f'E'NA LIR 30
Poštnina plačana - S ped. abbon. post. - II. gr.
GOSPODARSTVO
Trgovina
Leto xii št. 285
fin ance ♦ Industri ja ♦ okr t ♦ kmetijs i vo
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
PETEK, 8. AVGUSTA 1958
Vsak dan 123.00« ljudi več na svetu
Ali bo zemlja lahko prehranila 13 milijard ljudi čez sto let?
To leto bo minilo 160 let, odkar je 1 jleški gospodarstvenik Robert Malt-'-ts opozoril svet, da se prebivalstvo jttnoži prenaglo in da bo nastopil čas, !° zemeljsko bogastvo ne bo več zado-stovalo za njegovo prehrano, ako se bo ^■tožilo v tedanjem razmerju.
Kakor je tedaj Malthus s svojim nau-kom naletel na mnogo nasprotnikov ii. Ustašev, tako se tudi danes pogledi ^anstvcnikov glede njegovih naukov lil napovedi križajo. Težko je pač pre-J^čunati, ali bo na svetu res dovolj Vrane za naraščajoče število prebival-Cev; prav tako se ne da z vso goto-v°stjo ugotoviti, ali bodo ljudje zaradi Pomanjkanja živeža prisiljeni umirati 0|i lakote. Zemlja in morje krijeta v Sebi še neizmerne zaklade raznih suro-'Tn in živil, ki jih človek še ne izko-
rišča.
Ta raziskovanja prepustimo učenjakom. Ugotovimo pa lahko, da je giba-Pjo prebivalstva v posameznih državah 'V Pri posameznih narodih pokazalo, ,a se ne dajo določiti zakoni, po kate-r* *h se razvijajo narodi številčno (demografsko). Tako na primer ni nihče Pričakoval, da se bo prebivalstvo France, ki je pred drugo vojno tako naglo Ppdalo, po drugi vojni pričelo obnav-Uati.
. Vsekakor so zanimivi podatki, kako naraščalo število prebivalstva v pre-Kklosti in kako narašča danes. Raču-Vajo, da je danes na svetu okoli 2 milijardi 700 milijonov ljudi. Ce se bo prebivalstvo še tako množilo, bo okoli le-2000 5 do 6 milijard ljudi in leta '(|50 že okoli 13 milijard. Pri sedanjem 1 'ličniku množitve se prebivalstvo po-1 oji vsakih 40 let.
Zgodovinarji so mnenja, da je bilo v začetku krščanske dobe na zemlji ' ;oli 300 do 400 milijonov ljudi. Do oli leta 1700 je prebivalstvo narastlo '200 milijonov. V razdobju 200 let °d leta 1650 do 1850 se je prebivalstvo Pomnožilo za 4%, v zadnjih 100 letih, je od leta 1850 do leta 1950 pa za Zdaj se prebivalstvo množi v razmerju 1,7% na leto in naraste vsak dan za 123.000, se pravi približno za 45 milijonov na leto. Računajo, da bosta jdtajska in Indija leta 1980 imeli to-'iko ljudi, kolikor jih danes živi na vsem svetu. Danes je v Tokiu, glavnem mestu Japonske, več ljudi kakor v New Torku ali Londonu.
Pri sedanjem razvoju ni dvoma, da bodo azijski narodi številčno nadvladali preostale. Računajo, da bo prebivalstvo Azije od leta 1950 do 2000 narastlo od 1 milijarde 300 milijonov na ^ milijarde 600 milijonov, v Afriki od 177 milijonov 600 tisoč na 443 milijone 3d0 TOO, v Latinski Ameriki od 162 na 592.1 milijona, na Šrednjem vzhodu od H2,t na 279,7 milijona, v Evropi od 393
na 569 milijonov, v Združenih ameriških državah in Kanadi pa od 160,8 milijonov na 312 milijonov, v Sovjetski zvezi od 202 na 379, v Oceaniji od 13 na 29,3 milijone.
Anglež Charles Danvin meni, da človeštvo še nikdar v zgodovini ni tako udobno živelo, številčno se je lahko tako razvilo, ker je znanost tako napredovala, da je obvladala nekatere vrste kužnih bolezni, ki so v prejšnjih stoletjih kosile ljudi v ogromnem številu, te tako izvajalo naravno izločanje (selekcijo). Toda vprašanje je, ali bo človeštvo lahko še' dolgo obvladalo naravo, ki izloča šibkejše in pusti pri življenju močnejše. Po njegovem mnenju bo prevladala zopet narava ter bo obnovila potrebno ravnovesje, ako ne bo.
človeštvo samo kakorkoli zavrlo sedanjega naraščanja prebivalstva.
PREBIVALSTVO NI »OVOU HRANJENO
Neki ameriški znanstvenik trdi, da ni bilo človeštvo nikoli dovolj hranjeno. Danes uživa več kakor polovica ljudi na svetu samo 2200 kalorij na osebo, medtem ko priporočajo zdravniki najmanj 2650 kalorij. Po mnenju znanstvenikov ne prejema najmanj 93% Afričanov in 98% Azijcev dovolj kalorij.
Velike težave glede prehrane prebivalstva ima še posebno Bližnji vzhod. V Egiptu na primer pride 1250 ljudi na kv. miljo obdelane zemlje in v Jordaniji 622 (v Ameriki samo 35) na eno kv. miljo. Podobne težave imata tudi Sirija in Izrael.
Sovjetsko-avstrijsko sodelovanje vzbuja nemško sumnjo
Avstrija bo dobavljala Rusiji polovico manj petroleja
Obisk avstrijske delegacije pod vodstvom kanclerja Raaba v Moskvi, ki je trajal dober teden, je vzbudil v mednarodnih političnih in gospodarskih krogih veliko pozornost. Glede na splošno mednarodno napetost in na nevtralnost Avstrije je to povsem razumljivo. Čeprav je zunanjepolitični in gospodarski položaj Avstrije, ki leži v osrčju Evrope in meji na sovjetske zaveznike, pomemben, ni verjetno, da bi dosežki tega avstrijsko-sovjetskega sestanka za-dobili širši pomen na mednarodnem po-zorišču; ostali bodo v mejah podonavskega političnega in gospodarskega območja. Edino nemški tisk komentira Raabovo potovanje na način, ki ne prikriva nemške sumnje, da bi sodelovanje med Avstrijo in Sovjetsko zvezo utegnilo škodovati nemškim koristim.
V državni pogodbi iz leta 1955 se je Avstrija obvezala, da bo plačala Sovjetski zvezi odškodnino 150 milijonov dolarjev (za nemško premoženje v Avstriji, ki ga je Sovjetska zveza vrnila avstrijski državi) in dobavljala Sovjetski zvezi deset let zaporedoma po 1 milijon ton mineralnega olja. Avstrija je te obveze zvesto izpolnjevala, tako da je po treh letih ostala dolžna še 75 milijonov dolarjev in 7 milijonov ton mineralnega olja.
Plačevanje vojne odškodnine je postajalo za avstrijsko gospodarstvo vedno težje, ker so avstrijski petrolejski vrelci pričeli pojemati. Tako so Avstrijci leta 1955 pridobili 3,67 milijona ton petroleja, lansko leto pa samo še 3,2 milijona ton, prihodnje leto bo petrolejska proizvodnja vrgla samo še 2,8 milijona ton. Avstrijcem je bilo mnogo na tem, da dosežejo znižanje vojne odškodnine. Naj še dodamo, da je Av-
Mi velesejem se čedalje bolj razvija
Avstrijska lesna razstava in embalažni salon
(Izvirno za »Gospodarstvo«)
Celovec, avg. 1958 ‘ prava koroškega velesejma je po-V: ila domače in tuje časnikarje, naj s' ogledajo letošnji velesejem tik pred °ck>rtjem. (Sejem traja od 7. do 17. avgusta). Letošnji koroški velesejem je Po vrsti že sedmi. V teh letih se je
*načaj te mednarodne ustanove že po-M loma izkristaliziral. Kljub temu ni Pri' ditev zapadla v statičnost, temveč Pfti ša leto za letom vedno bolj šte-v*ln a obiskovalcem nove poglede na Hosf darski razvoj dežele. Velesejem-ska uprava si očitno prizadeva, da bi čimbolj utrdila most med proizvodnjo potrošnjo; zato narašča zanimanje to razstavo iz leta v leto in presega P° svojem pomenu ozke meje koroške dežele. Kako se dviga pomen koroškega velesejma, dokazuje tudi dejstvo, da N velesejemski katalog za prvi sejem leta ig^"1 obsegal 103 strani, medtem ko ^sega letošnja izdaja skoraj trikrat l°liko strani.
Letošnjo prireditev je velesejemska j uPrava hotela vključiti v okvir med-Uarodnih gospodarskih dogajanj. Zato Uaj bi sejem opozarjal avstrijske pro-Rvodne kroge na novi položaj, ki ga bo 2anje ustvarila organizacija Združene Evrope. Domače gospodarstvo naj bi že zdaj pripravilo na nove naloge, ko bodo odpravljene zaščitne carine na Vrsto proizvodov med državami, ki so pridružile evropskemu enotnemu trušču. Čeprav ni Avstrija med temi, nagaja tudi za njeno gospodarstvo nov Položaj, ker ima z državami enotnega 'ržišča skupne meje.
Organizatorji letošnjega velesejma so računali tudi z avtomatizacijo predvsem na področju lesne industrije; saj Predstavlja prav »avstrijska lesna razstava« sestavni del koroškega sejma.
