NOVEMBER 15 P Albert Mag. 16 T Edmund 17 S Gregorij, čud. 18 <5 Roman © 19 P Elizabeta + 20 S Feliks Val. 21 N 27. pobink. 22 P Cecilija 23 T Klement 24 S Janez od Križa 25 C Zahvalni dan 26 P Silvestet + 27 S Maksimij 28 N Prva Adventna 29 P Saturnij 30 T Andrej, apostol Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) ■AJSTAJtEjtl IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN •LOVBNSKJ LIST V CDRUŽENIH DRŽA VAB AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 228. CHICAGO, ILL., ČETRTEK 25. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 25, 1937 betnik (vol.) xlvi. Voditelj večine v poslanski zbornici se postavil na čeloJ J*^ kampanji, da se prisili odbor za pravila k izpustitvi delavskega zakona iz rok. — Wm. Green povdarja, da se mora znižati maksimalno število delovnih ur. Washington, D. C. — Med tem, ko se je. v senatski zbornici pričela te dni razprava o zakonskem predlogu v pomoč farmarjem, in se je vodja večine, senator Barkley, izrazil, da bo prišlo do končnega glasovanja gotovo tekom enega tedna, se je pa nasprotno v poslanski zbornici v torek podvzela borba, da se spravi v obravnavo pred celokupno zbornico zakonski predlog glede najnižjih delavskih plač in najvišjih delovnih ur. Kakor znano, je bil ta predlog sprejet od senata že zadnje poletje, toda, ko je prispel v poslansko zbornico, ga je tam odbor za pravila "spravil na polico" in ga. ne izpusti iz rok. Odgovorni za to so v prvi vrsti poslanci iz južnih držav. Načelnik omenjenega odbora, O'Connor, je v.torek objavil, da je bilo brezuspešno vse n jegava delo, da bi Pridobil zadostno število članov svojega odbora, da fci izpustili predlog pred zbornico. Vsled tega se je morala podreti druga strategična pote-2a> da se prisili odbor k temu koraku, in sicer s pomočjo Podpisov med poslanci. Posebnih je takihJ podpisov 218 ln pobirali so se že celi zadnji teden. Zdaj pa se je voditelj večine v zbornici, Rayburn, sam zavzel za zadevo in stopil na čelo kampanji, da se dobi zadostno število podpisov. Pričakuje se, da bo to, delo u-spešno; načelnik zbornice, Bankhead, pa se je izrazil, da bo predlog v eni ali drugi obliki sprejet, ako doseže zbornico. Predlog, kakoršen je bil sPrejet od senata, določa naj-Vlšji delovni čas 40 ur na te-in najnižjo plačo 40 cen-tov na uro. Oglasil pa se je 2^aj predsednik del. federate, Wm. Green, in je v Pismu, ki ga je poslal delavnemu odboru zbornice, poveril, da ta par predlog več odgovarja razmeram, ki so Nastale zadnje čase. Omenje-> 116 določbe so bile zadovoljive' 2a letošnjo pomlad, pravi ^reen, ko se je smatralo,vsled Povečanega obrata v biznesu, se vrača prosperiteta V de-?elo, toda gospodarski padec 111 Povečanje brezposelnosti Zadnjih par mesecev sili k te-da se določi krajši delov-111 teden v svrho zaposlitve Večjega števila delavstva. Sedanje poslabšanje raz-pravi Green, pomeni za . e»avstvo že resno depresijo ako ne bo kongres takoj u-*renil potrebnih korakov, nam P"°zi podobna depresija, kakršna je sledila padcu v letu 1929. Obenem se je Green izrazil ^di proti temu, da bi poseb-n' adrninistracijski odbor imel v rokah moč, da bi določal Piače za posamezne pckraji-'l,0, Takim vladnim odborom je i'e za 13 inčev teletih povprečnih letnih dohod- kom treh tednov- PoliciJ'a ^ kov $4,850; za njimi pridejo ^^radila ogroženi del, kajti advokati s $4,730 in nato in-'Pn«akuje Se, da bo prej ali ženirji s $4,410. Najslabše je|slej hnh padeI preko hls' bil plačan farmarski delavec s $485 na leto. Navadni industrijski delavec tudi ni bil dosti na boljšem; njegova letna plača je bila $795. --o- NOV PREDLOG GLEDE VOJNE NAPOVEDI Washington, D. C. — Poslanec Ludlow iz Indiane je stavil v poslanski zbornici predlog za amendment k ustavi, po katerem bi smele Zed. države stopiti v vojno šele potem, ko bi potom splošnega glasovanja večina prebivalstva to odobrila. Izvzet iz tega bi bil slučaj, ako bi bila Amerika napadena od kake zunanje sile. KRIŽEM SVETA s* — Berlin, Nemčija. — Ogrski min. predsednik Daran.vi in zun. minister Kanya, ki sta tukaj na obisku, sta se izrazila, da se Ogrska ne namerava pridružiti fašistični trozvezi, marveč želi ostati nevtralna in pri tem sodelovati z Nemčijo. — London, Anglija. — Zun. min. Eden je v ponedeljek v parlamentu povdaril, da Anglija ne bo dovolila Japonski popolne kontrole nad mednarodno naselbino v Šanghaju, ne, da bi prej k temu privolila kitajska vlada. — Hendaye, Francija. — Vodja španskih nacionalistov, gen. Franco, je zadnji ponedeljek objavil, da se čim-dalje bolj izboljšujejo odno-šaji nacijonalistične vlade s svetovnimi državami. V kratkem namerava priznati to vlado tudi Japonska. -o- * KOKOŠJA VEČERJA Strabane, Pa. — Tukajšnje dr. Kraljica majnika priredi v soboto 27. nov. okusno "chicken supper" x Domu sv. Jeronima, na katerega prijazno vabijo rojake in rojakinje tudi iz sosednjih naselbin. Za te ki so lahkih nog, bo igrala Dolinarjeva orkestra lepe poskočne komade. Vstopnina in večerja samo 50. — Ženske pričakujejo obilne udeležbe in se udeležencem že naprej zahvaljujejo za to. -o- USODNA ŽELEZNIŠKA NESREČA , Chicago, 111. — Na postaji na 83. cesti je zadnji ponedeljek zvečer neki vlak 111. Central, ki je, napolnjen z delavstvom, vračajočim se domov, pripeljal iz "downtown," treščil v ozadje tamkaj stoječega vlaka, katerega so potniki ravno izpraznili. Pri koliziji je bila ubita 25 RESNE GROŽNJE Ruski list svari Japonsko, naj drži roke proč od Mongolije. — Protest proti izjavam japonskega generala. Moskva, Rusija. — List Rdeča zvezda, ki je glasilo sovjetske armade, je v uredniškem članku ta torek izrazil ostro grožnjo Japonski, ako se bo njena armada drznila pri svojim prodiranju na Kitajsko, poseči preko meje v Mongolijo. "Ljudska sovjetska unija," je izjavil člankar, "je zvezana s prijateljsko pogodbo s svobodnim mongolskim ljudstvom in mu bo pomagala v slučaju potrebe, da bo z mogočnim protiudarcem odgovorila na udarec japonskih napadalcev." Istočasno se poroča, da je sovjetska vlada vložila na Japonskem protest proti svoje-časnim izjavam bivšega japonskega vojnega ministra Araki, ko je ta pozval Anglijo in Ameriko, naj sodelujete z Japonsko pri napadu na Rusijo. Izrazil se je pri tem, da je komunizem nekak oktopus, ki ima raztegnjene svoje pipalke širom celega sveta, a Rusija pa je njegovo telo. -o- DRZEN ROPAR Chicago, 111. -v- Pred blagajno State-Lake gledališča je stopil zadnji ponedeljek zvečer neki moški in zahteval od blagajničarke denar. Slišal pa ga je blizu stoječi vratar, ki je skočil proti njemu in ga su-i nil v obraz, da se je ropar opotekel do roba ceste. Tamkaj pa je ta-potegnil revolver, obstrelil vratarja v hrbet ter zbežal. Neki policist se je spustil za njim, toda, ko ga je dohitel, je ropar tudi nanj oddal strel in ga oprasknil na čelu. Omotil pa je strel policista ravno dovolj dolgo, da se je bandit lahko pomešal med ljudi in izginil. iz Jugoslavije Nemci v Avstriji aretirali 80 let starega predsednika Slovenske čitalnice g. Kukmana v Gradcu. — Velika po« narejevalska afera v Št. Jerneju na Dolenjskem. — Smrtna kosa. — Razne druge novice iz domovine. oseb, med njimi tudi voznik letna Bernice drugega vlaka, ki pravi, da Inczauskis, 8401 Brandon a ve. sploh ne ve, kako se je moglo ranjenih pa je bilo 25 drugih to zgoditi. Pred novimi izgoni Slovencev iz Avstrije Maribor, 27,okt. — Izredno pozornost je vzbudila v tukajšnjih krogih vest, da so bili v Gradcu aretirani predsednik Slovenske čitalnice g. Kuk-man, ki je že skoraj 80 leten starček,dalje zdravnik dr. Ku-nej in akademik Herg. Ob enem je graška policija zapečatila prostore čitalnice in u-vedla preiskavo tudi proti drugim njenim odbornikom. Nekaj dni pozneje se je v javnosti širila vest, da so aretiranci osumljeni špijonaže. Je pa to samo izmišljen vzrok, ki ga navaja graška policija, Špijo-naža ni mogoča, ker so slovenske ustanove v Avstriji tako strogo nadzorovane, da bi jih nihče ne skušal uporabljati v take svrhe. Vzrok za aretacije so namreč oblasti našle v čitalniškem večeru, ki se je vršil ravno na dan koroškega plebiscita, na katerem so gra-ški Slovenci v nekaterih govorih precej odločno nastopili za pravice koroških Slovencev, katerim nemške oblasti plenijo slovenske knjige in jih narodno zatirajo. Nadalje so podjetje nekaj jurjev. Dejal je da mora v Karlovec po material. Povedal je tudi, da se mu zaradi orožnikov zelo mudi. Kmalu potem so se ponarejeni kovanci pojavili, vendar so pa bili tako slabo izdelani, da so jihi ljudje na prvi pogled spoznali. Čudno je pa bilo, da so prihajali vedno iz iste hiše. Ponarejevalca je skril posestnik C. v samotno hišico "na Ciganovem", kakor pravijo, ki je sredi gozda in ni ljudem tako na očeh. Prva zaslišanje so bila na sodišču v Kostanjevici, sedaj je pa vsa zadeva predana že višji instanci. -o- Jubilej Sedemdeseletnico rojstva je pred kratkim obhajal v Sio^!- cah krojaški Globelnik. mojster Josip Nesreča delavca V tekstilni tovarni Weinberger v Celju je bil zaposlen tudi 26 letni delavec Anton Križan. Pri prenašanju vrele barve se je spodtaknil, padel in se z vrelo tekočino polil. Dobil je hude opekline po obra-zahtevali, da avstrijska vlada zu in drugod. podlagi Wagnerjevega zakona, ,bolj naklonjen CIO kakor oa federaciji, in' se zdaj boji, :la bi s tem novim odborom ne mel podobnih izkušenj. OB OTVORITVI KONGRESA Prizor v poslanski zbornici ob otvoritvi izrednega zasedanj v ponedeljek preteklega tedna, ko je kongresni kaplan izrekel molitev x kongresa. ,______^ spoštuje svoje obljube in da Slovencem na Koroškem to, kar jim po mednarodnem pravu gre. Zaradi teh govorov je graška policija tako ostro nastopila. — Vsi aretiranci se nahajajo v zaporih graškega deželnega sodišča. Iz Avstrije pa prihajajo še druge vesti. Poročano je že bilo, da so Avstrijci pognali pred' kratkim čez mejo 30 slovenskih služkinj, ki so živele tam že več desetletij, ter so vse imele službo tako, da izgovor o njihovi brezposelnosti ne drži. Sedaj smo doznali, da je pripravljena večja skupina služkinj in kuharic za izgon in sicer jih je sedaj že okrog 300. Vse so že popisali ter jih bodo postopoma v nekaj tednih izgnali čez mejo. Industrijsko delavstvo in hlapce so že tako "očistili," da ni med njimi nobenega našega človeka, sedaj pa so se spravili še nad poslednje ostanke naših ljudi, ki jih je prevrat presenetil v raznih službah v Avstriji, pa so tam na prigovarjanje svojih gospodarjev in delodajalcev ostali. -o- Posestnik na zatožni klopi Št. Jernej, 27. okt. — Velika ponarejevalska afera je prišla v zadnjem času na dan in je spravila na zatožno klop posestnika C. Dolže ga, da je ponarejal 2, 10 in 20 dinarske kovance, oziroma da jih je zanj ponarejal neki neznanec, ki se je pri posestniku C. nekaj časa mudil. Ze na Jei--nejevem sejmu je iskal oni neznanec ljudi, ki bi hoteli "investirati" v ponarejevalsko Smrtna kosa V Ljubljani je umrl dr. Franc Verbic,, zdravnik star 27 let.. — V Trstu je umrla Virginija Furlan, rojena Šivic, vdova po višjem računskem svetniku stara 74 let. — V Novem mestu je umrl Luka Jenko, orožnik v pokoju. —o- Dve nesreči V Ločah pri Šmartnem v Rožni dolini v celjskem okraju je krava brcnila 44 letnega najemnika Andreja Žlavsa tako močno v roko, da mu jo je zlomila. — Pri spravljanju sodov v klet je isto tako v Ločah pritisnil sod 54 letnega posestnika in gostilničarja ob steno ter ga močno poškodoval. — Oba sta morala v cel j sko bolnico. -o- Jubilej slovenskega časopisa Dne 27. oktobra je izšla v Ljubljani jubilejna številka tednika "Domoljuba" in sicer v velikem obsegu in v lepem bakrotisku. "Domoljub" je namreč ta dan slavil 50 letnico svojega obstanka. -o- Medvedje pri Rakeku Iz Starega trga pri Rakeku poročajo, da delajo medvedje letošnjo zimo veliko škode po polju. Samo na Gornjih Poljanah so medvedje požrli trem posestnikom do 50 mernikov koruze in ovsa. Na Spodnjih Poljanah cenijo škodo na 7000 Din. Pravijo, da se klati okrog osem medvedov skupaj. Katoličan brez katoliškega časopisja je kakor vojak brez puške. ^ Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 25. novembra 1937 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina • „ Za celo leto ....................................—$5.00 Za pol leta ...............................2.50 Za četrt leta ....................................