. Kakor temeB oblak prihrameli ao iz aarodae Vrbe in aolčae Pristove, iz viaorodaega Klaaca ia tople Gorice. Največ jih je pa dala staroalavaa Dobraa, katera ai žaloati zakriva oči, ko mora gledati, kako ae draži sloveaaka kri s privaadraao aemčarsko godljo v bojn zoper domado sloveasko stvar. Ib prisli so. Pogrešali emo jih samo iz Berliaa ia Fraakfarta, iz Kiao-Čao ia botentotakega grmovja. Ia prisli 80. Ia aedli ao. Bile ao zastopaae različae vrate ljadi, a aekoga Bi bilo, aamreč domačega sloveaskega kmeta ai bilo aobeaega v ajihovi arediai. Verjamemo. Hoteli ao biti med seboj ia tje ae apada sloveaaki kmet, tam ai zaaj proatora, nsaloa ai za pavre." Ia poavetovali ao ae, kako bodo v bodočaosti rezali krah aloveaski Dobrai. Slišali ao se razai aaaveti, a aobedea ai obveljal; vse so aamreč iraeli aeboj, a eae reči ai bilo — pameti ai bilo. Ia poklicali so aa pomoč zveste sosede Celjaae. Ia pripeljala se je lepa kočija. Iz aje ata stopila dva mogočaa goapoda. Vsi Bemčurji dobraaki ao z aepopiaaim apoatovaajem do črae zemlje priklaajali me80 iB koati svojega rojatva pred celjskima goapodoma ia pred ajaao pametjo. Ia zopet ao aedli. Ia zopet so ae posvetovali. Z ušesi ia ustmi so poalaaali dobraski aemčarji globoko nčeaoat celjakih prijateljev ia Ober-komafldaatov. Kaj eaakega še aiso sliaali, odkar po Bepotrebaem teptajo zemljo. Ia z vzdigajeBirui rokami ao prisegli ravaati ae po aaavetu celjske aemškemodroati. Iakoaoaeše eakrat pokloaili poaižao celJ8kima gospodoma, se je kočija vraila v Celje. Ia . . . Takaj aeha zgodoviaa. Pametaemu človeka pa mora zavreti kri, če premialjaje razmere aa Dobrai. Iz Celja aeai torej hoče aemška gospoda komaadirati aaše Bemčaratvo iB po tej komaadi aaj bi pleaala sloveaska Dobraa! Verjamemo radi, da je ai aenmaosti, ki bi bila večja, kakor je zabitost aaše aemskutarije. Presega pa jo predrzaost, s katero hoče ta aemškatarija vsiljevati svojo voljo aloveaskim Dobračaaom. Komaj, da ae pritepe Bog ve od kod s prazao calico kak aemčarski lačeaperger, že hoče biti goepod čez življeaje ia smrt celi sloveaski občiai. Pa goapodje, le počasi! Mi dobre pozaamo važe aameae ia povemo vam, da vam jib bodemo prekrižali. Ako čatite v sebi potrebo po celjski Bemaki modroati, aočemo vam biti aevošljivi. A zapomflite si to: veliko vode se bo steklo čez kolesa Križečaikovega mliaa ia maraikateri voz bo še zdrčal po Zlateškem bregu aavzdol, predao bo aa Dobrai obveljala volja kakega Jaboraeg-a ali Stiger-ja. Če se hoče dobraska aemškutarija po trebahu plaziti pred celjako aemško pametjo, mi aimamo aičesar zoper to, a poprej bo tekla voda, ki goai Križečaikov mlifl, po bregu aavzgor ia poprej bo tam jama, kjer je sedaj Zlateški breg, predao se bo Dobraa klaajala pred prazaimi glavami dobraakih aemčurjev. Pa maraikaj bi še razumeli. Razumeli bi željo aasih aemčarjev po lepi Dobrai, razumeli bi ajihovo žejjo koga komaadirati, a eae reči ae moremo razumeti ia to je, da 86 aajdejo zaalepljeai ljadje aa Dobrai, ki pomagajo brezvestai aemakatariji pri ajeaera saemakem" dela. Ia zaalepljeaoat teh Ijadi gre tako daleč, da se dajo kakor voleki vpreči v Beračaraki jarem ia poaižao ia potrpežljivo vlečejo voz, aa katerem se hočejo voziti dobraaki nemčarski geaerali. Zatajiti vero ia aarodaost svojih stariaev, zatajiti Bekdaaje prepričaaje, zaaičevati jezik, katerega govorijo ia tuliti t ea rog Hazne stvari. Iz domačih krajev. Politično in gospodarsko društvo v Št. Pavlu pri Preboldu bo imelo dae 26. t. m. ob 3. uri popoldae svoj redai občai zbor. Vsprejemali ae bodo tudi aovi udje. K