Glavna novost letošnjega koroškega Velesejma je gotovo kolektivna razstava ministrstva za državno obrambo. Avstrijska vojska je na .njej razstavila razno opremo, ki jo mora imeti sodobna armada. Informacijski bilten hudo-•Pušno pripominja, da si tuje obveščevalne službe lahko prihranijo težke tisočake, oe si natančno ogledajo razstavo mlade avstrijske armade kar na tern sejmu.
Pionirski oddelki avstrijske vojske so teidi na razstavišču zgradili most, ki Pa moč spominja na most čez reko K\vai. Pomembnejši se mi zdi namen razstave, da bi davčnim zavezancem prikazala, kako poveljstvo avstrijske vojske uporablja denarna sredstva, ki mu jih je dalo ljudstvo na razpolago. Poteg tega naj ta razstava pokaže obiskovalcem kako vojska s svojimi naročili vpliva na razvoj proizvodnje in s tem 'udi usmerja industrijo.
Drugo letošnjo novost predstavlja “Prvi avstrijski prevozni in embalažni
salon«. Kot srednjeevropska država je Avstrija zelo interesirana na prevozu vseh vrst blaga. Avstrijci so se lotili znanstvenega proučevanja vseh vprašanj, ki zadevajo prevoz. Med te sodi tudi vprašanje embalaže. Tu nastopa Avstrija kot potrošnik, še bolj pa kot proizvajalec. Les, ki ga ima Avstrija v izobilju, in še posebno nekateri odpadki v lesni predelavi predstavljajo danes gotovo osnovne surovine tudi za embalažno industrijo.
Pod gesli »Les je vedno sodoben!« ter »Gradimo z lesom!« si lesna industrija skuša pridobiti ustrezno mesto v sodobni gradbeni stroki. Zaradi zatona železobetona, ki ga je označila tudi svetovna razstava v Bruslju, se ustvarjajo lesni industriji ugodnejši pogoji v boju proti drugim surovinam v gradbeništvu.
Tudi v avstrijski zunanji trgovini zavzema izvoz avstrijskega lesa eno izmed glavnih postavk poleg železne rude. Vrednost lesa predstavlja kar eno petino celotnega avstrijskega izvoza in znaša nad 25 milijard šilingov (v letu 1957). Glavni odjemalec je še vedno Italija, ki je lani uvozila iz Avstrije za 4,5 milijarde šilingov lesa.
V okviru »Avstrijske lesne razstave« so letos priredili posebno razstavo, ki naj prikaže možnosti prirastka v gozdu malega kmeta; ta je v Avstriji lastnik več kakor polovice vsega gozdnega premoženja. Posebno osebje razloži o-biskovalcem na željo vprašanje ohranitve gozda, ki so ga tudi v Avstriji s pretirano sečnjo močno načeli.
Tržaška podjetja prikazujejo na tej razstavi nazorno pomen avstrijskega lesa za tržaško pristanišče. Tako prikazuje tržaško prevozno podjetje Ales-sandro Billitz v lopi št. 12 kako potuje avstrijski les čez tržaško pristanišče na svetovni trg. Prevozniška vprašanja so prikazana res na zanimiv način. Dovolj je, da pritisneš na gumb in že ti številke pokažejo, koliko stane prevoz enega kubika lesa v Atene, Pirej ali v katerokoli drugo pristanišče.
Ra Do
TRŽAŠKA DELEGACIJA NA VELESEJMU
Koroški velesejem obišče močna delegacija tržaških gospodarskih ustanov in podjetij! V delegaciji bodo tudi predsednik trgovinske zbornice dr. Caidas-si, predsednik tržaške velesejemske u-prave inž. Sospisio s tajnikom dr. Chia-ruttinijem pa tudi več predstavnikov lesne stroke. Tržaški lesni trgovci se prav posebno zanimajo za lesno razstavo. Na koroškem sejmu razstavlja poleg Švice, Zah. Nemčije, Belgije in ZDA lesne stroje tudi Italija. Koroškemu velesejmu posveča veliko pozornost tudi Jugoslavija, ki je postavila na sejmišču lasten paviljon.
strija zaradi uvoza petroleja v Sovjetsko zvezo na račun vojne odškodnine sama morala uvažati petrolej, da bi krila lastne potrebe; lani na primer je uvozila 118.000 ton.
Sovjetska zveza je avstrijski želji u-godila ter znižala odškodnino v petroleju na polovico. Sovjetski zvezi ni bilo težko storiti tega, ker se je njena petrolejska proizvodnja od leta 1955 dvignila za 25 milijonov ton. Avstrijski petrolej so Rusi prepuščali Madžarski in madžarsko gospodarstvo se je navezalo na te dobave petroleja. Zato so Rusi pri pogajanjih v Moskvi zahtevali, naj Avstrija še nadalje dobavlja Madžarom po 1 milijon ton petroleja na leto, sama pa se je obvezala, da bo dobavljala Avstriji po 500.000 ton petroleja na leto. To kombinacijo so Avstrijci sprejeli. Plačevanje ostalega dol ga za vojno odškodnino (okoli 75 milijonov dolarjev) ostane v bistvu neiz-premenjeno; tudi ta dolg plačujejo Avstrijci z izvozom blaga.
V Zah. Nemčiji je zbudila zlasti pozornost obveza avstrijske delegacije, da Avstrija pristopi k Donavski komisiji, ki je bila ustanovljena na Sovjetsko pobudo na mednarodnih pogajanjih leta 1948 v Beogradu. Po tem avstrijskem pristanku bodo sodelovale v tej komisiji vse države, skozi katere teče Donava, razen Zah. Nemčije. Splošno se komentarji zahodnega tiska strinjajo v tem, da je Sovjetska zveza s svojimi koncesijami hotela čimbolj navezati Avstrijo na gospodarsko sodelovanje s Sovjetsko zvezo in s sovjetskimi zaveznicami v Podonavju, da bi jo bolj odtujila od Zahoda. V ta namen je tudi zahtevala od Avstrije, naj ne kupuje več kmetijskih presežkov v Ameriki.
Obe pogodbenici sta se tudi dogovorili, da bosta skušali pospešiti medsebojno trgovinsko izmenjavo; Sovjetska zveza bo kupovala v Avstriji več industrijskih proizvodov, Avstrija pa bo nabavljala v Sovjetski zvezi več surovin. Konzularna pogodba naj bi se podpisala še v tem letu.
Izvoz italijanskega vina v Hemčijo
Uvoz vina v Zahodno Nemčijo je v letu 1957 nazadoval od 3,487.718 hi v , letu 1956 na 2,873.580 hi. Nazadoval je zlasti uvoz črnega vina, prt čemer je najbolj prizadeta Italija. Zah. Nemčija je skrčila uvoz črnega vina od 1,109.422 hi (v vrednosti 61 milijonov DM) na 586.032 hi v vrednosti 36 milijonov DM. Italija je izvozila v Zahodno Nemčijo 170.196 hi v vrednosti 11,523.000 DM, medtem ko je prejšnje leto izvozila 302 tisoč 501 hi v vrednosti 20 milijonov DM; lanski izvoz je bil za 76% manjši v primerjavi z letom 1956. Skrčil se je tudi uvoz belega vina v Zah. Nemčijo. Italija je leta 1956 izvozila 47.933 hi tega vina v vrednosti 2,837.000 DM, v letu 1957 pa le 31.515 hi v vrednosti 2 milijonov DM. Povečal se je uvoz italijanskega vermuta, in sicer od 43.289 hi v letu 1956 na 50.909 hi v letu 1957. To jc treba pripisati pomanjkanju vermuta v Franciji.
Zahodna Nemčija uvaža največ vina iz Francije, in sicer 1,400.000 hi. Dru-
Turška plačilna bilanca je zašla v hudo zagato. Turčija ne more plačevati z izvozom svojih naročil v tujini, zato je primorana iskati posojila v inozemstvu. V ta namen je predsednik turške vlade Menderes obiskal Bonn ter se tam sestal z nemškim kanclerjem in ministrom za gospodarstvo in finance. Izrazil je željo, da bi Nemčija dovolila Turčiji posojilo 50 milijonov dolarjev. Nemška vlada je že ugodila tej turški želji ter naročila Evropski plačilni zvezi, naj odobri iz nemškega prebitka pri zvezi 50 milijonov dolarjev Turčiji. Poleg tega je ministrski svet OEEC odobril Turkom še druge kredite.
Zahodne države so rade finančno pomagale Turčiji v tem trenutku, ker vodi njihovo politiko na Bližnjem vzhodu Turki so se obrnili na OEEC za pomoč že v začetku tega leta. V celoti računajo, da bodo Turki prejeli od zahodnih držav 200 milijonov dolarjev, in sicer polovico od Amerike, četrtino Nemčije, a ostalih 50 milijonov bosta prispevali Vel. Britanija in Evropska plačilna zveza. Zah. Nemčija je pred enim letom naročila v Turčiji za 740 milijonov mark municije da bi tako gospodarsko pomagala Turkom. Američani in Nemci zahtevajo, da mora Turčija postaviti svoje gospodarstvo na tidnejšo podlago.
Ali bo dovolj električne energije?
Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC), v kateri je včlanjenih 17 evropskih držav, je pred kratkim v posebnem poročilu o elektrogospodarstvu v Evropi objavila med drugim naslednje zanimive podatke.
Potrošnja električne energije narašča v včlanjenih evropskih državah vsako leto povprečno za 8 odstotkov. Leta 1956 je dosegla dvojno količino potrošnje iz leta 1948. Proizvodnja energije v elektrarnah včlanjenih dežel je znašla leta 1955 okrog 358 milijard kilovatnih ur, leta 1957 je narar sla na 416 milijard, letos bo znašala okrog 452 milijard, leta 1962 pa 592 milijard kilovatnih ur. Zmogljivost proizvodnje vseh elektrarn področja OEEC je leta 1955 znašala 97.7 milijonov in leta 1957 že 112 milijonov kilovatov; za letošnje leto se ceni na 119,3 milijonov, a do leta 1962 bo dosegla okrog 155 milijonov kilovatov.