- 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ______________________$6.00 Za pol leta ....................3.00 Za četrt leta ____________________________ 1.75 Posamezna Številka _____________________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ____________________——$5.00 For half a year ------------------2.50 For three months ____________________ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year_________________$6.00 For half a year_________3.00 For three months__________— 1.75 Single copy ............................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dcposlanl na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entfered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Nasprotniki vedno na delu Te dni je imela komunistična stranka v Ameriki velik sestanek v Madison Square Garden v New Yorku. Udeležilo se ga je, kakor poročajo do blizu 17,000 ljudi., Ob tej priliki so imeli tudi nekak slovesen sprejem in nekako 3000 novih kandidatov za komunistično stranko je podalo s prisego in obljubo sledečo izjavo: "Mi novi, udje v stranki Lenina, se zavezujemo, da bomo podpirali in širili program komunistične stranke; da bomo gradili moč naše stranke; da se bomo borili proti vsemu, ki dela proti skupnosti delavskega razreda; ... da bomo izganjali učence Trockija in Lovestone-a in vse fašistične agente iz delavskega gibanja; da bomo vodili sami sebe v takem smislu, da bomo pridobili ljubezen in simpatije in rešpekt vseh delavcev; da se bomo borili neodjenljivo za skupnost delavskega razreda; da bomo gradili ameriško ljudsko fronto, za mir, svobodo in prosperiteto, za far-marsko delavsko stranko ... Mi se zavezujemo, da se bomo popolnoma posvetlili Leninovemu boju za socializem — za Sovjetsko Ameriko!" Tako so komunisti na delu noč in dan za svojč ideje, /edno kujejo načrte, kako naj bi se uspešno približali med delavce drugega mišljenja. Značilno seveda je, da medtem, ko so v New Yorku polagali zaobljube in prisego mladi kandidatje komunistični stranki, so se vršile v Moskvi velike preiskave proti komunističnim voditeljem, katere kar v masah ekspedici-rajo na drugi svet. Ako bi danes bilo mogoče izvesti svobodno glasovanje v Rusiji, bi narod strahovito obsodil komunistične krvnike. Zakaj, to kar trdijo komunisti v svojih svečanih zaobljubah je največja prevara in laž. Komunizem ni prinesel Rusiji svobode, marveč ukoval je 160 milijonov Slovanov v največji tiranizem, ki ga je doslej poznal svet. Iz velike slovanske dežele je napravil pravo suženjsko državo. Tudi med nami Slovenci so se zopet pojavili Stalinovi agentje. V Pittsburghu so začeli z lističem, ki si je nadel ime "antifašističnega lista", kar je pa le maska, s katero blufa. "Antifašistična fronta" je le limanica, na katero naj se lovijo Slovenci, češ, da se vodi boj proti fašizmu, ki zatira na Primorskem naše rojake. Mi obsojamo na vsej črti fašistični teror v naših slovenskih krajih, ki jih imajo zasedene Italijani. To smo že neštetokrat storili odkar so naše kraje^asedli. Ampak razmere so take, da se zaenkrat ničesar storiti ne da. Treba je pač le čakati na bodočnost, da prinese kake ugodne priložnosti, v katerih bo mogoče kaj storiti za naše zasužnjene brate. Vse kar se da v danih razmerah je, da se jim nudi moralno oporo in pomoč, da ne omagajo. Toda odločno pa smo proti temu, da bi ta slučaj izrabljali komunistični agitatorji, kot uspešna limanico, s katero naj love one naše rojake, ki v svoji neprevidnosti sedajo na razne obljube. Na ves glas dvigamo svojo besedo v iskreno svarilo vsemu našemu narodu naj na zvito komunistično prilizovanje ne seda. Komunistom, ki prihajajo med vas z antifašističnimi zastavami gre ie zato, da bi v slovenskih srcih zrušili vero v Boga. Taki antifašisti so komunisti. Zato bodimo čuječi po vseh naših naselbinah in ne sedajmo na prazne obljube komunistov, ki so usodne za vsakega, ki jim nasede. Socialist Max Eastman pa pravi: "Delavske mase so zopet prijele za orožje za enakopravnost in svobodo. A mesto teh so dobile delavske mase na Ruskem najbolj zvito in preračunano razredno izkoriščanje." — Po Prosveti in Napreju pa razne neznalice kvakajo, kako se cedi mleko in med v Sovjetiji. Rojak iz Clevelanda, Ohio, nam piše: "Obiskal sem dva rojaka soseda, da bi kaj prispevala za od toče in vihar-ev prizadete rojake v starem kraju, pa sta oba odklonila, eš, da je zdaj na vladi v Jugoslaviji "far" Korošec in da naj ta pomaga in če ne more, da se naj na Rim obrne. Pred kratkem sem pa videl njuna imena, da sta darovala vsak po dolarju za ambulanco za one, ki se tepo za španske lo-jaliste. Kdo naj razume take ljudi? Za lastne brate, ki trpe v domovini ne po lastni in ne po krivdi kake vlade, nimajo nič srca, za rdeče borce v Španiji jim pa kar gori srce. Kaj pravite vi na to?" — Kaj naj rečemo? To, da taki so velikega pomilovanja vredni. Bog se jih naj usmili, če se jih ne bo, bo hudo!" Znana socialistična voditeljica Emma Goldman izjavlja: "Temeljna označba ruske boljševiške psihologije je splošno nezaupanje v vrstah mase. Mnogo več so jih bolj-ševiki poslali v pregnanstvo v Sibirijo, nego so jih preje vsi carji skupaj. V resnici Stalinova vlada je bolj kruta in bolj brutalna, kakor pa je bila še kdaj kaka vlada na svetu." — Tako ve povedati Emma Goldman, ki je bila v Rusiji. Seveda gospodje pri Prosveti, Proletarcu in Napreju, pa hvalijo boljševike, kakor Čiči svoje botre. V Združenih državah pohaja v razne šole nad 21 milijonov otrok. JOLIETSKE VESTI ' Joliet, III. Danes bom začel z vremenom, ker imamo še vedno lepe dni samo nekoliko razlike je med onimi, katere sem bil v zadnjem dopisu omenil. To je, da se je obrnilo na lepo zimsko vreme s primernim snegom, tako, da bo lovcem lag-lje najti stopinje in sled za zajcem. Ravno včeraj sem o-pazil osebo s šestimi zajci, kako je zadovoljno korakala mimo naše hiše. — Rojaku Joe Ancelnu, tam na Nicholson Street pa pravim, naj se nikar ne boji da so njegovi, kajti njegovi so tako veliki, da bi se namesto zajca lovec ustrašil, če bi ga zagledal. Kaj ne Joe ?— Kako mora biti človeku dobro, ko si vzame kar tri ali štiri dni počitnic. — Tako so nekateri mislili in rekli, ko je nekaj takega napravil naš rojak ■ Rudolf Deichman, popularni muzikant in gostilničar v našem "Rimu". Rudy se je namreč domislil, da je vzel svojo ljubeznivo tovarišico Miss Josephine Kerhlikar in šel z njo k njenim sorodnikom v St. Louis, Mo., in se tam dne 17. nov. v katoliški cerkvi sv. Janeza poročil. Tam sta z njegovo izvoljenko obljubila drug drugemu dosmrtno zvestobo. Tako vidite, kako častno je Mr. Deichman izrabil ta svoj kratek dopust ali če hočemo, jesenske počitnice. — Bilo srečno! Mladi par Mr. in Mrs. Frank Gersich na 301 Hutchinson St. je pa 10. nov. obiskala muhasta gospa štorklja in jim podarila luškano punčko kot prvi začetek veselja tej mladi družini. — Castita-mo! V nedeljo 14. nov. je naša dekliška Marijina družba priredila v Slovenia dvorani lep in zanimiv program premikajoče slike, petje in druge prav zanimive točke, s katerimi sb pokazale bogat in lep talent naših šolskih otrok, kakor tu di druge talente v naši fari. Nabito polna dvorana popoldne in zvečer je izražala zadovoljstvo z večkratnim glasnim aplavzom. — Le še večkrat kaj podobnega. Vsako nedeljo zjutraj ob 9 uri prinese radio lep jugoslovanski program iz Chicage. V enem zadnjih programov sem slišal zapeti ono lepo in milo "Gor čez jezero..." Pri tem mi je prišla na misel ftukaj dobro znana ooseba, ki, kadar to pesem sliši peti, če tudi je pri kartanju, ki morebiti ima ravno "dobro roko," pusti svojega 'partnerja,' vrže iz usta cigaro, pa magari je najboljša in se pridruži pevcem ali god^ bi, ki izvajajo to pesem. — Gotovo da človeku milo sežejo v srce besede: ". . . ko so me zibali mamica moja . . ." V nedeljo 21. novembra su naša skupna ženska društva in sicer dr. sv. Genovefe, dr. sv. Ane, dr. sv. Cecilije podružnica SŽZ., priredile jesensko veselico v korist naše fare. Ker je že davna resnica, da se v skupnem delovanju pride do uspehov, tako je bi lo tudi s prireditvijo teh ženskih društev, ki so imele največji uspeh. Udeležba je bila sijajna in napravil se je lep finančni dobiček. Voditeljica je bila Mrs. Emma Planinšek; druge so bile: Mrs. Jean M. Težak, Mrs. Barbara Vrane-sich, Mrs. Anna Jerisha, Mrs. Anna Muster, Mrs. Antonia Struna, Mrs. Amalia Kostelz in Mrs. Rose Bahor. Cast tem ženam za tako lepo vsestransko sodelovanje, s katerim so zopet pokazale da je v združenju zares moč. Nekako 316 let je že preteklo, ko so prvi priseljenci v tej novi zemlji pobrali svoje prve pridelke. Tedanji gov6r-ner Bradford, (New England), je poslal ali naročil štirim možem, da gredo na lov in prinesejo takrat še divjega purana ali druge divjačine, da se bo kar najbolj slovesno obhajal dan zahvale. — Kot naši pijo-nirji, tudi mi zadnje čase nimamo vsega kar bi si poželeli ali bi potrebovali. Vendar pa dajmo 'Bogu zahvalo za vse to kar imamo ter prosimo, da se zopet vrnejo boljši časi, kot smo jih enkrat že imeli. Vzemimo vse kar pač pride za dobro in vesel bo tudi letošnji zahvalni dan, kar vam želi John Zivetz, Jr. -o- MISIJON PRI SV. JANEZU EVANGELISTU V MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Tako hitro gre vse naprej pri naši cerkvi zadnjih par let da človek komaj sledi vsem spremembam. Lanško leto smu prenovili notranjščino cerkve; letos smo postavili po koncu novo prostorno župnišče. Ko bomo vsi posebno dobre volje, se bomo oprli z našimi hrbti ob stene naše cerkve in jo potegnili- prav notri do novega župnišča. Sveta imamo sedaj dovolj na razpolago. Čim preje se bo to zgodilo, tem boljše. Sedaj ko je vse prenovljeno in dana trdna podlaga naši župniji, je primeren čas, da prenovimo tudi sami sebe in začnemo zidati vsak sam za sebe na trdni podlagi naše svete vere. Priložnosti bo dovolj ker se bo začel prihodnjo nedeljo, dne 29. novembra, sv. misijon pri naši cerkvi. Rev. Vital Vodušek,duhovnik Ljubljanske nadškofije, znani govornik in misijonar, bo vodil sv. mfsijon. Uvodni govor bo v nedeljo pri sv. maši ob 7 uri in ob 10 uri. Ob enem bo takrat tudi naznanjen vspored sv. misijona. Vsi Slovenci v Milwaukee, brez izjeme, so tem potom vabljeni, da se udeleže po-božnosti, ki se bodo vršile za časa sv. misijona. Pridi sam in povej to veselo novico tudi drugim, posebno onim ki že leta ih leta zaiiemarjajo svoje verske dolžnosti. "Samo eno je potrebno —!" John Androjna -o- KAJ NOVEGA V MINNE-SOTI Ely, Minn. Jugoslovanski Narodni dom bo imel v nedeljo 12. decembra ob 8 uri zvečer prireditev z jako bogatim programom in sicer v Washington šoli. Na tem programu nastopita Mr. Frank Šmolc iz Hibbinga in Miss Julija Baraga iz Cbishol-ma. Mr. Šmolc igra sleherni teden s ' svojo harmoniko na oddajni radio postaji v Hib-bingu in sicer ob ponedeljkih, Miss Julija Baraga nam pa poje ob ponedeljkih in na programu slovenske radio ure v zimski sezoni. Njen milo zveneči glas in pa glas harmonike Mr. Šmolca, so si naši ljudje v Ely zaželeli da bi slišali, bolj od blizu. Glavno je pa seveda tudi to, da jih osebno poznamo. Ta priložnost se vsakemu nudi v nedeljo zvečer 12. dec. za jako majhno svo-to. Posebno pa priporočamo to našim fantom in dek'letom. — ^mcmi'm: z-mzm- : mzm.. as®.; ■ VABILO na g TRETJI SESTANEK ft j Prosvetnega krožka | ki se bo vršil v petek dne 26. novembra ob pol 8. uri zvečer V CERKVENI DVORANI SV. ŠTEFANA Referat bo imel Č. G. VITAL VODUŠEK, misijonar Predmet: "Stališče katoličanov do CIO in enotna delavska fronta". Vsi, ki se za prosvetni krožek zanimajo se iskreno vabijo k obilni udeležbi. ODBOR. Dogodki ned Slovenci po Ameriki Naš bivši župan Mr. Frank Yenko nam bo pa kazal premične slike od naših piknikov, katere smo imeli že dve leti na Sandy Point. — Dalje bodo nastopili tudi naši skavti. — Tako torej vidite, bo program precej obširen in jako zanimiv, da boste vsi imeli dovolj primernega duševnega vžitka. — Ta prireditev se vrši v korist blagajne Jugoslovanskega Narodnega doma, da se nekoliko pokrijejo stroški za kurjavo itd. Vsled tega je dolžnost nas vseh, da se udeležimo tega programa in tako z malimi žrtvami prispevamo v korist samim sebi. Od udeležbe občinstva je odvisen uspeh Zato vam kličem nasvidenje v nedeljo 12. dec. v Washington šoli. Dne 14. novembra je imelo slovensko občinstvo svoj političen shod, na katerem so bili nominirani trije kandidatje za mestno zbornico,ki so sledeči . Joseph Spreitzer, Jr., John Debevc in Frank Zgonc. Kot neodvisen kandidat kandidira tudi bivši alderman Martin Skala. Za sodnika kandidira prejšnji sodnik Marko Zore-tič. — Najbrže se jih bo še nekaj zglasilo pred zaključkom vknjiženja. Dne 17. novembra je g-župnik Rev. Fr. Mihelčič v cerkvi sv. Antona poročil Mr. Frank Seme z Ely in Miss Ogstad iz Wintona. Nevesta sprejela katoliško vero. Pri poročni maši je bila velika udeležba občinstva. — Mladoporočencema vso srečo in za-dovoljnost. Dne 20. novembra se je pričel lov na srnjake. 