obilfli udeležbi vabi odbor. Osebne vesti. V fiaaačni službi so prestavljeni: aadpazaik Al. Fike iz Maribora v Laško, Ivaa K o p i t a r iz Laskega v Ormož ia Frid. Stiglic iz Maribora II v Maribor I. — Skušnjo za rescipijeata je aapravil z dobrim uspehom finaačai aadpaznik gospod Job. D o v a i k. — Gosp. Radolf S e r a e c, c. kr. okrajai iažeair v Brežicah, je preatavljea v Celje. S pošte. Pri Sv. Jostu aa Kozjaku se je s 1. daem meseca aaica t. 1. ustaaovila c. kr. poštaa aabiralaica s trikrataim poštaim potom v tedaa aa Dobrao. S to postao aapravo se je zelo ustreglo poštaim potrebam oadotaih prebivalcev. — Poštai opravitelj gosp. Julij Žiragast je prestavljeB od Sv. Aadraža v Slov. gor. v Bistrico ob Zili. — Poštaa opraviteljica Silvija G r a h v Kozjem je prestavljeaa v Admoat. Za začasaega požtao-pomožaega uradaika III. stopaje je imeaovaa Ivaa Kreft aa Pragarskem. S šole. V pokoj je stopila učiteljica aa dekliški ljudski šoli v Ptuju V i k t o rija Curhalek. Dovolila ae je ustaaovitev samoatojae Ijudske sole v Peraoviz dvema razredoma v II. plaeilaem razredu, razširjatev ljudeko šole v Galiciji pa se m dovolila. Nastavljeaa sta kot učiteija: na ljudski soli s slovea8kim uČBim jezikom v Št. Ilja v Slov. gor. g. Ferd. Špraager, začaaai aditelj v Št. Bolfeakn, aa ljndski aoli v Soštaaju g. Maks H o č e v a r, začasoi učitelj v BizelJ8kem. Na lastao prošajo je bil upokojea uadnčitelj pri Sv. Križu pri Slatiai g. Šimoa Škrabl. Mariborske novice. Zeaa bivšega policijskega vodaika M a g e 1 e je zblazaela. — Hlapec trgovca Hartiagerja Matija Ploj, ki staauje v Pobrežah, je bil aa suma, da je akradel aa puatao aedeljo gostilBičarja pri Goetza aviajeae za 120 K. Med tem aamreč, ko je bil ples ifl so imeli nslužbeaci goatilaiBičarja aajveč dela, ukradel j<3 tat, kateremu se gotovo ples ai tako dopadel kakor klobaae ia gajati, za 120 K avifljiae. Ko 80 orožaiki preiskali Plojevo ataaovaaje, aašli so za celi voziček špecerijskega blaga, ki ga je tiho vzel Ploj svojemu gospodarju. — V domobraaski vojašaici je akradel aezaaa tat kaatiBerju Kočevarjn deaar, smodke ia druge atvari. Vae kar je odaesel ima okoli 100 kroa vredaosti. Zadruga obrtnikov v mariborskem okraju je imela svoje letao zborovaflje dae 26. m. m. v Maribora. Načelaik gosp. Šimoa Š e b e d a je podal letao poročilo, iz katerega je razvidao, da je zadraga v miaolem letu eprejela 200 učeacev ia 58 oprostila. Nazaaailo se je 26 obrti ia 17 se jib je izbrisalo. Dohodki se zaašali 932-80 K, izdatki 632 90 K, premožeflje zadrage zaaaa 393959 K. Goapodu Bačelaika Šebeda se je izrekla zahvala za ajegovo požrtvovalao delovaaje ia azorao oakrbovaaje blagajfle. Pri predlogih se je oglasil k besedi g. Heber, ki je oriaal žalostai položaj obrtaikov. Pritoževal se je, da gre malo obrtaištvo vseh strok rakovo pot vsled delovaaja velikih kapitaliatov. Daadaaes se že vse izdelaje po tovaraah v veliki meri s stroji ia je zato tadi ceaejse, čeravao maogokrat alabše blago. Vsled tega aazadaje malo obrtaištvo. Predlagal je aledečo resolacijo, katera se je aprejela eaoglaaao: Obrtaiška zadruga za okraj mariborski je sprejela aa svojem občaem zboru dae 26. febr. 1900 sledečo reaolucijo, katero je skleaila poalati aa viaoko vlado ia deželai zbor. Z ozirom aa dejstvo, da hirajo vsled pritiaka veliko kapitalističaih podjetij aa obrtaiako polje vse stroke obrtaije, nekatere ao celo popolaoma aaičeae, aadalje zaradi izdelovaaja obrtaiških del v kazailaicah, zaradi krošajarstva, ker se prodajajo izdelki velikih obrtaikov aa drobno od hiae do