Načrti včlanjenih držav predvidevajo obsežne investicije, ki so zasnovane na pričakovanem nadaljnjem naraščanju potrošnje v bodočih petih letih v povprečni višini 7 odst. na leto. Poročilo računa z verjetnostjo, da se bodo cene za energijo povečale, a to povečanje bo le zmerno, ker se v zvezi s tehničnim napredkom pri izgradnji naprav predvideva zmanjšanje investicijskih izdatkov in pri termičnih elektrarnah tudi zmanjšanje porabe goriva.
— o —-'
illlllllllllllllllllllllllllllHlillllllllllllllllllllllllllEllllllIllIlllllllllllllllMlllllllllllillllllll
go mesto zavzema Italija. Na tretjem mestu je Španija (364.500 hi). Jugoslavija je v nekaj letih povečala svoj Iz voz v Zah. Nemčijo od 30 na 300.000 hi V letu 1957 je izvozila predvsem žganje Najbolje plačujejo Nemci avstrijsko vino (povprečno 81 DM za hi), nato francosko (66 DM), italijansko (66 DM), čilsko (62 DM), jugoslovansko (41 DM) in špansko (29 DM). Računajo, da je izvoz italijanskih vin v Zah. Nemčijo pasiven; saj niso mogli italijanski izvozniki povišati cene v istem razmerju, kakor je bila povišana na italijanskem trgu.
PRVA JEKLARNA V EGIPTU. V
Heluanu je pričela obratovati prva jeklarna v Egiptu, ki bo letno izdelovala 265.000 ton surovega jekla. Egipt bo s to proizvodnjo skoraj popolnoma kril svoje potrebe. Glavnica novega podjetja Egvptian Iron and Steel Company — Societe Egip-tienne pour le fer et Tacier ie v rokah vlade, bančne skupine Banque-Misr pa tudi zasebnikov. Glavnica znaša 19 milijonov egiptovskih funtov. Koks bo Egipt uvažal iz Zahodne Nemčije in drugih držav, in sicer 320.000 ton na leto. Železarno so zgradila in opremila zahodnonem-ška podjetja.
Poplava s tujimi ribami
Tržaški »Piccolo« piše, da je tržaški trg preplavljen s konserviranimi ribami tuje proizvodnje: francoskimi, portugalskimi, španskimi, angleškimi in celo japonskimi. List opisuje razvoj industrije za konserviranje rib ob vzhodni jadranski obali od rimskih časov do druge svetovne vojne. Omenja, kako so Benečani leta 1731 odredili, da morajo vse tovarne konserviranih rib na vzhodni jadranski obali prepeljati svoje proizvode v Benetke, ker so si Benečani prisvojili pravico do izvoza konserviranih rib v svet. V avstrijskih časih (leta 1913-14) je bilo na vzhodni obali Jadranskega morja 41 tovarn za konserviranje rib, ki so konservirale po 15 milijonov škatel na leto. Po drugi svetovni vojni je Italija zgubila skoraj vse tovarne na vzhodni jadranski obali in danes se v Trstu prodajajo konservi-rane ribe z etiketo »Packed in Tugosla-via«, ki po svoji kakovosti »nimajo ni-kakšne zveze z nekdanjimi proizvodi« (ko so bile istrske tovarne v italijanskih rokah).
»Dulcis in fundo«. Članek je bil očitno napisan proti prodaji jugoslovanskih konserviranih rib v Trstu. Sodbo o okusu in kakovosti jugoslovanskih konserviranih rib radi prepuščamo po-trošnikom. Negativna ne more biti, ker bi sicer ti ne kupovali jugoslovanskih konserv in bi bil v tem primeru tudi članek proti poplavi s temi ribami odveč. Naj samo opomnimo, da so podobni članki škodljivi trgovini med Trstom in sosednim jugoslovanskim področjem. Jasno je, da morajo Jugoslovani prodajati v Trst in drugam v Italijo svoje proizvode, ako naj v Trstu kupujejo italijanske proizvode!
Kako se razvija italijansko oospodarstvo
ANGLIJA NAJBOLJŠI KUPEC AMERIŠKEGA ZLATA. Državna blagajna Združenih držav jc v prvem tromesečju tega leta prodala v tujino zlata za 377,4 milijona dolarjev. Glavni kupec je bila Anglija, ki je kupila v Ameriki za 300 milijonov dolarjev zlata.
Iz razprave o proračunu za linanč-no leto 1958-59 bomo povzeli nekaj zanimivih podatkov o razvoju italijanskega gospodarstva. Nekaterim poslancem je na razne pripombe odgovoril v senatu in poslanski zbornici sam predsednik vlade Fanfani.
JAVNA IN ZASEBNA POBUDA
Na kritike z leve in desne strani o smernicah vladne gospodarske politike je predsednik dejal, da vlada ne namerava ovirati zasebne pobude, pač pa bo država posredovala samo z namenom, da pravilno usmeri in dopolni zasebno pobudo. Med zasebno in javno, pobudo naj bi vladalo ravnovesje. Državna podjetja je treba voditi po gospodarskih načelih. Področje državnih podjetij bo omejeno z zakoni, ki jih bo prej sprejel parlament. Ne drži očitek z desne strani, da se je vlada lotila splošnega podržavljanja gospodarstva.
Vlada .namerava v parlamentu spremeniti zakon o prosti coni v Dolini Aosta v enem letu. Fanfani je izrazil mnenje, da se posledice ameriškega gospodarskega zastoja niso čutile v Italiji; saj je družbeni dohodek lansko leto narastel za 5,6%, kar ustreza povprečnemu povišku zadnjih desetih let.
AKTIVNOST PLAČILNE BILANCE
Primanjkljaj trgovinske bilance v razdobju januar-maj 1958 znaša 186,37 milijarde lir, medtem ko je lansko leto dosegel v istem času 347,937 milijarde lir. Izvoz je letos v tem času znašal 641 milijard (lani 636). Plačilna bilanca je bila letos v omenjenem času aktivna za 212 milijonov dolarjev, medtem ko je bila lani v istem času pasivna za 61 milijonov dolarjev..
ZLATE REZERVE
so do 30. maja po podatkih, ki jih jc navedel proračunski minister Medici, dosegle 1554,7 milijona dolarjev. Na-rastle so tudi zaradi tega, ker se je skrčil uvoz surovin, in sicer po količini za 8,4%, po vrednosti pa za 25,4%. Cene izvoznih artiklov so ostale približno nespremenjene. Zaradi padanja cen
surovin na zunanjih trgih in iz drugih razlogov se je uvoz zmanjšal.
INDUSTRIJA
je pokazala na nekaterih področjih jeseni lanskega leta nekako utrujenost, vendar se je ta nadomestila z napredkom na drugih področjih. Letos je industrija v prvem polletju napredovala za 1% v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta.
VLOGE PRI DENARNIH ZAVODIH
so v prvih petih mesecih tega leta na-rastle .na 3,610,7 milijarde lir, medtem ko so na koncu lanskega leta znašale 3,387,2 milijarde lir.
PROIZVODNI A ŽIVEGA SREBRA
V	prvih petih mesecih letos je Italija proizvedla 895 ton živega srebra, to je za 3,2% več kakor v istem razdobju lanskega leta. Zaloge v državi sc kopičijo, ker je izvoz nazadoval od 681 ton v januarju-maju 1957 na 153 ton v istem razdobju letos.
IZVOZ ITALIJANSKIH VIN V ŠVICO
V	letu 1957 je izvoz italijanskih vin v Švico znatno napredoval v primerjavi s prejšnjim letom. Tako je Italija izvozila lansko leto 1.363.264 hi vina (leta 1956 1. 238.265 hi) v vrednosti 106.795.000 švic. frankov (leta 1956 85.258.000). Italija dobavlja Švici večinoma rdeča vina. Lansko, leto je Švica uvozila iz Italije le 40.000 hi belega in 10.700 hi vina za. predelavo v likerje.
Položaj Francije in Španije, ki tudi izvažata velike količine vina v Švico, je ostal skoraj neizpremenjen. Nasprotno je izvoz iz Grčije znatno napredoval. Nekoliko je upadel izvoz iz Jugoslavije, s Cipra in iz Čila.
CENA VINA NA DEBELO
PIACENZA. (Cene na viru proizvodnje); rdeče pridelek 1957 v steklenicah 13-13.500 lir hi, navadno deserlno vino 10 stop. 8250-8750, isto 11 stop. 9000-9500, belo vino v steklenicah 13-14.000, Got-turnio rdeče 12-13 "Stop. 13-15.000, Mon-terosso belo 11 stop. 13-15.000.
V Zagrebu pričakujejo mnogo poslov
Dva nova paviljona na zagrebškem velesejmu
(Od našega stalnega dopisnika)
Zagreb, avg. 1958
Med prvimi mednarodnimi sejmi letošnje jesenske sezone bo zagrebški, in sicer v času od 6. do 21. septembra. Sejem bo seveda na novem sejmišču, kjer se bodo zbrali predstavniki gospodarskih organizacij Vzhoda in Zahoda. Sejmišče ni še popolnoma dokončano, kljub temu razpolaga že s 123.000 kv. metri zaprtega prostora poleg ogromne površine odprtega razstavnega prostora. Zdaj dokončujejo dva paviljona, in sicer avstrijskega i.n obrtniškega. Prt vsem tem še uprava še vedno bori s starim vprašanjem, to je s pomanjkanjem prostorh. Verjetno je to vprašanje zdaj zadnjič na dnevnem redu.