7.r- sedaj je opaziti veliko tujcev od vseh krajev in si zelo pripravljajo nahrbtnike. Snega je ravno toliko, da bodo lovci lahko sledili obstreljeno žrtev. Jos. J. Peshel -o- GIJON Gijon, ki so ga zasedli španski nacionalisti, ima eno najboljših severno-španskih luk. To je važno zavoljo premoga, ki ga pridobivajo v bližnjem revirju Lan-grea. Mesto šteje 56.000 prebivalcev in leži na polotoku. V njem je več velikih tovarn. Njegovo obrežje je poleti polno kopalcev. Gijon so osnovali že Priznanje slovenskemu umetniku Cleveland, O. — Med raznimi umetniki, ki so bili napro-šeni, da razstavijo svoja dela na razstavi umetnosti v Cleveland College, je bil od vodstva The Cleveland Colege, povabljen tudi slovenski umetnik Mr. George Perushek, ki :'e razstavil 18 svojih slik. Jubilej poroke Sheboygan, Wis. — Že koncem oktobra sta slavila svoj srebrni jubilej poroke tukaj poznana Mr. in Mrs. Frank Pečnik z Alabama Ave. Številni prijatelji so jima napravili prijeten suprajz in jima prisrčno častitali. Poroka So. Chicago, 111. — Preteklo soboto sta se v naši cerkvi poročila Mr. Anthony Jakse, Jr. in Miss Julia Omers. Poroka "je bila s sv. mašo. — Mlademu paru želimo vso srečo in zado-voljnost v novem stanu. Okraden Cleveland, O. — Ko sta se pretekli teden nekega večera vrnila Mr. in Mrs. Andrej Božič domov z nekega partyja, sta opazila, da je nekdo med njuno odsotnostjo vlomil v hišo in odnesel več vrednih stvari, med katerimi je tudi ura in ček. Stvar sta naznanila policiji, ki sedaj išče storilca. . •> Smrtna kosa Owen, Wis. — Tukaj je nedavno smrt ugrabila Ano Potočnik, rojeno Koprivnikar v starosti 56 let. Pokojna je bila doma* iz Štange pri Litiji kjer zapušča brata in eno sestre. Tukaj v Ameriki pa zapušča moža, šest sinov in" dve hčeri. V Ameriki je bivala 34 let. Jubilej poroke Milwaukee, Wis. — Nedavno sta slavila srebrni jubilej poroke tukaj poznana Mr. in Mrs. Louis Griesbacher. Številni prijatelji so ju obsuli s častitkami in darovi. Clevelandske vesti Cleveland,O. — V Womans bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Frances Zulich z East 75 ceste. — V isti boln'ici se nahaja tudi Mrs. Mary Kraje £ East 60. ceste. — Vile rojeni' ce so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Walter Lampe ter jim pustile zalo hčerko prvo-rojenko. — Kot najboljša igralca Geneva High School Football Team sta bila priznana dva slovenska fanta Sinti-čev in Jermanov. Rimljani in je bil nekaj časa prestolnica asturskega kraljestva. Na dobo njegovega sijaja spominja prekrasna, velika cerkev. TARZAN NA RAZISKOVANJU" m (d (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUTOUghs « Mtft - „ ico. Skozi temno džunglo globoko doli v Afriki je četa oboroženih vojščakov mirno korakala "po dolgočasni poti. Na njihovih obrazih se je brala skrb, njihova srca je napolnjeval strah. — Bili so Waziri, Tarzanovi prijatelji, junaki od nog do glave, toda koga bi ne pretresala groza če bi bil v takem položaju? Prepričani so bili da hodijo ncopa-ženi, toda motili so se, kajti v džungli je prebivalo bitje, ki je imelo silno tanek sluh, kateremu ni ušel noben »um mililo^ da bi ga ne slišal, tako je to bitje slišalo tudi prihajajoče. — Kmalu je 7. drevja zadoncl glas: "Muviro, kaj je pripeljalo moje otVoke tako daleč od doma?" ^ _ Vojščakl so naenkrat obstali. Ničesar niso videli, toda poznali so čigav jc bil ta glas. — "O, B wana," je odgovori! Muviro; "kako prav je, tla si tukaj." — Na te besede je Tarzan takoj skočil z drevesa pred nje in jih vprašal: "Ali skrb tare moje ljudstvo?" — Črni vojščaki so žalostno prikimali. "Buira, moja hči je izginila — izginila je kakor da jo je veter odnesel in za njo ni nikakega sledu." — "Slišali smo pripos edovanja. ki nas napolnjujejo s strahom in v skrbeh smo za svoje hčere. Slišali smo od strašnega Ka-vuru. To je, ki nas tare", je prestrašeno odgovoril Muviro. .Četrtek", 25. novembra 1937^ 'AMERIfcANSKI SLOVENEC' SLOVENSKI CLEVELAND SE NA NOVO OGLAŠA ZA NOVI LIST "Več katoliškega berila nam je treba," pravijo Clevelandčani. Slovenska metropola, ali kakor jo nazivamo tudi "Belo Ljubljano", se je te dni zelo častno odzvala agitaciji za novi list mesečnik. Zasluga za to zanimanje gre naudušenim agitatorjem, somišljenikom in prijateljem katoliškega tiska. To so MR. JOHN PRIŠEL, naš naudušen zastopnik, potem MR. in MRS. JOŽEF in MARGARET POZNIČ in MR. ANTON GRDINA. Vsi so pomagali in uspeh je zadovoljiv. Bodi vsem iskrena in prisrčna zahvala za to. Ljudje, katerim se pojasnuje namen in pometn novega lista mesečnika, sami izjavljajo, da vidijo potrebo močnejše katoliške tiskovne fronte. Potom katoliških shodov za katoliški tisk se je zanimanje za katoliški tisk močno dvignilo med ljudmi. Toda, ljudje še vedno niso doslej našli dovolj takega berila med nami, da bi jim ustrezal v vseh ozirih. Za razne poljudne zanimivosti so nekateri še vedno segali po drugih listih, katere so jim solili liberalci in socialisti. Zato premnogi pravijo, to je pametno, poskrbite katoličani, da bomo imeli katoličani dovolj lastnega katoliškega berila v vseh ozirih, potem ne bo nobenega vzroka, da bi morali katoličani segati po drugem berilu. Dajte ga nam dovolj v lastnih vrstah. Zanimivo izjavo je podal nekdo, ki jo naj navedemo: "Well, imate prav, da bi morali katoličani citati le katoliške liste. Ampak, če v njih vse dobi kar hoče. Jaz sem tak, da večne borbene članke tudi ne čitam rad. Ampak se rad tako le vsedem in berem kaj zanimivega o vseh mogočih stvareh na svetu. Mislim take stvari, iz katerih se človek uči in izobražuje. Iskajoč to, pa človek seže po drugih listih. Ko bi sami imeli kake take revije, ali kar že, saj bi ne iskal berila po drugih listih." Tako vidite ljudstvo samo podaja vzroke, zakaj včasih sega po listih, ki niso katoliški. Pri tem seganju pa je seveda velika nevarnost! Kajti z raznim poljudnim čtivom pride tudi strup. Zakaj nasprotniki znajo tudi poljudno čtivo med vrstami soliti tako, da vabi in zavaja ljudi h njihovi miselnosti. Tu je nevarnost! Zato pa dajmo našim ljudem več lastnega berila, katerega ne bodo solili nasprotniki s svojo miselnostjo, potem bomo lahko z mirno vestjo dejali: Katoličani imamo dovolj lastnega berila, tega se držite katoličani! Zato čim bolj kdo proučuje našo katoliško tiskovno fronto, tembolj postaja uverjen, da jfe nam mesečna revija, kakor bo novi list, zelo potrebna. In iz tega razloga ponovno apeliramo na vse zavedne katoliške Slovence, da kdor se tej akciji še ni pridružil, naj to stori čimpreje. Zlasti na vsa katoliška društva naslavljamo ponovno ta apel: Katoliška društva pomagajte! Postanite ustanovniki novega lista! Pomagajte graditi močnejšo katoliško tiskovno fronto. Naj ne bodo naša katoliška gesla in imena zapisana samo na naših zastavah in pravilih, ampak tudi z dejanji pokažimo vsi, da smo res pravi požrtvovalni katoličani. Člani katoliških društev, spregovorite na vaših letnih sejah prihodnji mesec ter priporočite društvu naj postane ustanovnik novega lista mesečnika. Katoliški Slovenci, Mani katoliških društev storite to! Ustanc vnina novega lista stane $3.00, naročnina pa, $2.00, skupaj torej' $5.00. Kdor pa ustanovnik ne more postati, se lahko Pa samo na fist naroči, ki stane letno $2.00. Kot ustan ovniki in naročniki za novi list mesečnik so se javili te dni iz CLEVtfLANDA: RT. REV. ;OHN J. OMAN, kanonik......................$5.00 mr. john verlič .............................................. 5.00 mr. frank perme ............................................ 5.00 MR.-ANTON .PONIKVAR ...................................... 5:00 REV. MATIJA JAGER, pom. župnik...................... 3.00 MRS. ROZI IŽANC ................................................ 3.00 MR ■ JOHN TERvCEK, 64th Str............................. 3.00 dr. sv. VINCENCA pavlanskega, " Collinwood, 0................................................... 3.00 mr anton kmet .............................................. 3.00 mr! 1'rank narobe .......................................... 2.00 MR JOHN TERČEK, (Collinwood)........................ 2.00 MR JO'HN TOMAŽIC ......................-..................... 2.00 MR FRAHK SUHADOLNIK.................................. 2.00 mrs. margaret skufca ................................ 2.00 MRS. MARY NOVAK ............................................ 2.00 mr louis oimperman .................................... 2.00 MRS. ANNA R'NAUS.............................................. 2.00 MRS. TEREZIJA KMET........................................ 2.00 mrs. ma.ry mahne ............................................ 2.00 mr frahk rebol ............................................ 2.00 MR FRAN cis bogovich .................................. 2.00 mr. john hrovat ............................................ 2.00 MR. JOHN CERCEK .............................................. 2.00 MR. john zulich .............................................. 2.00 mr. john sivec .................................................. 2.00 mr. leo troha.................................................... 2.00 mr. louis. starman.......................................... 2.00 MR. andy zupanc ............................................ 2.00 MR. PETER MALOVAŠIC .................................... 2.00 MRS. antonija tomle .................................... 2.00 MRS. ROSE RASETIC .......................................... 2.00. MR. JOHN LONGAR ............................................ 2.00 mr. anton bolka.............................................. 2.00 MR. ROMIH MARTIN ......1................................... 2.00 MR. FRANK OBERSTAR...................................... 2.00 mr. anton koren ............................................ 2.00 mr. anton mauser .......................................... 2.00 MR. ANTON JAKSETIC........................................ 2.00 MR. IVAN CAMPA ................................................ 2.00 MR. FRANK ŠPENKO .......................................... 2.00 mr. anton novak ............................................ 2.00 mr. frank jarem............-............................... 2.00 mrs. mary darovec ........................................ 1.00 MR. PAUL KOGOVŠEK ........................................ 1.00 MRS. MARION PUC .............................................. 1.00 mr. john bokovnik ........................................ 1.00 MR. FRANK MOClLNIKAR.................................. 1.00 MR. ANTON ANZLOVAR...................................L 1.00 Mr. frank pirc..................................................l.oo MR. JOSEPH PIKŠ ................................................ 1 00 MR. EGODIJ KLEMENClC.....................x............. 1.00 MR. JAKOB PEKLENK ...................................... 