hise, vsled vedao rastočih cea za živila ia staflovaaja, je aujao potrebao, da ae upelje željao pričakovaaa državaa zavarovalaiea za bolaike, iavalide ia obaernogle. Ia to valed tega, ker ae morejo prospevati doaedaj obstoječe biagajae mojatrov zaradi obmejeaega delokroga ia vsled prevelike udfliae; zavarovalaice za bolaike, iavalide ia obaemogli obrtaike pa sploh ae ob8tojijo. Zato so bolaai, iavalidai ia obueraogli obrtaiki maogokrat Bavezaai aa občiao, pri kateri morajo uživati britki kruh abožaega. Z nstaaovo te zavarovalaice pa bi se tadi odbremeaile občiae ia dotičae deželae aataflove. Z ozirom aa aavedeaa dejstva se prosi visoka vlada, da kmalo predloži poatavai aačrt za zavarovalaico za bolae, invalidae in obaemogle, istočasflo pa ae prosi tudi visoki državai zbor, da ta prizadevaaja vlade podpira. Umrl je dae 9. t. m. g. Filip Trojaer, poaestaik ia cerkveai kljudar pri Sv. Jakoba v Slov. gor., v 82. letu. — Iz Koprivuic e se aani poroča: Dne 13. t. m. srao pokopali takajšajega trgovca g. Aadreja Golob. Rajai je bil odločea katoliaki mož, maogoletea cerkveai ključar, zaradi svoje gostoljubnosti ia postrežljivosti daleč okrog zelo priljabljea. Davet dahovaikov in velika maožica ljudatva ga je spremila k večaemu počitka. Naj v miru počiva blagi mož! — V Braslovčah je umrl dne 9. t. m. vrli mladeaič Jožef R o v š a i k v šeatiadvajaetem.letu. Bil je splošao priljubljea, kar je tudi pokazal ajegov pogreb. Priporoča ga v blag aponiia ajegov prijatelj. — Od Sv. Aatoaa aa Pohorji se aam piae: Tadi aaa Aatoačaae je zadela bridka usoda. Kruta amrt je aam pokoaila sicer že sivolasega atarčka, a moža, ki je bil celo avoje življeaje veaelega erca ia pola humorja. Dae 14. febr. 8mo izročili črai gomili posestaika Aatoaa Podlesaika p. d. Čavko. Bil je do svoje visoke atarosti, prava pohoraka koreaiaa, zdrav ia krepkega telesa. A pred štirimi leti ga aeaadoma zadeae v gozda mrtvoud ia od tega čaaa je ležal aepreaehoma. Zaprtemu med štiriaii steaami so daevi le počaai potekali, toda adaa v božjo voljo je potrpežljivo preaašal bolečiae. Z aajvečjo požrtvovalaostjo aiu je 8tregla ajegova žeaa ia starejša hči. Kako priljabljea je bil Čavko daleč okoli, je aajbolj pokazal fljegov pogreb. Prialo je maogo Ijudstra raa zkazat zadajo čast. Sprevod so vodili domači g. župaik Fr. Slavič ia se tudi v prekrasai Bagrobaici poalovili od avoje zveate ovčice. Rajaki je bil poaebao usmiljea proti abogim ia z veeeljem je segel v žep, če ae je šlo za kake cerkveae potrebe. Bil je tudi sredajemu zvoau boter, ki ga je tudi zadajikrat klical k večflema počitka, kakor preje pogosto k službi božji. Rajflkerau kličemo : Na avideaje aad zvezdami! — V torek, dae 14. t. m. emo aa Vranskem pokopali brata ia aestro Matija ia Ma,rijo L i v k, mežaarja pri podmžaici bv. Magdaleae aa Ločici. Kakor vso življeDJe, ata tudi sedaj v smrti združeaa. Gaaljivo aagrobaico jima je govoril guspod kaplaa Alojz Zamuda. N. p. v. m. Nesreče. V V i 6 a h pri P t a j u ae je zadušil dae 8. t. m. dojenček Aatoaa ia Marije Vidovič. Pastila ata dojeačka z BJego?im 41etaim bratcem samega v hiši m se je ata- rejši vlegel k majhaemu v zibelko ia ga zadusil. — Hlapec poaestaika Aatoaa Herličko v Peaji vasi pri Veleaju se je hotel prepeljati z vozom čez tir, ko je ravao prisopihal osebai vlak. Koaja je vlak povozil, voz z hlapcem pa je zagaal aa straa. K sreči se hlapcn ai aič zgodilo. — V Mostecu pri Brežicah je Baslal aa pastai torek pri plesu v gostilai Jožefa Krulc tepež. Faatje ao 86 radi aekega dekleta sporekli ter ta prepir zuaaj gostilae