Od kod pomanjkanje prostora? Zanimanje za zagrebški mednarodni trg narašča, hkrati pa se jugoslovanska industrija čedalje bolj izpopolnjuje in proizvaja nove izdelke, katerim je treba najti prostora na sejmu. Tudi letos bo v okviru jesenskega sejma več specializiranih gospodarskih prireditev, kakor »Teden usnja in obuvala« ter »Družina in gospodinjstvo«. Te prireditve bodo osredotočene na določenem prostoru, medtem ko »Mednarodni avtomobilski salon 1958« in »Sejem kmetijskih strojev in opreme« ne bosta organizirana posebej, temveč bodo ti proizvodi razstavljeni po kolektivnih in individualnih tujih razstavah ter v paviljonih domače industrije. Tudi letos bo »Mednarodna razstava strokovne in znanstvene knjige«, nadalje modna revija, in razstava merilne in regulacijske tehnike.
Tudi glede na vrsto teh specializiranih prireditev pričakujejo letos v poslovnih krogih, da bodo poslovni zaključki obilni. Za to jamčijo že dosedanji uspehi zagrebškega velesejma, na drugi strani pa naraščajoče potrebe jugoslovanskega gospodarstva in možno-
Tovarna sodavice
v tajinstveni hiši
Ulica Dei Leo se konča spodaj na ulici Conti zraven inštituta, zgoraj pa na ulici Rossetti. Spodaj na vogalu ulice Conti se dvigata proti nebu dva najmodernejša nebotičnika, na zgornjem vogalu, s hrbtom proti ulici Rossetti pa leze v zemljo enonadstrop' na starinska hiša, morda nekdanji poletni dvorec patricijske rodbine Del Leo oziroma Lbwenthal, kakor se je imenovala kranjska veja te rodbine. Vsekakor je bila ta hiša pred sto leti popolnoma osamljena in je, kakor pripovedujejo stari ljudje, služila nekdaj za samostan.
V tej starinski hiši se je pred približno sto leti rodila prva tržaška tovarna sodavic ali po domače »pasa-ret« Karla Zanettija; Zanetti je pozneje odstopil tovarno Teodoru Gia-nacopulo, ta pa nato Belingerju. Med tem časom so nastale v Trstu nove tovarne sodavic, med njimi Corsi ter Matiussi. Prvotna Zanettijeva in slednjič Selingerjeva tovarna se nahaja še vedno v hiši, kjer se je pred sto leti rodila, toda danes sta pod novo firmo »Tergeste« z njo združeni tudi obe omenjeni tovarni Corsi in Matiussi. Kot zanimivost so mi pokazali steklenico, ki so jo našli med staro šaro. Steklenica je z izredno debelega stekla olivne barve z napisom Carlo Zanetti v reliefu, za 0, 35 litra tekočine in tehta 0,65 kg. Danes proizva-
jajo tu raznovrstne sodavice, v začetku pa so jih delali samo iz limon in malin. Letna proizvodnja tovarne »Tergeste« znaša U300.000 kosov, to^ je toliko večjih ali manjših steklenic; v njej je zaposlenih 2o oseb. Oprema tovarne je sodobna.
Vseh tovarn in izdelovalnic sodavih pijač je danes v Trstu sedem, štiri večje in tri manjše, dve pa sta v zgornji okolici, in sicer v Bazovici in Sv. Križu. Se bolj zanimiva, kot je stoletna tržaška tovarna, pa je hiša, v kateri je tovarna od svojega rojstva do danes.
že njena zunanjost priča, da je še bolj starinska, kot s njej podobne gosposke hiše po nekdanjih mandri-jah; ena teh stoji nekoliko korakov naprej od rojanske gostilne, »Pri dvanajstih murvah«, drugo, v kateri je bila dezinfekcija velike bolnišnice, so pred leti podrli. Hiša v ulici Leo ima majhna z debelimi železnimi drogovi zamrežena okna, od katerih so nekatera pozneje razširili. O tej hiši govorijo, da je v njenih zidovih skrit velik zaklad, ki so ga že nekolikokrat brez uspeha iskali, in sicer v podzemeljskem prostoru, ki je najbolj zanimiv in zagoneten. Stopnice, ki vodijo v ta prostor so bile nekdaj pokrite s težkim vodoravnim poklop-cem. Spodaj, kjer se končajo stopnice, je vhod zaprt z debelimi vrati iz
trdega lesa, in okovanimi z železno ploščo. Na vratih je omreženo okno, skozi katero lahko gledal' v ta podzemeljski prostor, železo je že tako staro in zarjavelo, ne zarjavelo, temveč celo počrnelo in krhko, da se da lahko kar s prsti odluščiti, medtem ko je malta trda skoraj kot kamen. £'.:p je v obliki kupole obokan z razbitimi korci. Visoko pod stropom je majhno z železnimi palicami zamreženo okno, v nasprotnem kotu vhoda so druge, sedaj zadelane stopnice. Pod steno je predor, ki zavije navzgor proti ulici Rossetti. Po tem predoru so že šli kakih 20' metrov, dalje niso mogli, ker je zasut. Med predorom in zadelanimi stopnicami je globok vodnjak. Tudi ta je deloma zasut, skušali so ga izprazniti, toda tudi to delo so opustili. Na stropu so bili obešeni debeli železni obroči (rinke) in pod njimi dva trama od leve do desne stene, prav v sredini kupole pa je odprtina. Vse kaže, da je bil ta podzemeljski prostor nekdaj ječa in da so skozi to odprtino spuščali hrano jetnikom.
Pravijo, da so v tej ječi mučili ljudi. Kaj pa vodnjak, pomožne stopnice in predor? Vse to se ne ujema s pojmom ječe. Morda pa so ta prostor uporabljali včasih tudi v druge namene ali da so bili omenjeni trije objekti, ki so v ozadju, z zidom ločeni od ječe.
Na zidovih je videti par lukenj, kjer so iskali zaklad. O tem zabavnem iskanju zaklada bo govora v prihodnjem članku.	Drago Godina
sti jugoslovanskega izvoza. Novi jugoslovanski .načrt za razvoj domačega gospodarstva predvideva vložitev znatnih sredstev za dvig splošne življenjske ravni ter izgraditev, moderniziranje in avtomatizacijo industrije. Po tem načrtu bodo tudi letos vložili mnogo denarja za dvig kmetijstva, hkrati pa tudi za pospešitev železniškega in cestnega prometa. Letos bo Jugoslavija nabavila mnogo opreme za mehanizacijo in kemizacijo kmetijstva. Zaradi obnavljanja in preurejanja sejmišča za kmetijski sejem v Novem Sadu, letos ne bo tega sejma. Zato upravičeno pričakujejo, da bodo v Zagrebu sklenili več kupčij, tudi glede nabave kmetijskih strojev in kemičnih potrebščin za kmetijstvo. Razstavljalcem se odpirajo nove možnosti za prodajo predmetov široke potrošnje, za opremo trgovine in gostinskih obratov. Povečano je tudi povpraševanje po rudarski opremi, strojih za predilnice in tovarne nogavic, za naftno industrijo, za lesno predelavo, za usnjarsko industrijo in za tovarne gumijastih izdelkov, še posebno pa prehranjevalno industrijo in črno metalurgijo. Jugoslovanska podjetja povprašujejo po tovornih vozilih, predvsem po tipiziranih. Zagotovljena so finančna sredstva tudi za nabavo raznih dru-gih predmetov.
Jugoslovanska podjetja bodo letos nastopila tudi z novimi proizvodi. Zanimivo je, da bo največ razstavljalccv iz tekstilne industrije (nad 120 podjetij s čez 540 vzorci), tej sledi strojegradnja (okoli 90 podjetij z 957 vzorci), dalje elektroindustrija (80 podjetij s 446 vzorci itd). To so še nepopolni in neuradni podatki.
Dvajset držav bo sodelovalo s kolektivnimi razstavami (Avstrija, Češkoslovaška, Anglija, Francija, Grčija, Italija, Indija, Izrael, Madžarska, Nizozemska, obe Nemčiji, Pakistan, Poljska, Romunija, ZSSR, Švica, Združena arabska republika in ZDA. Okoli drugih deset držav bodo zastopali posamezni razstavljale!.
M. V.
IZVOZ ITALIJANSKIH TKANIN V JUGOSLAVIJO NARASTEL V prvem polletju 1958 je izvoz italijanskih tkanin v Jugoslavijo narastel v primerjavi z istim razdobjem leta 1957, in sicer za 19°/« pri bombažnem predivu, za 75% pri bombažnem tekstilu, za 27% pri moških in 10% pri drugih konfekcijah. Povečal se je tudi izvoz tekstilnih strojev, in sicer kar za petkrat v primerjavi z lanskim letom. Izvoz strojev za železarsko in kovinsko industrijo je tudi napredoval, in sicer za trikrat toliko, kolikor je znašal v prvem polletju lanskega leta. Izvoz orodnih strojev je narastel za 38%, izvoz motornih koles za 35%, izvoz koles za 31%, izvoz kemičnih proizvodov za tekstilno industrijo pa za 16%.
SESTANEK ITALIJANSKIH IN JU-GOSLOV. KMETIJSKIH STROKOVNJAKOV. Te dni je v Bohinju konferenca predstavnikov jugoslovanskih kmetijskih organizacij in italijanskih kmetijskih strokovnjakov. Na konferenci je zlasti beseda o uvajanju italijanske pšenice v jugoslovansko kmetijstvo. Organizacijo F.A.O. predstavlja dr. Bonfiglioli.