1.00 Strati NAJHITREJŠI AVOMOBIL RINO ALESSI PIŠE Velik dirkalni avto, podoben aeroplanu, last Geo. E. T. Eystona, ko je nedavno drvel preko države Utah, pri čemer je dosegel rekordno hitrost,namreč 309.6 milj na uro. \ I'llilllllirailllllllllllUllllllllllllllllllllllllll .............................umnima KAJ SE SLIŠI PO SVETU? NOVO ČUDO SVETA V Dominikanski republiki v Srednji Ameriki bodo postavili veličasten svetilnik v čast in spomin Krištofu Kolumbu. To zamisel je sprožil predsednik republike, dr. Rafael Tru-jilo Molina. Vsa Amerika je z veseljem sprejela poziv predsednika in začela zbirati prispevke za svetilnik. Razpisali so natečaj za najboljše o-snutke in so sprejeli načrt, po katerem bo imel svetilnik obliko velikanskega križa, ki bo z njega svetila luč po morju. Takega svetilnika še nimajo v Ameriki in bo izvrstno služil pomorskemu in zračnemu bro-dovju kot kažipot. Pravijo, da bo ta svtilnik zaradi lepote in velikosti novo čudo sveta. ITALIJA SE BORI PROTI BANDITSTVU Messina, Sicilija. — S hitro potezo so italijanske vladne oblasti preprečile, da se na o-toku Siciliji zopet ne razvije banditstvo v obsegu prejšnje proslule "mafije." Zadnji čas so se namreč zopet pričeli pojavljati umori in druge nasilnosti v večjem številu, toda koncem zadnjega tedna so oblasti udarile in aretirale 80 o-sumljencev, ki bodo postavljen ni pred sodišče 22. dec. -o- STRAHOVITI UČINKI Manila, Filipini. — Koncem zadnjega tedna so divjali preko tukajšnjih otokov siloviti viharji, kakoršnih že ni bilo 25 let. Povzročili so za kake štiri milijone škode in 123 ljudi je v njih zgubilo življenje. -o—-— ZNAL SI JE POMAGATI Uprava svetovne igralnice v Monte Carlu je dala izgnati Francoza Andreja Peligona, ker je nosil ponarejeno grbo. Peligon se je preživljal od ljudi, ki prav trdno verjamejo, do ima igralec srečo v igri, če gleda kako grbo ali se je dotika. Zato so igralci božali Peligonovo grbo, preden so stopili v igralnico in so dajali Peligonovu bogate napitnine, če so dobivali. Zdaj pa se je slučajno zvedelo, da Peligon sploh nima grbe. Ima popolnoma normalno, dasi majhno postavo in si je dal grbo narediti iz lesa, ki si jo je privezal pod suknjičem. TELEVIZIJA SKOZI TELEFONSKE ŽICE Raziskovalnemu zavodu nemške državne pošte je uspelo-, da je izdelal postopek, po katerem je mogoče televizijske prenose na omejene razdalje izvršiti s pomočjo navadnih telefonskih vodov. Pri poskusih so ugotovili, da je bil sprejem preko telefonskega voda boljši nego z anteno. Telefonsko omrežje se spremeni tako v anteno, ne da bi se motil ipn tem telefonski promet. Preko telefonske ž'i c e bo mogoče sprejemati brez teh motenj tudi tri televizijske prenose Dovod prenosov na ta način bo mogoč seveda le s pomočjo ojačevalcev, ki bodo dovoljevali vsakokrat sprejem na daljavo treh in pol kilometra. NAJRAZKOŠNEJŠA CESTA SVETA Pred stotisočglavo množico je argentinski predsednik Ju-sto otvoril prvi, 500 m dolgi del največje in najrazkošnej-še prestolniške ceste v Buenos Airesu. Ta del je nastal s pomočjo 2500 delavcev, ki su delali dan in noč v rekordnem času 105 dni. prej je bilo treba podreti 157 poslopij. Trg republike razpolavlja to cesto, ki ima širino 140 m. Ima pet vozišč in podzemeljske parke za 1000 avtomobilov, priključke na podzemeljsko železnico in predore. Njeno veličastnost povečujejo vrtovi z vodometi in nočno ž prometno razsvetljavo. Cesti so dali ime 'Avenida nueva de Julio.' --o- ŽENSKA, ŽUPAN V ANGLIJI Slovito mesto Windsor, kjer stoji tudi grad angleških kraljev, si je prvič v svoji zgodovini izvolilo žensko za župana. Je to F. Carteret Careyeva, vdova po nekem generalu. Ga. Careyeva je bla že od leta 1925 članica windsorskega mestnega sveta. njimi je dobil smrtne poškodbe, druga pa sta bila hudo poškodovana. SPET POVZROČITELJ RAKA V dunajskem zdravnšikem društvu je prof. dr. Gerlach ob velikem zanimanju vseh navzočih poročal o uspehih svojega raziskovanja v področju rakastih obolenj. Petnajst let se že bavi s temi raziskavanji. Sedaj pravi, da mu je uspelo odkriti viruse, ki povzročajo ta obolenja. Uspelo mu je tudi, da jih je gojil na redivu. SPOR ZA STOLETNO LIPO V nekem berlinskem predmestju se je na tragičen način končal spor za stoletno lipo. Za drevo so se prepirali neki dediči, sedaj pa so ga hoteli posekati. Neki mož je odžagal krošnjo, ki je treščila prehitro na tla in pokopala tri dediče, eden med PRVA TURŠKA VOJNA PILOTKA Pariški "Instransigeant" poroča iz Carigrada, da je turški državni poglavar Atatiirk imenoval svojo pohčerjenko princeso Sahibo za povelj nico eskadre bombnih letal turške vojske. Princesa je že itred časom z velikim uspehom napravila skušnjo za pilotko v vojaških letalih. -o- ORIGINALEN NAČIN POBIRANJA DAVKOV Kvantunška provincialna vlada si je izmislila novovrstno metodo pobiranja davkov. Ta metoda zadeva tudi najsiromašnej-še prebivalce, ki jih doslej ni bilo mogpče pripraviti do izpolnjevanja davčnih obveznosti. Posame^iim družinam so dali na razpolago pišče, ki je vredno nekoliko centov. Z ječo so jim zapretili, če bi tega piščeta zaklale ali prodale. Ljudje so dolžni, da jih redijo, dokler ne zrastejo in se ne razvijejo v kure za leganje jajc. Sele potem, ko bodo piščeta večkrat presegale svojo prvotno težo in vrednost, jih bo kvantunška vlada pobrala. MR. AUGUST BOLKO............................................ 1.00 MRS. MARY ČEBUL ............................................ 1.00 Iz DRUGIH KRAJEV so se priglasili za ustanovnike in naročnike : REV. F. P. SREBERNAK, Monroe, Mich...............$5.00 SLOVENSKE ŠOLSKE SESTRE, Lemont, 111......... 5.00 MR. JOHN OTRIN, Ely, Minn............................... 5.00 MR. GEORGE PAVLAKOVICH, Denver, Colo..... 3.00 MR. JAKOB LESKOVITZ, Bessemer, Pa............. 2.00 MR. A. CELIK, Cass City, Mich............................. 2.00 MR. MARKO PETRIC, Joliet, 111........................... 1.00 MR. JOHN POŽEK, Joliet, 111............................... 1.00 Katoliški Slovenci po vseh naselbinah dvignite glave! To kar so doslej storili v raznih drugih naselbinah storite lahko tudi 'drugod. Treba je le na delo. Pokažite svojo katoliško zavednost in krepko na delo! KDOR ZDAJ POMAGA — DVAKRAT POMAGA! ! A , • J — • - • — • .mi ...... n>,,i__^oukjJdujJfce.- ^SUJttOJKkUfe.LUMuJu. ŽUŽELKE ZATEMNJUJEJO NEBO V argentinski provinci Cor-dobi so ogromni roji kobilic uničili vso letino lana. Listi poročajo, da so roji teh škodljivih žuželk tako veliki in gosti, da zatemnjujejo tu pa tam sonce. Kobilice se sedaj, ko so uničile letino v Cordobi, pomikajo proti jugu. V sosedni provinci je postalo že nekaj zaščitnih parkov njih žrtev. Prebivalstvo se je obrnilo na via Jo, da bi nujno poslala metalce ognja in vse drugo orožje, ki rabi za uničevanje škodljivih žuželk. • Ljubljana, oktobra 1937. — Ko Rino Alessi piše, mu mora postajati zelo vroče. Drugače si ne moremo misliti, da bi Človek mogel tako stopnjevati v navdušenju besed in čustev pri pisanju. Njegove misli lete in lete nekje nad glavami navadnih zemljanov in brne kakor trimo-torniki. Rina Alessija že poznamo. Pred časom nas je obiskal in si ogledal Jugoslavijo, o kateri ve danes povedati marsikaj prelepega, česar včasih ni vedel. Toda kaj se hočp! Danes je postal in je že nekaj časa bil direktor in morda glavni direktor velikega lista v Italiji, a poleg tega je postal nekak tolmač vseh političnih in nepolitičnih dogodkov znotraj ali zunaj. Njegove izjave so malo manj kot uradne in v dolgih kolonah se tiskajo in pretiskavajo na prvih mestih v fašističnih časopisih. Kar on danes reče in napiše, to drži. Da pa mu je Bog dal zmožnosti, da lahko to napiše v visokem, pla-menečem tonu, temu ne moremo zameriti. Ko je šel Mussolini v Berlin in potoval po Nemčiji, je moral seveda Rino Alessi o tem pisati. On je tudi pisal skoro vsak dan in vsa Italija je njegove članke prepisovala. Zal&ij ne bi nekaj tega prepisali še mi, ker gotovo nam ne bo škodilo in morda tudi ne preveč koristilo. Samo da nekaj pišemo, če drugega namena nimamo pri tem in če se bo morda komu zdelo, da je to, rekli bi prepisavanje v prevodu, brez pomena. Nekatere bo pa gotovo tudi zanimalo, saj je njegovo pisanje večkrat zelo zanimivo. Začnimo: — Bodočnost sveta je v rokah dveh mož: Mussolini-ja in Hitlerja. Os Rim—Berlin je nekaj več kakor plastična slika, porojena vsled srečne retorične inspiracije. Ce je politika tudi znanost, se mora os Rim— Berlin smatrati kot eden tistih svetlečih se izumov, ki imajo, moč' spremeniti smer zgodovine^' ne le enega kontinenta, ampak vsega človeštva. — Ko se reče os Rim—Berlin, moramo pod tem razumeti dve imeni: Mussolini—Hitler. Mogoče se ni nikoli srečal v teku stoletij istočasni obstoj dveh enakih si duhov, v neenakih časih... — Mussolini je Roman: njegova misel in duh sta univerzalna, kakor Rim Cezarjev in papežev. On je vodja v antičnem in dokončnem smislu italijanske zgodovine; torej za neki ideal, ki izhaja iz Rima in gleda v svet. Mislimo si Mussolinija v družbi Scipiona, Cezarja, Avgusta, Leona Velikega, Hildebran-da, Danteja, Macchiavellija in Napoleona. — Kateri je največji ponos Mussolini j evih Italijanov? Da je ustvaril iz lastneMežele prvo na svetu, lastno raso najbolj upoštevano vsled svojih fizičnih in moralnih čednosti. To je bila tudi v ostalem tendenca, politična in moralna, najprej Imperija potem tudi Cerkve, dveh civilizacij, najbolj tipičnih romanski!: in italijanskih, ki žive, tudi kadar izgledajo mrtve, delujejo, kadar se smatrajo potlačene dveh civilizacij, ki jih je Mussc /ini zedinil in harmoniziral \ svojih jakih možganih. — S teg;. stališča se nam on kaže kot čir veška rešitev izbrana od usod v pomiritev največjega konfliL ta naše zgodovine: boja med pr. peštvom in imperijem. MussoL ni jih je dokončno spravil. In n' koli se ne kaže bolj jasno kot v tem trenutku, da gre za dve večni duhovni sili, sposobni prej spremeniti se in preoblikovat' nikoli pa ne ugasniti in izginiti. — V Adolfu Hitlerju so zna čilnosti nemškega polboga jasne. Od dne ko je Hitler prevzel mesto polboga Hindenburga, ki j šel v večne višave Walhale, j on ostal kot Wotan na zemlji, viden in bojevit. Ljudska fanta zija ga povzdiguje v neprostovoljnem procesu do samobožan stva. Hitler je sanjač. Delo Hitlerja je akcija, ki se vrši r simboli. Njegova dela niso ž. nekaj časa sem značaja človeške politike, ampak politike, ki je žc postala religija. Iz tega gledišč: Hitler lahko nadomestuje že v življenju vse bogove tevtonske-ga Olimpa . . . — Mussolini je dejal: "Svel bo postal fašističen." Trditev vsebuje univerzalen princip, k: bo kot ekspanzivna moč roman-stva, najprej z Imperijem, potem pa s Cerkvijo, razdejal teri-torijalne meje držav in etnične meje narodov. Italijani so po- • nosni, da lahko služijo stvarnosti, ki je vsebina dveh tisočletij zgodovine. Od Baltika do Rdečega morja gre nov meridijan Evrope. Nova Evropa se vlada na osi Rim—Berlin, kjer se srečujeta dve zmagoviti civilizaciji — med neko Francijo in Anglijo, ki. sta zgubili vsako silo do obstoja. Morda ste prečitali, to kar je napisal enkrat pretekli mesec zgoraj omenjeni pisatelj "rimske univerzalnosti". Gotovo ste si tudi pri posameznih ugotovitvah in mislih, pa najsi so po vašem pametne ali neumne, misli so vendarle, ustvarili svoje mnenje. Tudi mi smo si ga u-stvarili. Bolje pa je, da si ga ohranimo vsak zase, da se ne bi proti komu pregrešili.—Istra. -o- DRUG DRUGEMU BILA ZA PRIČO New Hampton, la. — Ko se je zadnjo nedeljo poročil neki Chas. E. Fields, mu je njegova ovdovela hči, Mrs. Floy Conley, bila za pričo. Takoj nato pa se je vršila še hčerina poroka, pri čemer je nasprotno oče stal za pričo. -o- Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar usp eh! F.rvVAPn NA nOTTT^TT no ktttiht^TTT "CARJEVI MAŠČEVALCI" Po neki vesti londonskega "Daily Telegrapha" so sovjetske oblasti v Kavkazu aretirale 18 članov nekega tajnega kluba, ki se je imenoval "Carjevi maščevalci". Aretirance so obtožili, da so pripravljali atentat na neko vodilno komunistično osebnost v Kavkazu. Ko enourni razpravi so jih obsodili na smrt in takoj nato postavili pred okni sodne dvorane pred strojnice ter jih postrelili. Vsi člani ta j-' nega kluba so bivši ruski pleme-nitaši. Katoliški Slovenci naročajte in podpirajte svoj lastni list "Amerikanski Slovenec" Slika kaže windsorskega vojvodo Edwardda, ko si je na nedavnem obisku v Nemčiji ogledoval delo v neki porcelanski tovarni v mestu Meissen. ' Stran 4 'AMERTKANSKl SLOVENEC' C&trtfk. 