aadaljevali z ročicami. Pri tem sta faata A. Toporisič ia Cetiac tako aabila poaestaiskega siaa Fraaca Fereačaka iz Dol, da je obležal aezavesteB ia dragi daa vsled dobljeflih raa umrl. Brodar Jožef Slaga, ki ga je hotel brafliti, je bil saai rafljefl. Oba pretepača sta že pri sodaiji v Brežicah pod kjačem. — V Pletarjah pri Brežicah je ustrelil dae 7. t. m. zaaaega pretepača Aatoaa Medved poaestaik Jožef Spiler. Medved je prišel pozao po aoči k hiai Spilerja ter zahteval, da se mu odpre Ko se mu ai odprlo, hotel je s silo vdreti v hišo. Da bi ga ostraail, ustrelil je Špiler dvakrat z revolverjem skozi okeace aa durih. Edea stre! je zadel Medveda v prsa. Raajeaega so prepeljali v brežiško bolaiiaico, Špiler 8e je pa sam javil godaiji. aosti. — V aedeljo popoldae se je ustrelii v gozdu pri treh ribnikih pekovski pomočaik Aatoa K e g 1 iz Koajic. Pri ajem ai80 aašli ae krajcarja, pač pa zastavai list o srebrai uri, katero je prejšaji daa zastavil. Uboj. Dne 6. t. m. se je peljal Jože Stefaaič, hlapec pri posestaika Malasa aa B izeljakem, z vozom po vjeo aa Hrvaako. Blizu Klaajca ga arečajo vračajoči se aejmarji, ki so ga aa cesti ubili. Ogenj. V Goreagkem vrhu pri Ptuja je ogeaj uai<5il dae 9. t. m. viBičarijo Fraaciske Lipič. Koča je bila leseaa ia je bila takoj vaa v plameaa. Zavarovaaa je bila za 1000 K ia ai akoda posestaice poaebao velika. Pač pa trpi občatljivo akodo viaičar Fraac Roaker, kateremu je zgorelo vse: pohištvo, obleka, živež ia celo dve svinji. Kako je ogeaj aastal, se ae ve. Zraščeni deklici. V Goreaji vasi, st. 65. fare Šmarjeta je porodila žeaa gospodarja Jož. Prše mrtvi sestrici, katerih zgoraji deli ao zraščeai, spodaji pa proati, v aavadaem stanju. Splav se je razbil aa mostu pri V i dm u. Na splavu sta bila dva moža. Enemu se je posrečilo prijeti se za most ia so ga resili. Drugi je pa izgiail v valovih. Poaesrečeai je MartiB C e p a č iz Padeža, občiae Marija Gradec. Obsojen posilinemec. Dae 8. t. m. bil je pred c. kr. okraj. sodiačem v SIov. Bistrici zaradi žaljeaja časti obaojea na 30 K globe oziroma tri dai zapora ia povraitev vaeh stroskov Alojzij K n g 1 e r , goatilaičar ia mliaar v Poljčaaah. Brez vsacega povoda žalil je na javaem pro8toru domačega g. župaika, ki ni aikdar aiti aajmaajae oaebaoBti irael 8 tožeacem. Ne vomo, ali ga je k temn gaalo sovraštvo do katoliskih dnhovaikov, ali pa mržaja do Sloveacev, od katerih vendarle živi. Neprijaznost uradnikov proti kmetom. Dae 14. t. m. je šel kmet izmarib. okolice k okr. sodiaču ter botel proaiti za pojaaailo v aeki zadevi v sobi stev. 23.-24. Toda ko vatopi kmet v aobo in hoče izraziti avojo željo, začae v prvi sobi sedeči uradaik kričati aaaj ia ai botel kraeta aiti poelueati. Ali je to apodobao za c. kr. aradaika? Ali ae vedo uradaiki, čegav kruh jedo? Če se kedaj kmetom kaj eaakega zgodi, aaj se javijo pri aaa, da alučaje zberemo ia nastopimo proti kraetom aevljiidaim uradaikom. Crešnovec pri Slovenski Bistrici. V Leskovcu je amrl dae 6. t. m. 351etBi posestaik Štefaa Trobentar, aeaadoma. Iati večer je botel iti ajegov svak Aatoa P1 i b e rs e k iz Klopc k umrlemu molit. Med potom pa mu je postalo slabo. Drugo jatro so ga aašli ia preaesli v bližajo hišo, kjer je kmalo aa to amrl. Zdaj ležita oba svaka aa mirodvoru na črešflovcu. — V Staremlogu blizu Pragerskega je povozil vlak dae 11. t. m. zvečer ob pol 9. uri 451etBega kočarja Jakoba D r e u p. d. Aazel iz Starega loga. Mož je šel __ doma iz Pragerskega, kjer jo žagal drVa. Šel je bržkoae po železaiskem tiru. Občiaa Cezanjovska je pri seji dae 6. raarcija