SPLOŠNE KMETIJSKE ZADRUGE V JUGOSLAVIJI
Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko v Beogradu jc bilo leta !956 v Jugoslaviji 5.576 splošnih kmetijskih zadrug. (Ne gre morda
za delovne zadruge, ki se bavijo z obdelovanjem zemlje, temveč za zadruge, ki še bavijo predvsem z odkupom kmetijskih pridelkov ter prodajo kmetijskih potrebščin in tudi živil). V lanskem letu jc število kmetijskih zadrug po začasnih podatkih nazadovalo ter jq znašalo 5.384. V Srbiji je bilo lani 1990 kmetijskih zadrug, na Hrvatskem 1473, v Sloveniji 683, \' Bosni in Hercegovini 620 in v Makedoniji 531. Pp-datkov za črno goro še ni, pač jc bilo v skupno število za 1. 1957 vključeno število črnogorskih zadrug v letu 1956.
m
orno
u

Zmaguje življenje
Danes nas je 2 milijardi in 700 milijonov, čez sto let nas bo 13 milijard. Natančneje, jih bo, ljudi na svetu, brez nas, ki danes živimo. Malthus si je pred dobrimi 150 leti belil glavo, kaj bo iz človeškega rodu, se bo tako množil; saj ne bo hrane dovolj. Tedaj je razburil ves svet s svojimi številkami. Poslej so se ljudje še hitreje množili in vendar je bilo za vse vsaj toliko hrane, da niso umirali za lakoto, ako so jih vodili količkaj pametni državniki.
Danes si premnogi učenjaki zopet belijo glavo, kaj bo čez 50, čez 100 let. Z lica ljudi, ki se te dni trpajo ob morju in jezerih ali se gnetejo na tesnih plesiščih po letoviščih ob zvokih jazza in slovitih popevk, ne bereš te skrbi. Na morju in v planine so odšli, da bi se njihova polt navzela sonca in pljuča nasrkala svežega zraku za življenje. Živeti hočejo. Za učenjake jim ni mar, saj so bili ti vedno mračnjaki in črnogledi, zato jih je svet odbijal.
Prav imajo, življenje zmaguje in le tisti, ki se ga bojijo ali ga celo zavirajo, se motijo. Malthusov nauk — malthuzianizem (oviranje rojstev) je ubil na milijone ljudi že pred spočet-kom ali po njem, dasi nihče ne more zanesljivo dokazati, da bi zanje ne bilo kruha, ako bi se bili rodili. Ozrite se samo okoli sebe, na družine s številnimi otroki, ki jih danes seveda ne boste lahko našli, ker je malthu-sianizem v modi. Kako si otroci številne družine znajo utirati pot v življenje !
Ce bo res čez 100 let na svetu 13 milijard ljudi, bo tudi zanje dovoi) kruha. Kdo ve, koliko neizkoriščane-ga bogastva skriva še zemlja? Koliko hrane je še v morju? Znanost napreduje in z njo sposobnost človeka, da te zemeljske zaklade čedalje bolj izkorišča. Pisali so in svarili, da pogonska energija (les, premog, petrolej, električna energija) pojema, pa so znanstveniki nekega dne presenetili svet z odkritjem nove energije — atomske. Z njo bi lahko človek prevrnil svet, da se tako izrazimo. Kako silen nov vir energije je to! Kaj vse bo človek z njo lahko dosegel, da bi si olajšal življenje! Ako bo seveda moder in se z njo ne bo sam ugonobi'. To je odvisno od državnikov. Koliko kalorij več bi vsebovala lahko človeška hrana že danes, ko bi denar, ki ga trosi človeštvo za oboroževanje pustili ljudem, da bi ga uporabili za nakup živil!
ZGRABILI SE BODO PRED OZN.
Najnovejši mednarodni razvoj kaže, da ne bo prišlo do sestanka med predstavniki tujih sil, vsaj izven Organizacije združenih narodov ne. Sovjetska zveza je prvotno predlagala takšen sestanek med predstavniki velikih sil, v zadnjem hipu pa je Hruščev sam predložil, naj se skliče glavna skupščina Organizacije združenih narodov, ki naj bi razpravljala o dogodkih na Bližnjem m Srednjem vzhodu.. Mednarodna napetost je nastala zaradi ostrih protestov Sovjetske zveze proti vkorakanju Američanov v Libanon in Angležev v Jordanijo. Eisenhower je sprejel predlog Hruščeva za sklicanje izredne skupščine OZN ter se bo menda sam udeležil razprave. Sklicanje OZN pomeni že samo na sebi veliko popuščanje napetosti. Hruščev je bil poprej v Pekingu ter se je z Mao Tee Tungom dogovoril glede sporazumnega nastopanja.
FANFANI MNOGO POTUJE. Ministrski predsednik Fanfani, ki je hki a-ti zunanji minister, potuje v Pariz. Poprej je bil, kakor smo poročali, v Ameriki ter se nato sestal še z nemškim kanclerjem Adenauerjem v Bonnu. Italija si hoče zagotoviti vpliv ha vsem Sredozemlju, torej tudi na Bližnjem vzhodu, ki ji pripada kot sredozemski državi. Italijanom in Nemcem ni prijetno, da nastopajo Američani na svojo roko in ne po sporazumu držav atlantske zveze. Italijanski vladni tisk poroča, da je vlada zadovoljna sprejema, ki ga je bil deležen Fanfani v Ameriki. Fanfani hoče govoriti o razmerah na Bližnjem vzhodu še z De Gaullom. Francozi ne morejo pozabiti, da so jih Angleži med zadnjo svetovno vojno potisnili iz Sirije.
GLEDIŠČE JUGOSLAVIJE. Na zborovanju Jugoslovanskega združenja za mednarodno pravo v Dubrovniku je predsednik dr. Milan Bartoš spregovoril tudi o zadnjih mednarodnih dogodkih. Čeprav ni dr. Bartoš govoril v imenu vlade, razlagajo listi njegovo izjavo kot gledišče Jugoslavije. Bartoš je dejal, da je treba narodom pustiti pravico do samoodločbe. Tuje čete ne "smejo zasesti nekega ozemlja, čeprav bi jih vlada te dežele poklicala, kar m to v duhu pravil Organizacije združenih narodov. Mednarodne spore sme reševati samo OZN. O usodi srednjih in malih držav ne smejo odločati velike države, ne da bi upoštevale voljo srednjih in malih držav. Jugoslavija je dala že poprej razumeti, da je proti sestanku zahodnih velesil. V Bartoše-vih izjavah vidijo nekateri listi podporo, ki jo Jugoslavija hoče dati Grčiji glede rešitve ciprskega vprašanja.
VAŽNE SPREMEMBE V LIBANONU.
Libanonski parlament je izvolil za predsednika republike 56-letnega generala Fuada Shehaba, ki je hkrati vrhovni poveljnik libanonske vojske. Predsednik šamun se bo umaknil. Uporniki so-vodili borbo predvsem proti šamunu m njegovim pristašem. Zato računajo, da se bo dežela kmalu umirila. Sovjetska politika gre za tem, da bi se Libanon nevtraliziral, nakar bi ameriške čete morale zapustiti deželo.
ZA REŠITEV CIPRSKEGA VPRAŠANJA. Predsednik angleške vlade Mac Millan je odpotoval nenadoma v Atene, da bi se tam posvetoval glede rešitve ciprskega vprašanja. Vodja ciprskih upornikov je proglasil začasno premirje. Na Cipru ne teče več kri. Grki so proti razdelitvi Cipra med Grčijo in Turčijo.
PROTI DVOJEZIČNIM ŠOLAM NA KOROŠKEM. Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev sta sklicala tiskovno konferenco, na kateri sta dr. Zwitter in dr. Tischler pojasnila gledišče Slovencev glede naj-novejše gonje proti dvojezičnim šolam na Koroškem. Danes se na 80 osnovnih šolah več ali manj poučujeta slovenščina in nemščina, tako da se tudi nemški otroci učijo slovenščine. Nemci so poskusili bojkotirati dvojezičnost šole z organizacijo stavk, vendar jim je to uspelo le redko kje.
POMIRJENJE NA POLJSKEM. »Cor-riere della Sera« poroča, da sta se predstavnika poljskih škofov nadškofa Kie-pacz in Floromanski sestala z ministrom za verske zadeve Sztahelskim. Na sestanku so govorili o odnosih med Cerkvijo in državo. Udeležil se ga je tudi podtajnik komunistične stranke Kliszko. Sestanek je dovedel do popuščanja napetosti med škofi in vlado. Škofi so se menda obvezali, da se bo katoliški tisk izogibal vseh napadov proti vladi. Ni znano, v čem je vlada popustila škofom.
NEZNOSNA VROČINA JE POPUSTILA. V noči med nedeljo in ponedeljkom je končno popustila neznosna vročina, ki je zajela tudi Tržaško in Goriško. Deževalo je sicer prav malo, toda hladen veter je že sam močno ohladil ozračje. Temperatura je padla kar za 10 stopinj, tako n. pr. na Škork-Iji nad Trstom od 31 stop. v nedeljo na 21 stop. v ponedeljek ob 8. uri zjutraj. V nedeljo je temperatura morja bila še 26 stopinj, dan nato pa 19. Stanovanja se seveda ne ohladijo .tako-hitro; zato bežijo meščani iz njih v okolico ali na obalo, ako jim le čas dopušča; v nedeljo je bil Trst napol prazen.
FRANCIJA SKRČILA UVOZ.
Vrednost francoskega uvoza se je v juniju zmanjšala na 151 milijard frankov; v maju je dosegla 159 milijard frankov.