25. novembra 19S7. VEČNI BEG IZ STALINOVEGA KRALJESTVA (Poročevalec Jean Fontenoy objavlja svoja pustolovska dogajanja v sovjetski Rusiji v nekem nemškem listu. S pričujočim Člankom konča svoje opisovanje obupnih razmer v rdeči državi.) Ko sem se vprav razgovarjal z nekim poljskim graničarjem, so mi privedli tri blede, shujšane in razcapane nesrečneže, ki so bili na lastno pest prišli čez mejoi in so nato vsi izmučeni zaspali. Vojaki so jih bili našli. Večno ista tožba: "Zbežali smo pred lakoto. Ljubi poljski gospodje, zavzemite se na nas, da bomo dobili kaj jesti!" Toda poljski stotnik plane mahoma kvišku in si ogleduje enega od treh. "To brado pa poznam! Ti si bil že pred dvema letoma tu! Nazaj smo te poslali in zdaj si se upal spet priti?" "Za božjo voljo, gospod, pustite me tukaj! Moji sinovi so v kolhozu in sami nimajo zadosti. Meni ne dajo nič. Zaničujejo me, ker verujem -v'Boga in pravijo, da jim škodujem. Tako, tako sem lačen! Prosim, pustite me, da ostanem!" Nič več nisem mogel prenašati pogledov teh ubitih, ubežnih bitij. Stotnik skomigne z rameni in mi pravi: "Pa jih bom le nazaj poslal. Obdržimo le tiste, ki so dobri delavci in so politično preveč slabo zapisani. Kaj pa naj s stemi počnem? Neizobraženi kmetje . . . Vsak dan se moram s tucatom takih ubijati . . . Ne, ne, le ne bojte se: ne bom jih izdal! Nekoč ponoči jim bom re-•kel, naj se spet zmažejo na ono stran. Prilike za beg so jim bolj znane ko mojim stražarjem." * Blizu poljskih Luniniecz sem dobil veselega, zadovoljnega fanta. Začela sva se pogovarjati: "Torej praviš, da si bil v ka-zenjskem taborišču v Rjabin-sku? Pa tvoj rojstni kraj?" "Ta je blizu Poplevk. Kolhoz so napravili iz njega in ga krstili za Cervijakova. A taka smola! Cervijakov, predsednik ru-tenske sovjetske republike, se je sam usmrtil in zato so kraj prekrstili. Meni je vseeno. Jaz sem zdaj na Poljskem. Naj drugi po-crkajo!" Zasmejal se je in se smejal do solz. — "Ali nimaš nikogar tam?" "Nikogar. Ko so dali namesto križev rdeče zastave, je bil moj oče proti — in — hop! — za deset let v zlate rudnike! Ondi je umrl. Ko sem to zvedel, sem si mislil, zdaj pa pošten požirek vodke in proč! Pa se spočetka le nisem upal." "Zakaj ne?" "Jaz sam spričo straž? Kje neki! Treba si je poiskati sotrpinov. A kaj, ko se nihče ne upa začeti. Vidite, slednjič sem pa le šel čez mejo. Toda, če bi mi bil moj najboljši prijatelj kaj na-svetoval, bi se bil koj vprašal, ali ni to morda kako izzivanje. In brez dvoma bi ga bil naznanil. Kaj hočete — v Rusiji je že taka navada!" "Ali se nisi skušal vpisati v stranko?" "Tam nočejo takih mužikov, kakršen sem jaz. Pri nas splph ni komunistov. Mene pa sovražijo, ker sem zmeraj vesel in dobre volje." — Zares se je začel spet smejati. "Kako si bil pa pri krajnem sovjetu zapisan?" "Spočetka ga sploh nismo imeli. Spadali smo pod drugega, ki so ga vodili tujci. Kasneje so Judje napravili iz kolhoza — sovjet." B "Pa zakaj so te poslali na prisilno delo?" "Ker sem bil "sumljiv element", kakor je bilo zapisano v mojih listinah. * Druge so tudi "odpravili", v Turkestan, razen starejših, ki so jih poslali na sever. Vesel sem bil, to vam pa že lahko rečem . . ." "Ali si se tudi v kazenskem taborišču v Rjabinsku toliko smejal?" "No — toliko pač ne. Dvanajst ur na dan moraš žagati drva, to te je že kmalu konec. Načelnik je dejal: "Tudi ponoči lahko žagaš; ni treba nobene luči." Oči se pa zares privadijo temi. A stražniki — kdo bi jih mogel prenašati! Sami komunisti!" * "Ali so ti rekli, da so?" "Niso. A pomislite si tole: prosite ga ognja; on pa — te pogleda in nič, ko da si nič. Nak, to ni bilo zame! — V taborišču je bilo tudi nekaj bivših popov. In eden teh mi je nekoč s palico narisal zemljevid Rusije v pesek in mi je povedal, kje so tista mesta, ki se jim moram izogniti. S tem sem se lahko pomenil. Sploh popi, tem se'človek lahko zaupa." "A to zavisi pač le od tega, na kakšnega popa naletiš." "Kajpa! A ta ni bil kak zastaran pijanec. Ta je bil resnični bivši menih. Umorili so ga, ne vem, zakaj. Spotoma sem po vaseh zmeraj pazil, kje sem skozi okno videl kako sveto podobo v hiši. Kjer sem katero zagledal, tam se potrkal. Ljudje so mi povedali za pot in mi dali nekaj krompirjev; kruha seveda ne. — Ko sem prišli potem v svoj kraj, sem se moral skrivati v žitu. A odkar imamo kolhoze, ni žito več tako visoko, zato sem moral v grmovje — blizu svoje rojstne hiše. Videl sem ljudi hoditi mimo, a veste, niti enega nisem spoznal! Niti enega ne! Pri delu sern jih opazoval že blizu meje. Delali so pod nadzorstvom straž, ko v taboriščih. S hrbtom so bili obrnjeni k meni. Nekoč ponoči sem pa ušel in se jim v pest smejal." Izpila sva ga še kozarček skupaj, nato sva se razšla. * Iz Rovna sem se pripeljal z avtom; 84 kilometrov sem prevozil v eni uri in desetih minutah ; cesta je bila jako lepa* Potem sem dospel v Korjec, na mejo, pa sem zagledal prav na obmejni črti vbo cesto poraslo s travo in plevelom. — Simbol? Brez dvoma! Pa je še drugih dosti. Bralci se brez dvoma spominjajo zgodbe o Potemkinovih vaseh. Carica Katarina je hotela na pot po državi in njen minister in izvoljenec Potemkin se je ustrašil, češ, kaj bo rekla, ko bo videla, da je vse drugačno, kakor pa so bile njegove pravljice o blagostanju ljudi! Zatorej je dal ob cestah postaviti vasi iz gledaliških kulis. Jaz nisem temu nikoli verjel. A pri Husia-tinu je tak kraj, kjer so sami "novi" prebivalci in imajo kol-, hoz in še vso brklarijo, ki spada zraven. Hiše so čudovito lepo popleskane.^Pa ne zaradi snage, o ne, ampak da se Poljakom kažejo, da si tudi oni morejo vsako leto pobeliti hiše. Škoda, da se meja tukaj pravokotno obrne. Z neke točke je dobro videti drugo stran medalje: da so namreč le pročelja hiš pobeljena! Tista stran, ki je obrnjena v Rusijo — tudi simbol! — je pa umazana in razpadla. * "Živel sem v sovjetski Ukrajini," mi je pravil neki Ukrajinec, "kakih sto kilometrov za mejo. Moja vas ni spadala k prepovedani coni. A nekega dne so ta pas razširili — pa smo bili notri! Najprej so nam pregledali listine . . . "Tovariši", so dejali, "to ni nič! Kar pošljite svoje listine v urad. Bomo le videli, ali je vse v redu — in nato dobite nove papirje! Kaj bi? Res so dajali druge dokumente, a meni ne. Pri meni so našli kljukico. Šel sem vprašat. Saj se nisem smel niti ganiti iz vasi. — "Presneto," so rekli, "si teboj pa ni kar tako! Ti bomo že dali pojasnilo!" t * Tega sem tudi dobil. Poslali so pome. Komisar mi je razložil : "Tvoja zadeva je huda. Brata imaš na Poljskem. Zato si sumljiv. V Sibirijo te bomo mo- * A RF. PRTPRAVT-TATO V severnih gozdovih so že zdaj začeli sekati smre ke, ka jih bodo vozili v mesta za božična drevesca. rali poslati. Razen, če bi . . ." Kajpa nisem črhnil ne bev ne mev. Dolgo mi je prigovarjal, naj obiščem brata. Denarja so mi ponujali, če bi šel. Z ljudmi naj bi se tam menil in si vse dobro ogledal, kateri mostovi so leseni, kateri kamniti. Kako je s cestami. Katere ceste niso v dežju nič več uporabne in katere so. In tako naprej . . . Preudarjal sem: ali bi — ali pa v Sibirijo? Bi! — sem sklenil. Tako sem prišel na Poljsko, sem vse povedal bratu in skupna sva se javila na policiji. Zdaj pa . . ." Umolknil je in se smehljal, rekoč : "Za zdaj kaže, da se bo vse srečno končalo . . ." To je en primer od stotih. Večkrat le zato razširijo prepovedan pas ozemlja, da si kako osebo zagotovijo za vohunske namene. I * Brez dvoma ima krona, ki drži usodo Rusije v rokah, hudo bolezen. Večno si namišlja nekakšno nevarnost. In kakor verjamejo najnižji in nato višji strankini krogi v to nevarnost, tako so se je nalezle tudi "vodilne glave". Potem pa sprožijo pero, da kar frči po državi od samih agitacij in raznih sklepov. Vse postavijo na glavo zaradi najbolj smešnih vzrokov, ki bivajo le v glavah teh ljudi. Človek naj le prebere nekaj moskovskih ali pa pokrajinskih listov ! Povsod se spotakneš ob dolge članke o japonskem vohunstvu, o zahrbtnosti Poljakov, o delovanju angleških ogleduhov. Sicer se pa pojavlja ta "špi-jonija" z najrazličnejšimi imeni. Zdaj se ji pravi razkroj, potem protirevolucija ali izdaja. Poglavitno je, da ustvarijo potrebno ozračje, da morejo odkriti kako zaroto in da se izne-bijo "vohunskih psov, razkroje-valnih elementov, izdajalcev in protirevolucionarjev . . ." Nikar misliti, da se ljudstvo za take krvoločne izjave vodilnih krogov kaj zanima! Prav nič ne. "Naj kar drug drugega pobijejo! pravijo ljudje. Saj včasih niti imen višjih funkcionarjev ne poznajo . . . Toda ljudje krog Stalina so si pač izbrali motiv špijonije, da bi se mogli kako oprati zaradi smrtnih obsodb iz poslednjih dveh let. Zato vsak dan "odkrijejo", da so japonski agent je zastrupili vodo na kolodvorskih bifejih, da so nemški inženjerji povzročili eksplozije v rudnikih in podobno. — Vsi ti, ki kaj takega odkrijejo, se s tem priiiz-nejo svojim predstojnikom, i Slednjič ti predstojniki zares verjamejo vse to in jim je v dolžnost, da se morajo zavarovati in braniti. Kako? S tem, da mobilizirajo javno mnenje, kakor to storijo v obmejnih kolhozih zoper ubežnike. Časniki in listi se koj udinjajo tej nalogi. Na mizi imam kar | kopico brošur in razprav, ki naj ! bi naščuvale delavce, kmete in j druge zoper špijona. Nekaj takih naslovov! "Kako te špijoni izprašuje-jo?" "Podtalne metode inozemstva v Sovjetiji." "Kako najlaže naplahtamo tuje vohune." "Lovci na vohune — novi junaki v SoVjetiji". Ljudstvo je s tem pripravljeno na to, da z lahkoto sprejema, ko so vsak dan obsojeni in zaprti bivši voditelji in slavne glave. A to ni poglavitno! Poglavitno je tole: ves režim stoji na denunciacijah drug drugega. Ce me moj sosed prej zatoži ko jaz njega, veljam jaz za slabšega sovjetskega državljana. — Vsi drug drugega nadzorujejo in to-žarijo. Vsi bi vedno radi kaj zvedeli o svojem sosedu. Radi bi še kaj več vedeli, več slišali, več izvohali in sleherno besedo mečkajo sem in tja, dokler nemara le ne iztisnejo kako sumljivo kapljico iz nje. Konec koncev je to neznansko umazan šport. Po vsem tem je jasno, da biva in vlada v Rusiji — napredek: če se je caristični režim zadovoljeval z navadnimi pripomočki policije, pa hoče Stalin napraviti iz slehernega državljana vohuna, prostovoljca in dobrovolj-ca v vohunstvu. Mlado generacijo, ki so ji vzeli dušo; neskončno sleparijo svetovne zgodovine; zraven teror, lakota in nasilje pod krinko osvobojenja: to je tisto,' kar sem videl v Rusiji. Pa se vendar izven Rusije dobijo narodi in izobraženci, ki se branijo priznati te resnice iz Sovjetije in se še nadalje oklepajo sleparskih pravcev! POMAGAL MU DO OPERACIJE 12 let stari Trutnan Alexander, )r. je potreboval neko drago operacijo na hrbtenici. Da bi mil pripomogel do tega, je Luko Lea, bivši senator, spisal povest, kako je s sedmerimi drugimi tovariši skušal po vojni ugrabiti cesarja Viljema, prodal to povest neki reviji in z izkupičkom plačal dečko operacijo." RAZNO GPU IN GESTAPO Stara carska Rusija je imela organizacijo, ki je morala služiti carskemu režimu. To je bila zloglasna carska policija, znana pod imenom Ohran-ka. Njena naslednica po obliki in moči je bila Crezvičajka, zdaj GPU. — V Nemčiji niso imeli pred vojno tajne državne policije take vrste, kakršne imajo zdaj, ko je Gestapo nemška izdaja carske Ohran-ke in rodna sestra GPU. — Carska Ohranka je bila orodje najhujše reakcije, imela je. na vesti umore in atentate in zdaj vidimo, da počenjata Gestapo in GPU take stvari, ki šo za las podobne stvarem., katere so počenjali voditelji Ohranke. Ohranka je imela svoje vohune po vsej Rusiji, imela jih je tudi po vsem svetu; celo slehernega carskega diplomata je v uradnem in zasebnem življenju zasledoval vohun, kar je potrdil sam carski minister Witte. Dandanašnji nimajo državljani in diplomati v Sovjetiji prav nič drugačnega življenja, kakor so ga imeli glede vohunov "v carski Rusiji. Razlika j.e le .ta, da so se v carski Rusiji vsi zavedali reakcionarne, ga, nazadnjaškega režima, medtem ko se sedanji sovjetski režimi po vsem svetu hvalijo, kako v Sovjetiji cvete in uspeva svoboda in. napredek. Potem pa razpošiljajo po svetu laži, da je zasledovanje ljudi le maščevanje nad tistimi, ki so sovražni "napredni" sovjetski vladi. Kdor ne verjame tega, mu le svetujemo, da naj gre tja in se sam prepriča ! "LETEČI PATER" Kakor poroča londonski list "Universe", je znani misijonar, ki ga imenujejo "leteči pater"., Pavel Schulte, rešil majhnega eskimskega dojenčka, ki bi bil brez patrove pomoči gotovo umrl. Pater se je v svojem letalu, v katerem obiskuje osamljene naselbine v mrzli Alaski, pripeljal tudi v zaliv Mistake na Alaski. Tukaj so mu povedali,, da eskimski družini umira dojenček, ker ni nobenega zdravnika, ki bi ga mogel operirati. Pater Schulte ni niti za hip po-mišljal, temveč je takoj zopet zasedel svoje letalo ter odletel v Chesterfield Inlet, kjer domuje najbližji zdravnik. Tukaj pa je pater, izvedel, da je zdravnik 200 milj daleč v kraju Baker Lake. Pater Schulte se je dal po radiju zvezati z zdravnikom, kateremu je dopovedal kako je njegova navzočnost potrebna v zalivu Mistake. Nato je pater sedel v letalo ter sam poletel po zdravnika, katerega jo srečno privedel k o-troku. Dojenček je operacijo srečno prestal. -o- Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar w«peh! J i Znanstvene En pmične knjige ki jih ima v zalogi knjigarna Amerikanski Slovenec: BRESKEV in MARELICA. Pouk kako vzgajamo in DOMAČI VRT. Praktičen navod, kako ga uredimo. M. Humek .........................._.....