t. 1. imeaovala oaoglasao svojim častaim občaaom gospodaFraaca Zaherl-Ba, učitelja itd. v Ljatoraeru, ia sicer zaradi zaalug, katere ai je pridobil za solo ia občiao. Bukovci pri Ptuju. K naai žalo8ti je odišel od aas vrli aarodajak, gostilaičar ia kolar Miklavž Kotoleako. Preselil ae je v kamaiško faro pri Mariboru. Želimo ma vsi grečo. Njegov aaaledaik Martia Koreajak od Sv. Barbare v Halozah aas je aavdajal z najboljsim apaajem. da zopet dobimo v svojo grediao aarodajaka. Pa — ali se bočemo motiti? Kaj pa pomeai ajegov pečat BMartia Koreajak, Gastwirt ia Puchdorf1? Že koj od začetka ga opomaimo, da v Bukovcih smo posestniki in mladeaiči narodni koreajaki ia če hoče Koreajak aemškutariti, aaj si povabi ptnjske aemčarje, mi pa si bomo poiakali glov6B8ko aarodao gostilao. Nazarje pri Mozirji. V Nazarjih je priredilo k.-s. izobraževalao drustvo v e a e 1 i c o s tombolo v korist aazaržke aole. — V D obletiai pri Nazarjih je amrl občespoštovafli posestBik Jaaez Tlakar. Pokojai je bil vrl Sloveaec, trdaega kračaaskega prepričaaja. S čitaBJem kajig ia dobrih čaaopiaov si je pridobil precejšno izobrazbo. Nazaraka fara zgabi ž Bjim eaega aajboljaih mož. Celjske novice. Gledaliska predatava se vrei 25. t. m. Uprizorila se bode igra: BOdgojitelj Laaovec". — Pred 14daevi je aajel v Gosposki ulici alegaatao oblečea tuj gospod staaovaaje ter si ob eaem izposodil 20 K. Na to je pa izgiail. Zaušnica vlade Slovencem celjskega okraja. C. kr. vladni komisar pl. Lehman je kot vodja poslov okrajaega zastopa odstavil vse slovea8ke okrajae cestae komisarje ter aaatavil aameato ajih odločae aasprotaike Sloveaeev. Pl. Lehmaaa dela, kakor se ma ukazuje iz Gradca. Dokler bodo aaši poslanci — vkljub vsem zaaBaicaro — prijazao hodili okoli aameataika grofa Claryja, ae bo dajal drngih Bavodil svojim aradaikom aa Spodajem Štajerskem. Od atraDi Sloveacev pa tadi ni pravega odpora, ker Bekateri prvaki aičesar ae store za aarod, kjer ni ^foadov." Moravska češka kmetska stranka ima v aedeljo, dne 26. t. m. svoj straakia shod v Brau. Govorii bo državai poslaaec dr. Moric H r u b a a ia braski škof Pavel grof Huyn. Čeaka kmetska straaka aa Moravskem je izraed aajbolj delavaih kmetskih atraak, vedflo aa braaiku za kmetske pravice, a vedao tadi odločao aarodaa ia katoliška. Njea voditelj je kraet Josip Samalik. Društvena poročila. Predavanje v Narodnem domu v Mariboru. Slovaaaka čitalaica mariborska priredi v mali dvoraai Narodaega doma tri poljudaa predavaaja: dae 18. marca bo predaval g. prof. dr. JL.-Polj^1160 ° bakterijah, dae 1. aprila g. urofesuŁ-tk..AaU>ttI]Vl^d)l^d o Ejieja Silvijn, papežu PJjjJLL,b i.Y šgjo. župafkti v Starem trgrTari SlojrjLftj,:. grardcu, povodom 5001etaice ajegovega rojatva, rn dMT8. aprila g. dr. Rosiaa o jastičaih umori h. Vstop je prost ia vaakema dovoljea. Začetek je vselej točao ob 8. zvečer. Vabijo se vai aloji k tera zaBimivim ia podučflim predavaajem. Gledališka predstava v Mariboru. Citalaica ia pevsko društvo nMaribor" priredita v goboto, dae 25. t. m. v veliki dvoraai Narodaega doma gledaliako predatavo. Uprizori se: ^Patifarka", barka v eaem dejaaju, BDve tašči", veseloigra v enera dejanju ia ^Raztreseaca", veseloigra v eaem dejaaju. Vatopaice se dobivajo v soboto od 2.