O TRŽAŠKIH KULTURNIH USTANOVAH. Revija »Umana«, ki jo izdaja Avrelija Gruber-Benco je izšla v posebni izdaji pod okriljem tržaške univerze, in nosi naslov »Istituzioni dl Cultura della Trieste moderna«. (Cena 1500 lir). Časopis prinaša podatke o kulturnih ustanovah v Trstu, to je šolah, knjižnicah, društvih, muzejih in tisku. Škoda, da so slovenske ustanove obdelane mimogrede, čeprav nosi izredna številka naslov »Kulturne ustanove sodobnega Trsta«, je v njih prav malo o današnjih slovenskih kulturnih ustanovah. Temu bi se uredniki lahko izognili, ako bi pozvali na sodelovanje tudi Slovence.
Mednarodna trgovina
Izvoz lesa iz Avstrije
Izvoz avstrijskega mehkega lesa je v juniju nazadoval za okoli 3000 kub. metrov, in to v prvi vrsti zaradi manjšega izvoza v Italijo. Skupno je Avstrija v juniju izvozila 291.000 kub. metrov mehkega žaganega lesa (v maju 294 tisoč).
V	prvih šestih mesecih letos je Avstrija izvozila 1,498.000 kub. metrov lesa, to je 10% manj kakor v istem obdobju lanskega leta. Največ lesa iz Avstrije uvažajo Italija (739.000 kub. m.), Zah. Nemčija (470.000), Francija (55 tisoč) itd. V primerjavi z lanskim letom je nazadoval izvoz v Italijo, Francijo in Nizozemsko. Narastel pa je izvoz v Zah. Nemčijo ter na tržaški trg, kamor je dospelo 9.000 kb. m. več kakor v prvih šestih mesecih 1957.
V	samem juniju je Italija uvozila iz Avstrije 140.941 kub. m. mehkega žaganega lesa, medtem ko je dospelo na tržaški trg 6.347 kub. m.
Avstrija je izvozila v juniju tudi 10 tisoč 730 kub. m. gradbenega lesa (od tega 83% v Italijo in 6% na tržaški trg); 8.497 kub. m. žaganega trdega lesa (od tega 30% v Italijo), železniških pragov za 173 kub. m., jamskega lesa za 14.261 kub. m. (od tega 8% v Italijo) telegrafskih drogov za 2.431 kub. m. (od tega 54% v Italijo), kolov za ograje za 1.050 kub. m. (od tega 11% v Italijo), količkov za 4.233 kb. m. (od tega 75% v Italijo), hlodovine za 3.194 kub. m. (od tega 96% v Italijo), lesa za tovarne papirja za 28.586 sterov (od tega 31% v Italijo) ter drv za kurjavo za 9.345 sterov (od tega 55% v Italijo).
PODRAŽITEV AMERIŠKEGA JEKLA.
Družba ARMCO je zvišala ceno pločevini za 4,5 dolarja pri toni; sledile so ji najprej Republic Steel in Jones Laughlin, zdaj še US Steel in Betlehem Steel. US Steel je L avgusta zvišala ceno pločevine povprečno za 4,25 dolarja za tono.
LIMON BO DOVOLJ
Ko pritisne vročina, se uporaba limon seveda dvigne; tedaj narastejo tudi cene. Pa tudi sicer uživajo ljudje zlasti v Evropi čedalje več limon. Mnogo limon uživajo Američani, toda od leta 1951 ne kažejo podatki nikakšne-ga napredka v tem pogledu v Združenih ameriških državah. V Ameriki uporabijo 40 kg limon raznih vrst na glavo v enem letu, medtem ko ne doseže uporaba v Evropi več kakor 13 kg. V Ameriki se je zelo razvilo konservira-nje limon in pomaranč. V tej smeri pojde tudi razvoj v Evropi. Organizacija F.A.O', računa, da bo svetovna proizvodnja pomaranč letos dosegla 13,99 milijona ton (lani 13,882) in 1,86 milijona ton limon (lani 1,873). V Ameriki je slabo vreme škodilo pomarančam, medtem ko je letina v Španiji dobra, kakor sploh na obalah Sredozemlja. To velja tudi glede Brazilije. Limone in pomaranče uvaža zdaj v veliki meri tudi Sovjetska zveza, in sicer 85.000 ton na leto.
Cene na debelo v Milanu: limone L izbire 156-192, II. 108-144 lir “za kg čiste teže.
ker ne bo vlada odpravila doklade 14 lir na liter bencina, ki jo je uvedla lansko leto ob izbruhu sueške krize. Minister Andreotti je svoj čas obljubil, da bodo to doklado verjetno odpravili to jesen. To pa se ne bo zgodilo, ker je vlada dohodek od te doklade vnesla v proračun 1958-59, ki se zaključi konec junija prihodnjega leta.
PARADIŽNIKI PRINAŠAJO ITALIJI MILIJARDE. Industrija paradižnikov v Italiji obsega 400 podjetij in zaposluje neposredno 50.000 delavcev, posredno pa še vsaj 13.000 ljudi. Izvoz mezge in o-lupljenih paradižnikov je vrgel v letu 1957 29,5 milijarde lir. Največ paradižnikov iz Italije uvažajo Anglija, ZDA, Kanada, Franc. ekv. Afrika, Saudova Arabija, Belgija in Luksemburg.
POLJEDELSKI STROJI V ITALIJI.
Ob koncu lanskega leta je imelo italijansko kmetijstvo 188.047 traktorjev. Če dodamo še stroje, ki opravljajo poljska dela z lastno pogonsko silo, naraste to število na 220.227. Italijanske izdelave je 117.005 strojev, ostali so uvoženi. Med traktorji je 117.837 opremljenih z Dies-lovim motorjem.
CENE DUŠIČNIH GNOJIL NIŽJE.
Italijanski medministrski odbor za cene je te dni sklenil znižati cene dušičnih gnojil za 10-15% v primerjavi z lanskimi cenami. Pri sestavljenih gnojilih se bo cena znižala za 100-300 lir pri stotu.
LETOS OBILO RIŽA V ITALIJI. Novi pridelek riža v Italiji bo obilen. Računajo, da bo poleg normalne potrošnje ostalo na razpolago za izvoz okoli 200 tisoč ton riža.
NOVI MODELI »OPEL KAPITAN«
DRAŽJI. Družba »Adam Opel A. G.«.je izdelala nov tip »Opel Kapitan 1958«, ki je po zunanjosti podoben »Rekordu«; motor letošnjega tipa ima v primerjavi z lanskim večjo konjsko moč (6 cilindrov in 80 KS namesto 75). V skladu s tem je tudi cena nekoliko višja: 10.250 DM proti 9.350 za navadni model in 11.000 proti 10.250 za luksuzni.
NOVI POGOJI ZA TRGOVSKE POSREDNIKE
Od srede julija dalje bodo smeli v Italiji opravljati poklicno trgovsko posredništvo samo tisti, ki se bodo vpisali v seznam poklicnih posrednikov pri trgovinski zbornici. Primerna šolska izobrazba in poseben strokovni izpit se bo zahteval pri vpisu samo od tistih posrednikov, ki posredujejo prodajo blaga in živil na javni dražbi, in tistih, ki jim razni zakonski predpisi zaupajo določene javne posredniške naloge. Poklicni trgovski posredniki so osebe, ki posredujejo stike med trgovci zaradi sklepanja poslov, a niso z nobenim izmed njih v odnosu sodelovanja podrejenosti ali zastopništva. Policijska licenca za izvrševanje tega poklica se ne bo več zahtevala; kdor pa opravlja sedaj poklic na podlagi policijske licence, bo imel vso pravico, da zahteva vpis v zbornični seznam, in mu ne bo treba polagati usposobljenostnega, izpita.

§ltrb za delovnega
Za industrijsko gradnjo sodobnih stanovanj
LETOS VEC TURISTOV V ITALIJI.
V januarju in februarju letos je število turistov v Italiji narastlo za 74,82 odst. v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta.
JUGOSLOVANSKI TURIZEM KORISTI TUDI TRSTU. Turistične organizacije v Sloveniji so se domenile z Nizozemci za izvedbo velikopoteznega programa, ki koristi tudi Trstu. V Trento prispe namreč vsakih deset dni nova skupina Nizozemcev. V teh dneh se turisti udeležijo treh izletov, in sicer na Bled, v Postojno in v Trst. Nizozemci izkoristijo preostali čas za krajše izlete na Vršič, v Bovec, na bližnje hribe itd. V »Gospodarstvu« smo že večkrat naglasili, da prinaša razvoj turizma v sosednih jugoslovanskih pokrajinah koristi tudi Trstu. To našo trditev potrjuje prav primer Trente. Tudi turisti, ki odhajajo v druga jugoslovanska letovišča ali se vračajo iz njih, radi obiščejo Trst. V Portorož pa tudi v Opatijo in ostala letovišča ob jugoslovanski obali potujejo mnogi turisti čez Trst. V zadnjem času je zlasti oživel potniški promet na progi »Jadro-linije« Trst - Koper - Zadar - Split - Pio-če, ki posluje ob sredah, sobotah in nedeljah.
JUGOSLOVANI SO ZADOVOLJNI S TURISTIČNO SEZONO. Ljubljanski radio je poročal, da se letošnja turistična sezona v Jugoslaviji razvija izredno ugodno. Po letoviščih je približno za eno tretjino več tujih gostov kakor lansko leto. V Avstriji so jugoslovanski konzularni uradi izdali 25.000 vizumov več kakor lansko leto do tega časa.