--------------------------------$l-50 DOMAČI ZDRAVNIK, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa ...........,.................................................... $1.50 DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Fr. Duler..................$1.25 FILOZOFIJA, Fr. Veber .......................................-...........$1.50 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, Dr. V. Šarabon..$1.25 GRADJANSKI KATEKIZEM, za Hrvate o pravima i dužnostima araeričkili gradjana ............................... 25c IDEJNI PREDHODNIKI, današnjega socializma in komunizma .....................................-...........-.................... 75c IZPOVEDI SOCIALISTA. Od socializma do duhov- ništva ...............................................................................— 60c KAKO SI OHRANIMO LJUBO ZDRAVJE, Dr. H. Vedenik .............................................................................. 25c KITAJCI IN JAPONCI. Jos. Stare. Življenje in šege narodov Daljnega vzhoda ............................................ 45c KLETARSTVO. B. Kalicky ............................................$1.75 KNJIGOVODSTVO. 2 del. Iv. Podlesnik....................$1.00 KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA. Dr. Iv. Grafenauer ................. ........................$1.00 KREK. Izbrani spisi 1. zvez. Iv. Dolenc........................$1.00 MILOSRČNOST DO ŽIVALI ......................................... 25c MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji.........................$1.00 NARODNO GOSPODARSKI ESEJI. Dr. A. Gosar 35c NASVETI ZA HIŠO IN DOM. I. Majdič................... 75c NAŠE GOBE. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob .................................................................$1.50 NAUK O ČEBELARSTVU. Fr. Rojina....................... 50c OB 50 LETNICI dr. Jan. Ev- Kreka.............................. 25c OD SRCA DO SRCA. Slovenskim Amerikancem v premislek .......................................................................... 25c OSNOVNA NAVODILA ZA ZDRAVLJENJE MALARIJE. Dr. 1. Matko ............................................. 15c GOSPODINJSTVO. S. M. Purgaj. Navodila za praktično gospodinjstvo ........................................................$1.25 OSNOVNI POJMI MODERNEGA BANČNIŠTVA IN BORZNIŠTVA. A. Jamnik.................................. 75c OSNUTEK SLOV. NAROD. GOSPODARSTVA. M. Brezigar ................................................................... 75c OSNOVNI POJMI MEHANSKE TEHNOLOGIJE KOVIN v zvezi tvarinoznanstvom $1.00 PEROTNINAR. 1. in 2. letnik. Vsak po........................ 90c PODKOVSTVO. Pouk kovačem in konjerejcem....... 75c PODOBE IZ MISIJONSKIH DEŽEL ---------------------- 40c POGLED V NOVI SVET .......-....................................... 15c POLITIČNE STRANKE. Pouk o politiki ....................$1-50 POLJEDELSTVO. Gospodarjem v pouk .................... 600 POŠTNO IZRAZOSLOVJE. Nemško-slovensko. Jos. Petrič ................................................................................ 25c PRAKTIČEN SADJAR Nauki za sadjerejce................$2.00 PRAVILA ZA OLIKO. Okrajšano po knjigi o lepem vedenju 75c PRAVOSLOVJE. Dr. F. Grivec ................................... 45c PRVA POMOČ. Dr. Mavr. Rus ........................................$1-00 RABOJEMNO PRAVO. Dr. F. Mohorič. Navodnik in zakon ........................................................................— 45c RAČUNAR V DINARSTVU IN KRONSKI VELJAVI ............................................................................... 75c RASTLINSKI IMENIK slovenskih dežel. Slov.- latinsko-nemški. Al. Benkovič ................................... 2Sc RAZLIČNO BLAGO. A. M. Slomšek............................$1-25 REJA DOMAČIH ZAJCEV. Dr, S. Voszka.__........... 45c SADJE V GOSPODINJSTVU. Nauk o ravnanju s sadjem, o domači uporabi in konserviranju............ 75c SADNI MOŠT ALI SADJEVEC. Ivako ga izdelujemo in kako z njim ravnamo........................................ S0c SAMOZNAKI SLOVENSKE STENOGRAFIJE. A. Robida ...................,...,.........................................f~- 15c SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim. A. Dokler-------- 75c SLOVENCI, desetletju 1918—1828. Dr. J. Mal................$1.75 SLOVENSKA KUHARICA. S. M. Fey. Kalinšek.~$5.00 SLOVENSKA STENOGRAFIJA. F. Novak. 1. in 2. del. Vsak po .................................................................... COc SLOVENSKA STENOGRAFIČNA ČITANKA. A. Robida ...........................................................................95c SLOVENSKI ŽUPANI V PRETEKLOSTI............. 25c SVETA RUSIJA. Dr. F. Stele in Fr. Treseglav----------- 4Sc TRAVNIŠTVO. J. Turk. Slovenskim živinorejcem v pouk ...................................-.............................................. 45c UČITELJ V BOJ*U PROTI ALKOHOLIZMU. Iv. Štrukelj in R. Horvat, 1. in 2. zvezek. Vsak po------- 45c UVOD V FILOZOFIJO. Al. Ušeničnik, 1. in 2. zvezek. Vsak po ............................................................................. UVOD V KRŠČANSKO SOCIOLOGIJO. Dr. Al. Ušeničnik .......................................................-................ 40c VARČNA KUHARICA. Marija Remec. Navodila za pripravo okusnih jedil s skromnimi sredstvi............$1.50 VINARSTVO. Andrej Zmavč ............................................$2.00 VLADAR. Nice. Machiaceli. Lastnosti, ki naj bi jih gojila vladajoča oseba .....................................-........... 40c VZOR-ČLOVEK ALI OSEBNOST KOT IDEAL. Dr. J. J era j ...................................................................... 50c VZGOJNA METODA. BI. Janeza Bosca.....-............... 50c VZORNA GOSPODINJA. Giz. Majeva...................... 85c ZA KRŠČANSKI SOC1JALIZEM. Pomisleki in odgovori, Dr. Gosar ....................................................SOc ZAZNAMEK OKRAJŠAV KORESPONDENČNE- GA PISMA. Fr. Novak ...........................-................... 50c ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kot jih rabi slov. narod .................................................................................. 35c ZDRAVILNA ZELIŠČA ...............................-.............— 35c ZGODOVINA BREZOVIŠKE ŽUPNIJE. Jos. Novak ...................................................................................... 95c ZGODOVINA FARE DOMŽALE. Franc Bcrnik ....$1.00 ZGODOVINA NOVEJŠEGA SLOV. SLOVSTVA. Iv. Grafenauer ................................................................51.25 ZGODOVINA SLOV. NARODA. Dr. Jos. Gruden. 1.—6. zvezek. Vsak zvezek po .................................... 60c ZDRAVJE IN BOLEZEN, v domači hiši. Dr. J. Potrata ................................................................................ 50s ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, HRVATIH in SRBIH. Dr. J. Mal.............................$1.50 RAZNE KNJIGE KATOLIŠKI SHOD V LJUBLJANI 1. 1923................$1.00 KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA, za 1. 1921™ 20c ZLATOROG. Planinska pravljica. R. Baumbach........ 50c LETOPIS LJUBLJANSKE ŠKOFIJE, za 1. 1924...... 50c Pri naročilih priloMtp potrebno svoto v gotovini ali Money Odru in po3 jite na Knjigarna AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Rd. Chicago, Illinois M .Četrtek, 25. novembra 1937 •A MF.RIK A NSKI OVFWF-T Sovjetska vlada je zbrala v vsem obmejnem pasu svojih azijskih posesti, ki bi v primeru spopada z Japonsko prišel v po-štev kot pohodno in vojno ozemlje silne množice čet. V tem pasu, ki se razteza od Bajkalske-ga jezera do Vladivostoka v daljavo 2500 km, je razločiti tri področja. Na prvem mestu je imenovati ozemlje Transbajkalije in Mongolske z mestoma Čito in Ulan-Batorjem (Urgo). V tem glavnem mestu Zunanje Mongolske, ki jo navzlic formalni neodvisnosti obvladuje Moskva, so zbrani veliki oddelki; dalje kakšnih 400 vojnih letal, mnogo topništva in tankov. Drugo področje leži ob Amur-ju. Skupina, ki tam stoji, se naslanja na Blagoveščensk in Khabarovsk. Razpolaga s kakšnimi 200 letali. Njena naloga je ta, da bi amursko železniško progo branila pred japonskimi napadi. Tretja skupina straži obalo Pri Vladivostoku in razpolaga s kakšnimi 300 letali. Zadnje dejstvo povzroča japonskim odločilnim krogom velike skrbi, ker sega učinkovito območje sovjetskega zračnega orožja do Toki-ja. Med ruskimi letali je mnogo 4 do 5 motornih bombnikov, ki Prenesejo do 5 ton razstreliva zelo daleč. Oboroženi so vsak baje z dvema lahkima topoma in dvanajstimi težkimi strojnicami. V celoti obsega sovjetska armada v teh krajih nič manj nego 300.000 mož, ki so kvalitativno in kvantitativno dobro opremljeni z modernimi tehničnimi vojnimi pripomočki. Istočasno so Rusi v zadnjih treh letih meje močno utrdili. Vzdolž še nedokončanega druge-Sa tira amurske železnice je nastalo celo omrežje utrdb, ki današnjim zahtevam popolnoma Ustrezajo. Te utrdbe so dograje-ne v širino 6 km in po novejših Poročilih opremljene s kazema-tami in zaklonišči zoper plinske "apade. Vojaški tisk Sovjetske Rusije ta dela zelo hvali. Tudi za vojno s tanki se Rusi dobro pripravljajo. Povsod ure-•[aJ° podminirane pasove, tako v bližini Nikolska, Usurijskega, vladivostoka in Blagoveščenska. Posebno dobro je utrjena okolica Vladivostoka. Od kar je zasedla Mandžukuo, je Japonska zgradila skoraj 1600 km novih strategičnih prog, nadaljnih 1000 km pa še gradi. Več nego polovica teh prog leži v smeri proti Vladivostoku, kar dovolj jasno dokazuje pomen te točke. Neki japonski list je Vladivostok označil za pištolo, ki je naperjena v japonska prsa. V resnem primeru bo Japonska obrnila svojo pozornost nedvomno najprvo na rusko pri-morje. Rdeča armada bo v Vzhodni Aziji težko mogla preiti v napad. Tam se namreč ne more naslanjati na lastno industrijo in tudi ne na zadostno bazo, da bi mogla preživljati velike ruske edinice. Japonska razpolaga v tem pogledu z vsemi prednostmi, vsaj v prvih časih morebitne vojne. Japonci so si z zasedbo severnih j kitajskih provinc in Notranje Mongolske ustvarili dobro oporišče za bodoče operacije, tako proti Zunanji Mongolski, kakor tudi v smeri proti Bajkalskemu jezeru. V Mandžuriji pa je pripravila velike zaloge za svojo vojsko in zgradila želez, proge, ki naj bi olajšale zveze s Korejo in japonskimi otoki. Brze priprave, ustanavljanje! novih letališč in garnizij v zasedenih ozemljih, kakor tudi številni spopadi ob mejah kažejo, da pričakuje Japonska morebit- j nega napada zlasti od Cite in iz višin Čingana. Prevoz velikih j vojnih edinic rdeče armade iz; evropske Rusije ali iz Sibirije v j Čito bi se dal urediti dosti hitreje nego prevoz proti Haba-; rovsku ali Vladivostoku, kjer bi bilo treba prepotovati 2000 do 2500 km daljše proge. Japonci bodo v primeru spopada uporabili vso svojo silo bržkone za to, da bi zasedli Vladivostok, na ostalih frontah pa bodo vzdrževali samo manjše akcije za obrambo proti ruskim vojnim silam, ki bi se tam zbrale. Rdeča armada pa bo gledala na to, da obrani Vladivostok, svoje položaje pri Harbinu in i Blagoveščensku, • v ostalem pa, | da izvede glavno ofenzivo iz Ci-i te in Zunanje Mongolske. Dva uslužbenca na nekem osebnem vlaku sta bila ubita, ko je v bližini mesta Pulga, Cal., lokomotiva treščila v neko skalo, ki se je zvalila na progo. Lokomotiva in poštni voz sta skočila s tire ter zdrčala sto čevljev globoko navzdol in gornja slika ju kaže v tem stanju. Osebni vozovi s potniki so k sreči ostali na progi. moral doma." Berač žalostno zmaje z glavo, ko da mu je žal, da se belemu gospodu ne da nič dopovedati. "Saj bi bil lahko kulija k meni poslal," prav nato prav tiho. la, da nimamo prav. Vljudnost je namreč tiha, toda močna sila." TRI S KITAJSKEGA Evropski trgovec pride na poti Po Južni Kitajski v majhno Na polju zagleda starega ^tajskega kmeta, ki pobira ve-i^e kamne po njivi in jih meče v Potok. Evropejec se približa ^ ne more lastnim očem verje-i : kamni niso kamni, ampak je eP> najboljši premog, ki ga Srečni Kitajec pobila po svojem P0'Ju! A kaj, da ga meče v potok? ."Ali veš, kaj je to?" nagovo-11 Kitajca. Ta ga pogleda. (( "Seveda vem,," pravi