—3. popoldaa v čifcalflici ia zvečer od 7. aaprej pri blagajai. Pevske in tamburaške vaje bode začelo bralao ia pevako drustvo ,Maribor" ta mesec. Prva pev8ka vaja bo v soboto, dae 18. t. m. K isti se vabijo vse pevke ia pevci, tndi začetaiki. Za tamburaake vaje aaj blagovolijo aazaaaiti dotičae dame in goapodje, ki že zaajo ali se hodejo učiti tambarati avoje aaBlove pri alugi v Narodaem domn, kjer bo ležala tozadevna pola. Prva vaja se bo potem pravočaaao aazaaaila. Slavnost ^Mladeniške zveze" pri Sv. Aatoau v Slov. gor. Kakor apomladaaska vijola si se skrivala in aisi botela stopiti aa daa v avoji aežai lepoti ia čilosti! S temi besedami si apam pozdraviti aašo Bmladeaiško zvezo". Na tihem se pripravljajo tvoji člaai z vso vaemo aa vzviaeni poklic, stopiti svoj čaa kot dobro izurjeaa četa aa pozorišče sloveaske javaosti, da vsak aa svojem mesta izpolaijo važno aalogo, katero jim aalaga vera in domoviaa. V aedeljo ao se prvič pokazali aa gledališkem odra v igri ,Čevljar.a,Dokazali so, da Biso rojeai samo za motiko ia plug, ampak jim tadi gledaliska igra ae dela aobeaih preglavic. Igrali ao — (bodimo pravičai!) prav dobro. Vaak je etal aa svojeai mestu! Skoraj ee je bilo bati, da glavaa aloga (Blaže) ae bo aspela povoljao — ali sreča aam je aakloaila spretao moč v osebi Štelcarja. Še razvajeai mešČaai bi se smejali, da bi jim1 bržkoae zmaajkalo sape. Baroa Stradež (Vrsič) si je že s svojo zarjaajoatjo pridobil občiastvo. Istotako se je izvrstao aglobil v svojo ulogo dr. Ljpaik (Borko), aihče ai mogel mialiti dragače, kakor da je prebil vse stroge Bkušaje % izvrstaira aspehom; aaj je tako spretao vedel ukazovati v bolflieBici. Ista hvala gre ToaČkn (Holc), Opeki (Poljaaec) ia Valentiaa (Kukovec). — Mladeaič Poljaaec je pokazal lepe zraožBosti s svojim govorom, katarega je sara seatavil ia tudi govoraiako dobro predaval. Pri prosti zabavi so že govorili: Balaškovič, Borko, Nemec, Holc ia Lasabacher. Srečolov je po?zročil maogo sroeba vsled aaljivih dovtipov g. Jaraačiča. Da pa med posamezaimi točkami ai vladala dnhomoraa dolgočaaaoat, za to pa so skrbeli jarjevški tambarasi ia domači pevaki zbor. Cela slavaost se je vršila torej aepričakovaao lepo, ia kar je po8ebao tolažiluo za drnštveaega blagajaika — ai80 izostale srebrae kroaice čistega dohodka. Na občnem zboru slov. kršč. in izobraževalnega društva »Domovina" v Gradcu dne 22. prosiaca 1905 se je izvolil ia aeatavil sledcži odbor: Predaedaik g. Matija Kukmaa, podpredaedaik g. Aatoa Kos, tajaik g. Viacenc Jošt, tajaika aamestaik g. Viaceac Kosi, blagajaik g. Martia Slaaič, blagajaika aameetaik g. Vekoslav Belak, gospodar g. Ivaa Kodela, gospcdarja aamestaik g. Fraajo Rižnar, kajižaičar g. Fraajo Zamnda, odboraik g. Fraajo Švab, pregledovalca račuaov g. Fraajo Zakrajšek ia g. Josip Lah. Požarna bramba v Dragotincih pri Sv. Juriju ob Sčavnici je imela dae 12. t. m. svojo zborovaaje ia sklep račaaov preteklega leta. V odbor so voljeni: Karl Stramič, aačelaik; Radoalav Nemec, aameBtnik Svojmir Nemec, tajaik; Aatoa Vrzel, blagajaik; Jeraej Rotar, vodja bri^galaičarjev; Fr. Koroaec, Bamestaik; Alojzij Koroaec, vodja plezalcev; Jožef Pelc, BameBtBik; Fraac Straiaa, orodaičar. Iz Majšperga. Veselica aašega bralaega drnštva, ki ae je vršila dae 5. marca v prostorih g. Smoaika, je aad pričakovaaje dobro vspela. Čeravao je deževje ia taleči se eaeg pota precej poblatil, se je veadar obilao stevilo domačih zbralo m aapohiilo 8koraj vse prostore Smoaikove gostilae. Tadi prijazai aosedje iz Gore ia Sv. Lovreaca 80 aas počastili, za kar jim bode izrečeaa priarčBa zahvala. V začetka veaelice pozdravi predsedaik takajšaega bralaega draštva, g. Karol Rober, v prisrčaih besedah vse goste iz domače ia tujib žapaij, ter v kratkem, jedraatem govoru vspodbaja zbraae k Barodai zaveBti ia skupnemu složaemadelovaaja za blagor domovifle. Potem se začae saljiva