ŠKOCJANSKA JAMA RAZSVETLJENA. Preteklo nedeljo je v Škocjanski jami prvič zasvetila električna luč. Jama bo zdaj privabljala še več turistov. Tržačani se posebno radi odpravljajo na izlet v Škocjan. Z obmejnega bloka pri Lipici je avtobusna zveza z jamo. Do jame pelje kratka pot tudi s postaje v Divači. -
JADRANSKA TURISTIČNA CESTA
ob vzhodni obali Jadrana bo dograjena leta 1962. Dolga bo okoli 700 km in bo tekla od Pulja do Petrovca ob morju. Zgrajena je bila že do Karlobara, do konca leta pa jo bodo potegnili do Zadra. Do Petrovca bo ostalo še 390 km. Prihodnje leto bodo pričeli graditi cesto od Zadra do Šibenika ter odseka okoli Makarske in Dubrovnika. Cesta bo stala 21 milijard dinarjev.
upa—a, p—«—,	P-""it	' H	»
ZVIŠANJE DRAGINJSKIH DOKLAD. Italijanski odbor za določanje ravni življenjskih stroškov je ugotovil, da so ti narasti! v drugem letošnjem tromesečju od 104,87 na 106,68 (osnova 1956 = 100). Zato bodo v tromesečju avgust-oktober povišali dra-ginjske doklade delavcem in uslužbencem v industriji, in trgovini, in sicer za 2 točki. V Trstu je že bila objavljena preglednica o povišanju draginj skih doklad v trgovinskem področju.
Ljubljana, julija
Nagli porast gospodarskega razvoja po zadnji vojni je povzročil številne posledice, ki zahtevajo nujno odpravo in rešitev. Med drugim se je popolnoma spremenila struktura prebivalstva in to tako, da je danes v nasprotju s predvojnim položajem večina prebivalstva zaposlena izven kmetijstva. Pred vojno je bilo, kot vemo, narobe. Posledica tega je, da so se zelo povečala mesta in prebivalstvo v njih in pa da nastajajo nova industrijska središča poleg starih, ki se z dneva v dan večajo. To je nujna posledica, kot znano, vsake države, ki se naglo razvija v smeri industrializacije.	_	__
Tako nagel razvoj v navedeni smeri pa je ustvaril zelo težko stanovanjsko vprašanje, ko v mestih in industrijskih središčih ponekod primanjkuje za tretjino in več prebivalcev neodvisnih stanovanj. Po dve ali tri družine se stiskajo v prostorih, ki so preje predstavljala stanovanje za eno družino. Številne družine pa žive v neprimernih stanovanjskih prostorih, da ne omenjamo splošnega vprašanja, dejstva namreč, da številna stanovanja iz preteklosti danes ne ustrezajo več novim življenjskim pogojem. V Jugoslaviji je to vprašanje sedaj še bolj pereče, ker se je reševanju stanovanjske stiske posvečala v prvih povojnih letih premajhna skrb pa tudi preskromna sredstva spričo dejstva, da je bilo treba najprej po načrtih rešiti najnujnejša. gospodarska vprašanja v zvezi z industrializacijo.
V zadnjih letih se položaj v tem pogledu z dneva v dan spreminja. Rastejo novi mestni deli, grade se nova velika naselja in ljudje dobivajo nova moderna stanovanja. Ogromna sredstva so sedaj usmerjena v gradnjo stanovanj in komunalnih naprav. Vsakdo prispeva od svoje plače v sklad za gradnjo stanovanj tako, da se poleg drugih sredstev ti skladi večajo in omogočajo velike gradnje.
Vendar pa sama sredstva niso dovolj. Potrebno je v prvi vrsti ustvariti primerno industrijo, zlasti industrijo gradiva, ker se je pokazalo, da po starih načelih gradenj ne bi mogli uspeti niti nadomestiti tistega, kar zahteva letni prirast prebivalstva, kaj šele, da bi zgradili toliko stanovanj, da bi v doglednem času vsi, ki so jih potrebni prišli do njih. Poleg tega je bilo treba določiti, v kakšno širino lahko, gremo pri gradnji stanovanj v pogledu površin, notranje opreme in podobno. Potrebno je bilo postaviti neke standardne norme, po katerih naj bi gradili dovolj udobna, "nepre-luksuzna in cenena stanovanja.
Prav te dni so prejela številna podjetja, ki izdelujejo gradivo-, potrebna denarna sredstva v obliki investicijskih posojil. Z njimi naj bi modernizirala proizvodnjo in jo dvignila na raven, ki bo ustrezala današnjim zahtevam. Gradnja stanovanj naj bi namreč postala čim bolj industrijska.
čim odpade ostalo na mladinske domove. O novem zakonu, ki ureja pravice in dolžnosti teh domov nasproti skupnosti ter pravice in dolžnosti njihovih koristnikov, ne bi govorili. Omenili pa bi, d.a predstavlja omenjeni zakon vsekakor posebnost in da ureja pravno snov, ki doslej ni bila še nikjer obdelana.
STROŽJA NADZORSTVA CEN
Letos je letina zelenjave in sadja dobra. Posebno dobro so obrodile n.pr. češnje, od gozdnih sadežev borovnice in podobno. Tudi povrtnine kažejo zelo dobro. Cene pa kakor, da jih ustvarjajo tisti, ki jim ti sadeži niso potrebni. Ne le, da ne padajo, kot bi bilo pričakovati, temveč se cene kljub dobri letini drže zelo trdno in na visoki ravni.	,-j g
Tržne inšpekcije ugotavljajo vzroke in trde, da so glavni vzroki pri' prevelikih zaslužkih — maržah deiaj-listov. Ti so tudi ‘res cene določali zelo svojevoljno in različno tako, da je moralo priti nujno do posredovanja tržnih in drugih organov. V prvi vrsti naj bi občine vzele v roko del trgovine s sadjem in zelenjavo in preko nje oskrbovale trg s temi pridelki ter
človeka
Počitniški domovi
s tem vplivale na vse prodajalce teS.® blaga. Drugi ukrepi pa so v zvezi pravilno organizacijo trgovske nire^ od odkupa pri pridelovalcih pa . kupca, v tej mreži namreč sodeluj6 preveč posredovalcev, ki skušajo v«* zaslužiti, čeprav so vsi državna PoCl' jetja ali zadruge. Zato tudi he 1,0 težko uvesti reda.
— zj "
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE KMETOV V JUGOSLAVIJI
Ljudska pravica poroča, da je uve(i' ba zdravstvenega zavarovanja kmešk6' ga prebivalstva v Jugoslaviji samo f vprašanje časa. Sedaj sestavljajo se končno besedilo osnutka za zakon 0 tem vprašanju, ker danes uživa ugo^J nosti zdravstvenega zavarovanja ne™ nad 7 milijonov prebivalcev.
..VISTA .
TttST, Ul. Cirducci 15, tel. 29-65«
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, Šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
METROPOL
BEOGRAD
Novo otvoreni hotel »METROPOL« raz-polaže sa restoranom, kafanom i salonom za doručak, variete barom, posebnim salama za bankete i druge prijeme, kao i hotelskim salonima i salama za konferencije.
Sobe hotela »METROPOL« su najsavremenijeg konfora sa kupatilima i tele* f onima. Hotel »METROPOL« p niža svojim posetiocima prvorazredni! uslug11 u pristupačne cene.
HOTEL
ZAGREB & ESPLANADE
Opatija — tel. 375
otvoren čitavu godinu. U turističkom centru na moru, uz ravne plaže. Ukup-no 160 ležaja, 28 soba sa kupatilom. Tople morske kupke i masaže. Resto-ran prvorazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i riblje speci j ali tete.
Hote!
ATLANTIK
Opatija (Center)
Telef: 346 - 407 - 517
Moderan, konfor, riblji re-storan sa poznatim gurmanskim specijalitetama. Otvoreno čitavu godinu. Cijene umjerene.
11— ■!
Temni oblaki na Goriškem
Tovarna statev in ladjedelnica nimata naročil
BENCIN V FRANCIJI IN ITALIJI
Bencin v Franciji se bo podražil. Francoski ministrski svet je sprejel sklep, po katerem se bo cena bencina v Franciji povišala za 3 franke pri litru. S tem bo cena poskočila na 95,40 frankov, kar odgovarja približno 130 liram. V Italiji ne bo še znižana cena petroleja,
ŠPANIJA V MEDNARODNI BANKI.
Španija se namerava včlaniti v Mednarodni denarni sklad in Mednarodno banko za obnovo. Zadevne pogodbe še niso bile podpisane.
FRANCOSKI FRANK LETA 1820 IN
DANES. Francoski izvedenci so izračunali, kakšna je kupna moč enega fr. franka v primerjavi z letom 1820 in letom 1900 in 1914. To so izračunali .na podlagi cen najrazličnejših predmetov, ki jih človek potrebuje za prehrano, obleko, obuvalo itd. če postavimo, da je ob izbruhu vojne leta 1914 življenje stalo 100 frankov, je stalo leta 1820 68 frankov in leta 1900 85 frankov. Prava inflacija se je začela ob izbruhu vojne leta 1914. Leta 1918 so življenjske potrebščine poskočile že na 207 frankov, leta 1922 na 300, leta 1933 na 500. Med drugo svetovno vojno je vrednost franka nadalje padala, tako da so življenjske potrebščine stale 717, leta 1939 in 2700 frankov leta 1945, leta 1947 6145 in leta 1957 61.897 frankov.
KOVANCI TUDI NAMESTO TISOČAKOV? Na zakladnem ministrstvu proučujejo možnost, da bi tudi 1000 lirske bankovce1 zamenjali s srebrnimi kovanci. Medtem pa se opaža, da kovanci po 500 lir krožijo v zelo majhnem številu. Nekateri menijo, da gredo kovanci kaj radi med »prihranke«.