mirno, je premog." "No — in? Zakaj ga ne zbi- in prodajaš?" Kmet ga pogleda in se nasmehne: "Gospod," mu pravi °citajoče, "jaz sem vendar kmet, ne Pa knap!" , * Evropejec, ki že dolgo živi na v'tajskem, pripoveduje: " Ne-sem prišel v majhen kraj ^ed Peipingom in Tiencinom in videl pri nekem košar ju Prekrasne košare. Ze"več let zbi-^m izredne košare in imel sem °l'eJ priliko, da svojo zbirko Povečam z nekaterimi krasnimi . °sarami. Vstopim v trgovino ln<(V]>rašam za ceno. "Štiri košare lahko dobiš," je košar, častitljiv Kitajec z brki in je povedal prav bG,;^ko ceno< ^ (A jaz bi rad vseh osem, ki so °dkimal je rekoč: "To ni mo- Združeni zlati rudniki Južne so opazili, da letajo tu pa tam Afrike so objavili svoje pollet- protj zlatim poljanam golobi. no poročilo, iz kateerga je raz- Cmd gQ živaIi med delom krmi- vidno, da so jim V šestih mese- . . „n„„Hl-,„ ' , .,.. h m ptice so bile tako zaupljive, cih v obratih ukradli za milijon , ... , . . . , . , , i da so jih delavci lahko prijemali tuntov zlata. roke_ geJe pQ nekei? prepiru V teh rudnikih je zaposlenih med dvema zamorcema in po kakšnega pol milijona ljudi. Sa- ovadbi, ki je temu sledila, se je mo desetina delavcev je belih, pokazalo, kako malo nedolžna je ostali so črnci, ki jih najemajo bila ta stvar. Golobi so bili dreza dobo petih let. Po tem času se sirani. Pod svojim perjem so vračajo v svoje vasi in morejo prenašali zlato, ki so ga ukradli tam s svojci živeti brez skrbi, gospodarji ptic, v njihove domo-Čeprav so njih plače precej za- ve. Policija je zato vse golobe dovoljive, jih draga kovina za- zaplenila in njih lastnike so odvaja vedno znova do kraje, pustili. Pazniško. osebje Bftmnožu j e od leta do leta, toda tatovi zlata Tudi pse in mačke uporablja-poznajo vse mogoče trike, ki jo v zlatih rudnikih za podobne jim ne more do živega niti naj- namene. Delavci znajo uprizar-strožje nadziranje. Skrbna pre- jati majhna iztirjenja, pri kate- iskava, ki jo izvršijo nad vsa- rih se zlato raztrese in ga potem kim delavcem ob korfeu njego- manjše količine poberejo za svoj vega posada, ne ugotovi skoraj žep. Skratka, delavci v zlatih nikoli, da bi imel mož kaj zlata rudnikih so si izmislili tisoč na- pri sebi. kan, ki so jim omogočile, da so Poseben trik je uporaba dre- v pol leta odnesli za milijon fun-siranih golobov. Dolgo časa ni- tov zlata. -O- RAZNOTEROSTI goče." Vprašam ga, ali j? obljubil košare kakemu drugemu kupcu? Ne, ni jih! — Ali pa mogo-e še niso storjene? So, kakor one štiri. — Zakaj jih pa potem noče prodati? Saj se ne nudi vsak dan taka prilika, da bi kar na lepem prodal osem košar! Nasmehi j al se je z onim ki-tajskim gosposkim nasmehom, ki te koj razoroži in ki ne trpi 'govorov: "Gospod, jaz nare-! dim osem košar na teden. Teh osem košar me preživlja, ker jih večinoma prodam. Daneš se je teden začel, mogoče bi za teboj prišel še kdo po košare. Kako naj vseh oseb dam tebi?" H! Neki misijonar iz nekega srednjekitajskega mesta ima navado, da vsako jutro, ko pride mimo vodnih vrat, podari beraču, ki sedi ondi po dva novca, vsak dan enako, mesec za mesecem. Čez nekaj časa pa misijonar zboli in mora osem dni ležati v postelji. Devetega dne pride spet do vrat in hoče dati beraču dva novca, a berač odkloni dar, rekoč: "Dobiti moram denar za osem dni," pravi vljudno in prijazno, "jaz sem zaman čakal nate. Saj vendar veš, da računam s tem denarjem in da mi manjkajo tvoji novci." "Toda jaz sem bil bolan," se oprošča misijonar, "ostati sem MOČ VLJUDNE BESEDE Švicarski časnikar Hugo Rat-mich pripoveduje: "Nekoliko nepremišljeni in razposajeni, slušal, ampak je resno, a vljudno dejal: "Ne! Ni dovoljeno!" Iz njegovih besed smo šele spoznali, da nas je najvljudneje vr- BOMBE IZ moke Močno brodovje ameriške 'zračne sile, sestoječe iz kakšnih 100 aparatov, med njimi 30 težkih bombnikov, je izvršilo prve manevre nad New Yor-kom. Šlo je za to, da preizkusijo, kako bi bilo, če bi sovražnik napadel metropolo s strani Atlantskega oceana. Letalci so namesto bomb metali vreče z moko, ki so se ob udarcu na tla razpočile in markirale zadetek s svojim belim oblakom. Ko so letala odvrgla že kakšnih 500 takšnih "bomb'' se je izkazalo, da obrambni ukrepi, ki jih je organizirala ameriška vojna mornarica s pomočjo najnovejših motornih ladij za obrambo proti zračnim napadom, ne dajejo nobenega j..;;-.-stva, da bi letalski napad v' resnem primeru ne uspel. --o- JUNAŠKO DEKLE Ko so bele španske čete zasedle kraj Riano de Ibio, so rdeče čete bile še skrite pred krajem na polju ter so streljale v kraj. Toda komaj so sc prikazale prve čete belih, že. jim je prišlo naproti nekaj žensk. Med njimi je bila ena, ki je bila zelo mlada, lepa, a silno bleda. Ko se je ta približala španskim vojakom, je potegnila izza prsne rute najprej rdeče-rumeno špansko zastavo. Poveljnika je poljubila iiZ čelo in na roko, nakar ga b prosila, naj takoj pokliče vojaškega duhovnika. Povelj-:k pa ji je odgovoril, da to •v daj ni mogoče: "Jutri pa se bo če brala vojaška maša!" Dekle pa ni odnehalo marveč je še naprej prosilo, rekoč: "Moram dobiti duhovnika, kateremu moram izročiti Najsvetejši zakrament' Revi-ca je med rdečo strahovlado hranila Zakrament v srebrni skrinjici ter je zaradi tega bila v trajni smrtni nevarnosti. Junaška Španka se piše Luiza Perez Bustamente. Njenega očeta so rdeči ustrelili. -o- NAJVEČJA POLJEDELSKA KNJIŽNICA EVROPE Obe poljedelski knjižnici v Rimu in Moskvi sta mednarodni, najyečja tozadevna državna na svetu je v Washingtonu, a koj za njo je knjižnica češkoslovaške poljedelske akademije v Pragi, ki ima 120.000 knjig in več kot 1300 strokovnih listov, od teh je skoraj 200 izvenevrop-skih. Prav za prav je 13 knjižnic, ki so pa z enotno organizacijo, vodstvom in prostori strnjene v celoto. Tu so razen same knjižnice tudi razne poljedelske strokovne zveze, kot vrt-arska, gozdarska, čebelarska in sviloprejska. Kdor bi hotel kaj zvedeti o poljedelskih ali gospodarskih zadevah glede na ov-čarstvo na Češkem in tja do koruznih cen prejšnjega desetletja v Braili, najde tu kar koj v posebnih knjigah, listih, zasebnih 'dopisih v 28 jezikih informacije. Tu ustvarjajo češko in nemško !poljedelsko bibliografijo; tu sem se stekajo vsa vprašanja iz vsega sveta glede na vzodnoevrop-ska poljedelska vprašanja; od tu, je izšla tudi'zamisel za ustanovitev mednarodne zveze poljedelskih knjižnic. -o- AFRIŠKA PUŠČAVA SE SiR? Šele pred kratkim so f^anco-c-%e i"o!omja!,ne oblasti opozorile svet, da se-v francoski Zahodni Afriki puščava vsako leto najmanj za en kilometer razširi v doslej obdelano ozemlje. Zaradi tega predlagajo, da naj se začne to ozemlje čim bolj na gosto pogozdovati, da se puščava ustavi. Sedaj je britanski kolonijalni urad priobčil poročilo državnega tajnika za kolonije, kateri je povedal, da se puščava silno naglo razširja tudi v Vzhodni Afriki. Zlasti v koloniji Keniji je položaj nevaren in težak. Tukaj izginja vsak dan več obdelanega polja in prst izginja do gole skale. Treba je najprej dognati, zakaj se to dogaja, nakar je treba v, sporazumu z vsemi kolonijal- nimi oblastmi .ukreniti potrebno. Najprej bo seveda treba poskrbeti za namakanj e zemlje, nakar morajo slediti drugi ukrepi. Kaj je vzrok, da se puščava tako širi, tega ne vedo niti v francoski Zahodni Afriki, kjer so to najprej opazili. -o- PAR ZDRAVNIŠKIH Vse, kar telesa ne hrani, hrani bolezen. — Garrod. * Zdravniška praksa je boj proti neumnosti in lenobi ljudi. — Stellwag. * Pospešili utrip je opaziti še 5 do 15 minut po storjenem delu. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" STENSKI Kdor želi imeti v stanovanju VELIK STENSKI KOLEDAR za leto 1938 si ga lahko naroči po pošti za ceno 25 centov. Koledarji so velikosti 20x28 inčev in zelo razločni radi velikih in jasnih številk. Mnogi jih tudi vsako leto naročijo za svojce v stari kraj za isto ceno." Naši odjemalci v Cle-velandu jih dobijo zastonj za svoje stanovanje. Pišite na: A. Grdina in Sinovi, 601-9 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. 23 LET IZKUŠNJE 'regleduje oči in predpisuje oca Ji S If SI-OPTOMETRIST 1301 So. Ashland Avenu. Tel. Canal 0523 k Uradne ure »sak o<>ock>o(w Jacob Gerend Furniture Co. | Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. £ Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W ^oo<><>oo<>o<><^^ ( ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R aH se pa zglasite pri: JOHN, PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. ZA LETO 1938 Smo ravno prejel:. t Kakor vsako leto je tudi letošnja zelo zanimiva. Krasi jo \ cč slik. Naročite jo takoj, dokler ne poide. S poštnino stane 25 centov Naroča se od: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 25. novembra 1937.« HSJB^SS ■ . AAA 44 ROMAN Spisala B. Orczy Prevedel Paulu« Svoboda, enakost, bratstvo ali pa smrt, na sliki Marije Antoinette pa je drug siro-vež "okrnil" kraljičino glavo z rdečo jakobinsko čepico ter potegnil kraljici rdečo črto okoli vratu —. Sredi teh "kulturnih" sledov revolucije sta sedela dva moža v strogo zaupnem pogovoru. Samotna lojena sveča je brlela med njima in njen neutrnjeni plamen je risal čudne sence po stenah ter z negotovo, pla-polajočo lučjo osvetljeval njena obraza. Kako različna sta bila ta dva obraza! Eden je bil podolgovat, z naprej stoječimi čeljustnimi kostmi, debelih čutnih ustnic, izbrano negovani lasje so ga obdajali, drugi pa ozek, suh in bled, s tenkimi ustnicami, z ostrimi očmi in z visokim, duhovitim čelom, lasmi gladko počesanimi nazaj. Prvi mož je bil Robespeirre, brezsrčni, krvoločni, pa neukrotljivi demagog francoske revolucije. Drugi pa je bil državljan Chauvelin. Ura je bila pozna, Pariz je legal spat, le poredki, daljni glasovi so še zamolklo prihajali v nekdanji kraljičin budoar. Dva dni je bilo po pravkar opisanih pouličnih nemirih. Včeraj predpoldan je prišel glas k odboru za javno varnost, da sta Pavel De-roulede in Julietta Marny, oba obsojena na smrt pod guillotino, izginila kakor kafra na potu v luksemburško ječo. Obenem je prišla novica iz Lyona, da je tamošnji župnik Abbe Mesnil na čudežen in nerazumljiv način našel svojo pot iz strogo zastražene ječe in z njim vred vitez Egre-nlont in vsa njegova družina z ženo, otroki iir služinčadjo. Pa to še ni bilo vse —. Iz Arrasa, ki ga je pravkar zavzela revolucionarna vojska, je ušlo vkljub vojaškemu kordonu nekaj kmetov, žensk in otrok, dvanajst duhovnikov in štirje ari-sti, vsi veliki "sovražniki" domovine. Kdo ve kako so prišli čez barikade. Nikdar več jih niso videli —. Celo vrsto hišnih preiskav je odredil odbor za javno varnost, posebno v Parizu, kjer so se utegnili še skrivati begunci ali pa vsaj njihovi pomagači.. Sam Tinville, predsednik odbora, je vodil preiskave in njemu je pomagal brezsrčni, sirovi Merlin. Prišlo jim je do ušes, da je zadnje dni neki Anglež stanoval v gostilni "Pri razbitem vrču". Takoj so se seve napotili v zapuščeni, samotni del mesta, kjer je ležala krčma, in zahtevali, da se jim pokaže Angleževo stanovanje. Sobe so bile gole in nesnažne kakor večinoma po teh ubožnih delih mesta. Go-stilničarka, umazana, brezzoba starka, jih je razkazovala, niti pospravljeno še ni bilo. Vobče da ne ve, je pravila, ali je Anglež že odšel za zmiraj ali pa še pride nazaj. Plačal ji je za teden dni naprej, prišel je in odšel, kadar se mu je ljubilo, je razlagala državljanka Tinvillu. Ni se brigala zanj, ker ni bil pri njej v gostilni na hrani. Sploh da je bil samo dva dni na stanovanju. Niti vedela ni, da je Anglež, do predvčerajšnjega ne. Mislila je, da je Francoz iz južnih krajin, ker je imel posebno izreko v svoji francoščini. "Tisti dan ko so bili nemiri", je pripovedovala, "se je odpravljal v mesto in dejala sem mu, da ne vem, ali so ulice dovolj varne za tujca, kakršen je on. Vedno je bil namreč izbrano oblečen po najnovejšem kroju. Rekla sem mu, da mu bodo naši gladujoči in zmrzujoči sodržavljani strgali obleko s telesa. Pa smejal se mi je. Dal mi je košček papirja in rekel, da če se ne vrne, so ga najbrž ubili in če bi utegnil odbor za javno varnost poprašati za njim, naj le kar pokažem papir, pa bo vse dobro." Gostobesedno in naglo je pripovedovala starka, precej jo je bilo strah, bala se je Merlinovih robatosti in tudi o Tinvillu je vedela, da je brezobzirno strog, če kdo zagreši neumnost. Toda sicer je imela državljanka Bro-gard — Brogard