tombola, kjer je vsak pazljivo poslušal aa izklicaaje atevilk ia zravea nestrpno gledal na igralao tablico, kedaj bo imel dovolj atevilk zazBamovaaih, da bo lahko na vse grlo zaklical: ambo ali terao i. t. d. Dobitke, ki go bili določeai za ambo ali terao ali kvaterao i. t. d., je g. predsedaik med razaimi aaljivimi opazkami delil ter vzbujal aplosBO veselje. Po dovršeni tomboli je bila prosta zabava, kjer so se veseli gostje razaovrgtao zabavali in kratkočasili. Da je ta veselica tako dodro vgpela, gre posebaa brala g. trgovcu Svaršaiku, ki ge je dosti tradil z Bakapovaajeui dobitkor ter izdelovaajem igralaih tablic. Iskreno zahvalo aadalje moramo izreči g. žapaiku iz Gore ter oadotaemn župaau g. Horvat, ki eta aašo revao blagajao obogatela prvi za 4, drugi za 2 kroai. S tem gta sprejeta med častae člaae našega društva. To je bila prva veselica aaaega Ba novo oživelega bralaega draštva; da je bila tedaj v svojem početku bolj akromaa ia v malem okviru, bode občiastvo lahko uvaževalo. A prihodajič se bode skrbelo, da se bode gostom tadi vstreglo z eao ali drugo gledalisko igro ter s petjem. Do tedaj pa se vzdramite tudi ie ostali možje in mladeači, žeae ia dekleta tor pristopite k aašem društvn, da bode ložje aapredovalo ter si potrebae kajige aakupovalo. V zdražeaju je moč. Cerkvene stvari. Duhovniške vesti. Za Badžupaika v Vnzeaici in dekaaa vnzeaiakega je imeaoran č. g. Joaip J u r č i 6, dosedaaji dekaa v Št. Leflartu v Slov. gor. — Za dekaaijgkega oskrbaika je imeaovaa 6. g. dr. Aat. S u h a 6, župflik pri Sv. Aai aa Kremberga. — Za provizorja žapaije pri Št. Leaartn v Slov. gor. je imeaovaa č. g. Vid Jaažekovič, kaplan iatotam. — Za kaplana v Vuzeaici je zopet aa8tavlJ6B 6. g. Viktor P r e g 1 e j , provizor igtotam. P. Hug. Sattner: Postne pesrai za mešaa zbor ia orglje. Nekoliko pozao za letosaji post, a za večiao zborov veadar ie pravočasno pribaja ta zbirka, ki obaega 8 pesmi za meaaa zbor, deloraa z obligataimi orglami. Pesiai so zelo lepo ia skrbao izdelaae, zvesto tolmačijo globoke misli ia Ča8tva apokoraih postaih pegmi. Skladatelj ia dirigeat Sattner pač zaa pisati tako, da je res za pevske glaeove, da se aekako ,kar eamo poje." — Pevovodje pa aaj s svojimi zbori pojo vse peami zapored, da si bodo potem sami lahko aapravili sodbo, katere jim Bajbolj agajajo. — Tisk aa močBem papirju je izredao lep, kakor v partitnri tako v glasovih ter v aotah skoro brez vsakega pogreška; le v partitari manjka odpravitelj aa straai 10. pred zadajo basovo aoto v drugem taktu zadaje vrste ter str. 3 pred 2. teaorovo aoto v drugera taktu predzadaje vrste. — Nezaatae pogreške v tekata bo pevec aam tadi sproti zapazil, a je dobro, da jih pevovodja aam v glaaovih že prej popravi. Partitnra Btaae 1*50 K, ravao tako 4 glasovi l'5O K. Naroča ge v katoliški bukvarai v Ljubljafli. S. S. Gospodarske stvari. Kmetijake raunere na Cvenu. Eo se je govorilo o tem, da bi se za aas okraj astaaovila zimska kmetijska šola, ao se aasli aekateri, ki go Bevoljao vprasevali: Bčemu bo aeki ta sola?" Neverjetao, pa resaičao! Zalostea pojav je to, da daadaaes, ko se vsi staaovi — celo priprosti delavci — združnjejo ter zahtevajo boljšo strokovao izobrazbo, se aekateri kmetje veadar braaijo s vsemi močmi avojcga lastnega aapredka. Sreča je za aas, da se imamo precej mož, ki se, ae gled6 aa Bodbo aevedaežev, z vso vaemo trudijo, pridobiti svojim aobratom kmetovalcem boljšo bodočaogt. Le pogumao po tej poti aaprej, ia pozaejai rod bode vam hvalo pel, ko bo z veseljem ažival aad vašega truda. Dežela aam tndi daje na razpolago avoje potovalae učitelje za različae stroke. Obilokrat smo jib že poklicali k nam, a teh predavaaj so ae z malimi izjemami vdeleževali le zadružaiki, oetalim meada takega podaka ai treba. Eon«c nlcdi. Oddaja cepl6ev. Vsled aazaaaila zaradi oddaje cepi6*v dobil eem toliko dopisov, da ai mogoče vsakemn posamezao odgovoriti, in se za letos tadi zaabiti ae bo dalo vsem nstreči. Radevolje se obtožim, da sem si mislil, ko sem poslal oznanilo aa aase čaaopise, saj se tako ae bode aa to aikdo oglasil. Ia glej čado! V eaem dneva ¦em dobil 24 dopisaic ia 4 pisma. To je bilo veselje nad tolikim zaaimanjem od straai aasih kmetov. Vsi tisti, kateri bo mi za cepiče pisali, aaj si jih vzamejo ali poaje poaljejo od. 16. do 26. eaaca v celjaki deželai drevesaici. Za aakazaico velja dopis, katerega aem sprejel ia vodstvu drevesaice aazaaaiL Vsak se aaj na to gkliče. Kolikor mogoče, aatregel bom tadi odda!jeaim iz drugih okrajev, če ae, jim bodem pa odgovoril. Za drugo leto oglasajte ae sadjerejci iz okrajev Oije, Laško, Vraaako, Gorajigrad, Šoataaj, Sloveajgradec, Mareaberg, Maribor desai breg, Slov. Biatrica ia Koajice že od zdaj zanaprej pri meai za cepiče. Ob eaem pa prosim tiste aadjerejce, kateri bi radi dali brezplačao zaBesljivo dobre cepiče, ia s tem Be malo prepomogli k Bapredku domače sadjereje, naj mi to kmalo naznanijo. Jaz bi potem celo stvar orgaaiziral tako, da bode lahko Tsak dobre cepiče aajboljiih vret iz najbljižajega vira dobil. Fraa Goričaa, kmet. pot učitelj v Maribora. Dmštvena niznanila, Mlad. BTeca bralnega draitva prl 8r. Ilj« t 81ot. goricah vabi vse svoje ude na III. pouinl ihod, ki 16 vrši v aedeljo, dne 19. luica v čitalnici po večernicah. Vzpored obeta biti zelo zanimiT, nadaljeTalo K bo predavanje občinskega reda; govor o posojilnicab. od g. Fr. Tbaler itd. Vabijo s« tudi rrli mo^jo. kl M Mnimajo za našo strar. Kmečko bralno druitro na Planioi bo imelo obJni zbor v nedeljo, dn« 19. t m. ob treh popoldn« t ioli na Planici. Drustro imernoati t Konjieah priredi ihod r drnitreni eobi t nedeljo, dne 19. marca popoldne ob treh, pri kojem bo predaval kmet. potoralni niitelj g. Fr. Goričan o vzgoji, cepljenju in saditvi amerikanskega trsa. Vabijo ge vii p. n. udje društri, da se adeleie polnoiteviln« poačnega shoda in da privedtjo siboj botUi udov. BIot. delanko podporno druitvo t Ctlja priredi veeelico na družtv»ni prainik, d»n iv. Jotei«, t ncdeljo, dne 19. marca t. 1., t veliki dvorani ,Na- rodnnga doma" v Celju. Sodeloval bode moski in ženski zbor ^Celjskega pevskega društva" ter BCeljska narodna". Uprizorila se bode »atirična igra i petjem BMlinarjeva hči". Začetek točno ob 8. nri zvefter. Vstopnina 50 v. Eer je čiiti dobiček namenjen za zgradbo ,Delavakega doma", le preplačila bvatezno sprejemajo. Kat. del. drnštro t Poicari bo imelo 19. t ra. na praznik st. Jožefa sloveino bt. mašo s pridigo. z aemškatarji, to se aam zdi pri Bekaterih Ijudeh Berazumljivo. Pa aaj bo kakor boče! Naj bo že dobraska aeaiškatarija sama ali v službi celjskih Nemcev, aaj bo že sama ali v zvezi 8 slovenskimi slepci dobraskimi, svetovali bi ji, aaj aima previsoko letečih upov ia aad. Priael bo daa odločitve ia videli bomo, kaj bo zmagalo ali pošteaost domačih sloveaskih Dobračaaov ali pa aapah privaadraae Bemškutarije ia ajeaih prijateljev, zaslepljeaib poailiBemcev, ki 80 ae zapisali z dušo ia telesom aajhajsim aovražaikoai aloveaskega ljadstva. Premagaai boste, to je eakrat eaa, ia aaj ate že skapaj ali aarazea. Želeli bi samo, da ae eaega ali drugega areČa pamet. predno bo prepozao!