se je pisala po svojem možu, ki je bil lastnik krčme in je imel' brata, ki je bil tudi krčmar nekje v bližini Calaisa — državljanka Brogard, pravim, je imela čisto mirno vest. Odbor za javno varnost ji je naredil pismeno dovoljenje, da sme oddajati sobe tujcem v najem. Razen tega je vestno in skrbno naznanjala vsak prihod in odhodi tujcev odboru —. Le eno je bilo, to namreč, da je včasi tako naznanilo prišlo precej pozno oblasti v roke in da je bilo v precej splošnih besedah sestavljeno glede osebnega popisa tujčevega, glede njegovega poklica in njegove narodnosti. Seve le tedaj če je tujec tako želel in če pri plačevanju najemnine ni gledal na denar —. Tako je bilo tudi s tistim Angležem. Seveda Brogardka ni šla tega razlagat državljanu Tinvillu ali pa državljanu Merlinu. Kaj so nju brigale njene domače zadeve —. Vkljub temu. pa je bila precej preplašena in urno je poiskala listič, ki ga ji je pustil Anglež obenem z zatrdilom, "da bo že vse dobro, če ga pokaže odboru za javno varnost" —. Tinville ji je robato iztrgal listič iz rok, nanj pa ni hotel pogledati. Zmečkal ga je v pest in nato mu ga je vzel Merlin, se odurno nasmejal, ga zravnal in pogladil na kolenu ter ga za par trenutkov pazljivo ogledoval. Štiri vrstice so bile na njem napisane. Pesem je bila ali kaj. In še povrh v jeziku, ki ga Merlin ni znal. Najbrž angleški. Toda čisto razumljivo in za vsakogar jasno je bilo drobno znamenje spodaj v kotu lističa. Znamenje pa je kazalo rožnordeč cvet, <:nan pod imenom "Materna dušica". In nato sta oba, Tinville in Merlin, glasno in krepko klela, pobrala vojake, ki so prišli z njima, ter obrnila hrbet samotni in nesnažni gostilni "Pri razbitem vrču" in n jeni brezzobi starki, ki je še dolgo stala na hišnem pragu in gostobesedno zatrjevala za njima svoj patrijotizem in da je pripravljena, vedno in vselej vse storiti za iobrobit republike. Tinville in Merlin pa sta nesla listič k Robespierru. (Dalje prih.) IPCv/« »a. —n y ra Na svetu so nastale zopet zelo napete* razmere. Ali vi sledite tem razmeram? Zgleda, da bo vsak čas lahko nastala splošna svetovna vojna. Naš list "AM. SLOVENEC" pri:»asa o vseh svetovnih dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in razne razprave. Posebno zanimiv je v listu roman. Iz domovine in iz slovenskih naselbin po A meriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če n,e citate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list "Amer. Slovenec" in krajšajte si z čitanjem ietega dolgočasne zimske večere. List stane na leto ?5,00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za po! leta $2.50, -/a Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cerrnak Road, Chicago, Illinois. rirr^rv^-jrrrrr-rrt-ifr^rtir t i r« y? = vtt. m .vmmz^j^m.ir nr if«n« cr»- Columbia plošče 25131-Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet ....................75c 25132-F—Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer trio....................75c 25133-F—Prodana nevesta, Oj dobro jutro junfrca......................................75c 25135-F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio................................75c 25137—F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Škrjanček, narodna, Vičar tenor....................75c 25138—Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio....................75c 25139—Kadar boš ti vandrat šu ..., duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič........75c 25142—Jest pa za eno deklico vem,.......... Spomin, duet, pojeta gdčni. Udovich in Laushe 75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..........75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, poj. gdč.Udovič-Lovše -75c 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmonko................75c 25146—Tirolska koračnica, tSari Peter, dva krasna komada........................75c 25147—Deklica pri studencu, Bleda luna, Krnjev in Gostič................................75c 25148—Pa moje ženske glas, Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj............75c 25149—Slovenska narodna koračnica, Karnjski valček, slov. kmečka godba................75c 25151—Mamica moja, Kesanje, duet, g. Anton Šubelj, bariton............75c 25152—Vesela polka, Franci valček, slov. kmečka godba......................75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana..................75c 25155—Naprej zastava Slave, Našim junakom, vojaška glasba..........................75c 25156—En hribček bom kupil, Našim rojakom, inštrumentalni kvartet............75c 25157—Prepoved, Pod oknom, poj. A. Krnjev in G. Gostič............75c 25158—Spet ptičke pojo, Njega ni, pojeta L. Belle in Fr. Plut....................75c 25162—Ančica, Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle......75c 25163—En Šušter me je vprašav, Mornar, pojeti gdč. Udovich in Laushe..............75c 25165—Pri oknu deva je slonela, Spominek, duet, pojeta L. Belle in F. Plut........75c 25169—Ne bom se možila, Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe -75c 25170—Venček slov. narodnih pesm, v dveh delih, poje pevsko društvo Domovina............................75c 25172—Zveličal- se je rodil ... Božična, pojeti gdč. Udovich in Laushe............75c 25174—Planinec, Srcu, poje g. J. Germ................................................75c 25175—Spomin iz Ljubljane, valček, Večerna polka, igr# izvrsten orkester................75c 25176—Slepec, Pa so fantje proti vasi šli, poj. Gostič-Pirnat - 75c 25178—Trije kovači, Sirota, poje tenor g. J. Germ................................75c 25179—Ta martla, Men vse eno je, duet, poj. gdč. Udovich in Lauše 75c 25182—Jaz sem gore sin, Da ne smem, si ukazala. Poje John Germ............75c 25183-F—Galop polka, Štajerska, polka, gra R. Daichman's ork.......75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebn znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo ud vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila 1'agovolite poslati naravnost na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1819 West Cermak Road Chicago, Illinois Pisano polje i. M. Trunk Komunist z — rožnimvencem. Rožnivenec je pristno katoliški verski znak. Vsaj' slovenski komunisti okoli "Napreja" sicer še ne nosijo rožnegaven-ca okoli vratu, pa so blizu in morda pridejo z njim na kak shod. Ni izključeno. Komanda je v Moskvi. Ni vse slabo v Moskvi, dosti slabo pa je. Kruh še ni vse, če bi ga tudi dosti rezali. Med drugim je vrlo pretkana Moskva vzela na piko katoliško delavstvo. Z rokavicami, pravi ta prefrigana krivonosa gospoda. Vsi smo trpini, vsi le prole-tarci, vi in mi, Čemu bi ne sli skupaj do boljšega kruha? Če hočeti vi, katoliški prole-tarci, nositi rožnivenec okoli vratu, nosite ga, vam ne bra-mimo, le z nami morate korakati. To parolo je izdala prav komanda in izdala oficielno, uradno, generaliteta je izdala parolo in komando, razume se toraj, da razni — kaplarji eksercirajo, kakor so rekli in dejali generali. Za kruh le gre. Stvar ni tako iz trte zvita, na Francoskem je vžgala, menda je sam papežev tajnik v Lisleuxu ciknil na to stran, v raznih deželah se pojavlja, in zopet je naravno, da se ravnajo po komandi v Ameriki slovenski komunisti, ko kot antifašisti" vabijo pod svojo streho, ne kot komunisti, saj bi se utegnil Vendarle kak katoliški delavec prestrašiti in ostati proč. Poglejte samole, ijudje božji. Črno na belem prinaša "Naprej." ■ Kot lastnika smatrajo vsakega naročnika "brez o-zira na strankarsko pripadnost, politično ali versko prepričanje." Prav svetniška toleranca. Imeli so konferenco. Morda je bilo, kakor je bilo nekoč, ko so Grki od vseh strani prihajali na olimpijske igre ali vsaj v Korint, kar je krasno ovekovečil pesnik Schiller v baladi "Ibikovi žerjavi." Slovenci so prihajali in prišli od vseh amerikanskih vetrov. Vzhičeno beležijo: "Sicer na konferenci nismo nikogar vprašali, kako strankino legitimacijo nosi v žepu ali srcu, niti kakemu društvu ali kateri cerkvi pripada; kei pa smo se medsebojno malo bližje seznanili, ni bilo težko ugotoviti, da so poleg bivših in sedanjih socijalistov bili strankarsko neopredeljeni, ki se mogoče štejejo še med demokrate, ter da so poleg nekdanjih in današnjih komunistov sedeli taki, ki so na konferenco prišli mogoče naravnost od maše. Če bi delegate vpraševali po njihovem članstvu v podpornih organizacijah, bi se pokazalo, da so iz vrst SNPJ, SSPZ, 1WO, KSKJ iri mogoče še katerih. Če bi na konfercnci razpravljali o nadnaravnih rečeh, o "'absolutnih resnicah" ali relativnih zmotah, o revoluciji ali evoluciji, skratka, če bi govorili o onem, kar Slovence v Ameriki loči in razdvaja, bi pri taki sestavi konference nastala zmešnjava vsevprek. Ker pa smo govorili o tem, kar oreko vseh obstoječih razlik med posameznimi skupinami, druži vse Slovence v delavsko skupnost, je vladala ves čas enodur.nost. Konferenca je v malem predstavljala to, kar se "Naprej" trudi vstvariti v ve-'ikem: združenje v boju za '.kupne cilje, enotnost proti skupnim nasprotnikom." Seje siccr niso olvarjali s :ako molitvijo, saj 10 vsaj nekateri prišli "naravnost od maše" in so prišli tudi Iz vrst KSKJ., ki menda še niso pozabili na molitev. Ako bi pa bilo kazalo, bogami, le cel rožnivenec bi bili zmolili, saj vsaj nekateri so ga morali znati še moliti, drugi bi bili pa že za njimi pritisnili kako. Naravnost pobožna družba. In še več, ljudje božji. Le še poslušajte. "Prostor v Slovenskem Domu, kjer smo zborovali," se trkajo na prsa ti pobožni komunisti, "je menda društveni lokal katoliškega podpornega društva. Predsedniška miza se je nahajala pod veliko sliko Sv. Družine, ki pa ni nikogar bodla v oči..." Sveta rosica. Nočem zabavljati. Prav, da niso podobo strgali. Zadnjič sem bil sam pri neki proslavi v templu pristnih fra-mazonov, ampak ponašal se s tem ne bom, ker nisem postal framazon in nočem postati. Komunist zavija pobožno oči, ko je sedel pod tako . podobo. Vsaj pri enemu pa je le moralo švigniti, malo vsaj švigniti, pa "podoba ni bodla v oči, celo Miketiča iz Windsorja ne, ki že ve, zakaj ravno njega v tej zadevi omenjamo" . . . pa se je očividno spomnil komande iz Moskve, da morajo zdaj vsi šutiti, šutiti za zdaj, če tudi žilica zašege-ta, ker vse bo pozneje prišlo na vrsto, ko bodo "katoliške" "ibice v mreži ali v žaklu. Baje gre samole za — kruh. Pravim in rečem: ko bi šlo res samole za kruh! Pa ne bo dolgo trajalo, iin Iprišle bodo na vrsto tiste zdaj v stran potisnjene "razprave o nadnaravnih rečeh, o absolutnih resnicah, relativnih zmotah.. ° evoluciji..",- keir bo prej ali slej iz Moskve prišla komanda, mora vsa ta roba temeljito izginiti, in če se kdo ustavlja, ne bo — kruha, pač pa bo dosti svinčene toče. Ker žito še ni zrelo za žetev, naj si komunistični sejalec ali kosec zdaj magari obesi rožnivenec okoli .vratu. Taka je zdaj — komanda. Komedija, ampak vrlo nevarna komedija. Celo g Mo-lek se je prijel za trebuh in poškropil te Stalinove kaplar-je. Pravi: "Zdaj pa poglejmo na nasprotni ekstrem, kaj delajo komunisti. Na primer drobna peščica naših komunistov v Ameriki, katera ima za svojega "spokesmana" neko zmešano revo v Pennsylvaniji-Ta reva, ki slovenski še pisati ne zna, je v obrekovanju in zavijanju jezuitsko "izobražena," v ostalem pa je le orodje hrvaških Stalinovih 3' gentov. Katoliški jezuiti so veliki hipokriti, kar je že davno pribito, ampak peščica naši!1 komunističnih jezuitov jih grozi prekositi v svoji najnovejši taktiki. Nočejo na dan s svojo pravo barvo, stalinisti^' no — komunistično, temveč skušajo mešati vodo in ribarit1 v kalnem pod firmo "antifa«1' sti" ... V svojih kalnih vodah se hlinijo tudi jezuitom ij1 terejalkam, češ, da lahko sp1' jo pod sliko matere božje, P3 jih nič ne grize . . . Hahah® seveda ne! Noben simbol n^ ne grize. Jaz lahko brez skr^1 spim tudi pod sliko srpa 111 kladiva ..." Kako se nameravajo soci®' listi ubraniti, da jim komu"1' sti ne bodo pozobali zeljna^- je njih zadeva. Težko pojde; ker gledt^ najvažnejšega, se nikoli ne bo dalo ločiti o kruha, so socialisti in komun'. sti na isti podlagi, na podlag , materializma, ampak za 11 fl katoličane, ki "pridemo 0 ' maše" ali "sedimo pod bo Sv. Družine" malo druga^ rad' še, je vrlo važno, da si obljubljenega kruha ne d;llTJ ukrasti ma-e in svetih po"0^ Kaj to pomeni, ve lahko vs . katoličan, če ni morda lc 0 — kruhu.