Pred petimi leti smo imeli v goriški pokrajini 13.000 brezposelnih na 135.000 prebivalcev. Ena desetina prebivalstva je bila torej vpisana v sezname brezposelnih. • Gospodarski položaj se je poslej precej izboljšal; ustanovljena so bila nova industrijska podjetja, zlasti v območju proste cone. Precej ljudi se je izselilo, odprte so bile nove trgovine in obrtne delavnice in poleg tega se je odprla meja z Jugoslavijo, število brezposelnih je padlo za polovico, na okoli 6.500, hkrati pa se je precej povečalo število motornih vozil. Gospodinjstva so se obogatila s sodobnimi pripravami, kot so hladilniki, pralni stroji in podobno.
V	zadnjih mesecih pa se zopet zbirajo temni oblaki na goriškem nebu. Mnoga industrijska podjetja proste cone so morala ali zapreti obrate ali pa zmanjšati delo zaradi manjših naročil; iz istih razlogov so zmanjšale število zaposlenih nekatere manjše tovarne lesnih izdelkov v pokrajini in tovarne nogavic Mucchiut v Gradiški.
Nadalje grozi kriza tovarni industrijskih ledenic Krentner v Gradiški, a ne zaradi prevelike proizvodnje, marveč ker je lastnik stavbe v kateri ima sedaj tovarna svoje prostore, zahteval, naj jih tovarna izprazni do 30. septembra. Tovarnar pa nima drugih prostorov na razpolago. Niti morebitno posojilo Rotacijskega sklada za gradnjo nove stavbe ne bi zavrlo krize vsaj za nekaj mesecev. Morda pa se lastnik stavbe, v kateri je sedaj tovarna, premisli in podaljša najemniško dobo.
V	hudi krizi pa je tudi tržiška ladjedelnica, ki zaposluje 800 delavcev; ladjedelnica je začasno odpovedala de-
lo 1000 delavcem zaradi pomanjkanja dela. Huda kriza je zajela zlasti oddelek za izdelovanje železniških potniških vagonov; ker so bila odpovedana nekatera naročila iz azijskih dežel. Glede novih naročil ne kaže prav nič bolje. Na tržiško ladjedelnico pa se oslanja ne samo gospodarstvo Tržiča, ampak dobra polovica goriške pokrajine. Zato je razumljivo, da bo imelo najavljenih 1000 odpustov hude posledice za goriško gospodarstvo.
Kot da bi vsega tega ne bilo dovolj, je počila v zadnjih tednih v Gorici nova bomba. Goriška livarna SAFOG, ki izdeluje industrijske statve, je zašla v krizo zaradi pomanjkanja naročil že od lanskega novembra, ko je bil delu delavcev zmanjšan delovni urnik. Tovarna zaposluje sedaj 800 delavcev in nameščencev, a okrog 300 jih dela z omejenim delovnim urnikom. Pred 14 dnevi je vodstvo tovarne razglasilo, da bo FINMECCANICA (tovarna spada v skupino IRI) finansirala obnovitev tovarne le pod pogojem, da tovarna odpusti 130 delavcev. Ta vest je seveda hudo vznemirila Gorico; protestne sklepe so sprejeli občinski in pokrajinski svet, sindikalne ^ organizacije in politične stranke. Sindikalna delegacija je šla k pristojnemu ministru v Rim. Modernizacija je seveda potrebna, kot je potreben prehod na izdelavo drugih proizvodov, toda prav tako pomeni odpust 130 delavcev hud udarec za goriško gospodarstvo. Tudi ta tovarna kot tržiška ladjedelnica je izvažala svoje izdelke v tuje države. Goriška tovarna je pretrpela hudo škodo tudi zaradi gospodarskega zastoja v Ameriki, ker so se naročila od tam skrčila. ni. v.
NAMEN POČITNIŠKIH DOMOV
Reševanje stanovanjskega vpraša^ nja predstavlja eno izmed skrbi za delovne ljudi. Druga skrb so počltnL škl domovi. Vemo namreč, da so hoteli v glavnem predragi in da večina | ne zmore stroškov, da bi v tak:h hotelih preživela letni dopust. Posebno, če je potrebno na dopust z družino, ki šteje več članov.
Zato so začela podjetja pa tudi sindikalne In druge organizacije ustanavljati počitniške domove za svoje člane oziroma delavce in uslužbence. Namen teh domov je od početka, da bi v njih delavci in uslužbenci lahko preživeli dopust poceni in da bi bili stroški v okviru njihovih prejemkov. Teko imamo danes po vsej državi, predvsem pa v Sloveniji in oh morski obali, številne počitniške domove Ih kolonije ter »campingen, kjer stane penzion za upravičence 330 in nekaj več dinarjev na osebo. Otroci imajo navadno polovični popust. Mnogi izmed teh- domov so pravi hoteli, v večini je organizacija taka, da popolnoma nadomeščajo hotele, ki se jih lahko poslužujejo le bolj petični in pa tujci.
Da je tako, je zopet omogočeno z določili, ki oproščajo počitniške domove številnih družbenih dajatev, to je davkov in drugega. Potrebno je le, da krijejo domovi sami stroške in da pravilno amortizirajo osnovna sredstva. V mnogih primerih prispevajo za domove tudi podjetja sama iz svojih sredstev, ki so namenjena skupni porabi.
Pred kratkim je izšel zakon, ki ureja vprašanje počitniških domov. Novi zakon je zajel okoli 1.000 počitniških domov v vsej državi, ki razpolagajo z 70.000 ležišči. Od teh je največ ležišč v okviru otroških počitniških domov, to je 27.030; podjetja imajo 495 počitniških domov s 24.250 ležišči, do-
JRANS - TRIESTE'' s.. , i.
TRinSTS-TRST V, Donota 3 - Tel- 38 827 31-906 95-880
UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije
IZVAŽA ; vsa proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
jA-UHS-dijUid«...
IMPORT - KJLPORT
Vneli vrst lesa, trdih goriv in strojev sa lesno industrijo
TR8T - Sedež : ni. Cieerone S/II - Telefon: ni. Cieeron« 80314 - Sr ni o Lcgnaml 80716
PREVOZNA IN SPEDICIJSKA T V R D R A		TURISTIČKI URED
		PUTNIK - ZAGREB
Giorgio Vitturelli GORICA DL ALFIEHI, 12/1 Telet. 5004/5404		ZAGREB - Praška, 5 - Telef. 34-256 Dati če Vam sve turističke i saobračaj-ne informacije ta potovanja po Jugoslaviji. Zellte-U upoznati Jugoslavijo? Za Vas priredjujemo velika kružna pu tavanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Sboplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita.
TRST DL LiVATOlO 2 Telefon, 2 4.091		Koristita naše brodove la ribarsko kr- starenje duž Dalmacije!
ftla^OezčUHi F E LI C E, via CaUuMi dl
Bogata izbira vseh vrst konfekcij
VELIKA RAZPRODAJA
ZARADI OBNOVE TRGOVINE
A.PERTOT
% m
TRST - UL. GINNASTICA ST. 22 - "TELEFON 95 998
TKiME PLam PODLOGE - DRODMRIJE - POPUST 20 00 50%
Jslm
vabil
ISTRSKI HOTELI VAS BODO TUDI LETOS POSTREGLI Z VSO pozornostjo. PRIPOROČAJO SE CENJENIM OBISKOVALCEM:
Motal
PORTOROŽ
Najmoderneje urejen hotel z vsem sodobnin1 konfortom; reprezentativna restavracija' bar; KAVARNA JADRAN s TERASO ofi MORJU Glasba; ples; razne prireditve; obširen subtropski park ob morju; kopališče! nad 400 postelj.
Hotel CENTRAL
< dependansami SLOVENSKI DOM — RIVIERA — JADRANKA. Sodobna ureditev, slikovita terasa ob morju, ribja restavracija, nad 260 postelj.
K o p e m
najmoderneje urejen hotel: velika restavracijska terasa ob morju; kavarna, glasba, ples, nad 100 postelj.
Wo,e' 0«fe6
KOPER
Izbrana istrska vina in istrske specialitet6 v hrani, odlična postrežba, glasba, restavracijski vrt v muzejskem parku.
notes Metropol —
z depandanso »ROTONDA« in depandansami v »FIJESU«; kavarna, ribi«1 restavracija, glasba, ples, kopališče, 220 postelj.
PORTOROŽ »HELIOS"
z depandansami PIRAN, BRISTOL in ISTRA. Moderna ureditev; vrtna restavracija VESNA; Kavama in slaščičarna KEKEC; glasba; ples; nad 150 postelj
TURIST te S».Mkolajl
Odlični pogoji za razvedrilo: peščina, kopališke naprave, drevoredi, restavracije, letne hišice, prostori za taborenje.
Restavracija in kavarna J ^	^ ^ ^ ^
v PORTOROŽU nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godba na vrtu. V nočni kavarni dnevno, razen ponedeljka godba do 3 ure zjutraj-
Obiščite gostiln«
I®s*i ribiču
v Seči pri PORTOROŽU, kjer dobite vse ribje specialitete, kraški pršut, odlična domača in istrska vina po zmernih cenah.
Mednarodni šaMi turnir v Portorožu
Za svetovno šahovsko prvenstvo - Šahovski „čudež“ 15=letni dijak
,	Portorož, avg. 1958
v Turističnem domu v Portorožu, ki v zadnjih mesecih temeljito prebili in obnovili, so se 4. avgusta ^ele živahne šahovske borbe, ki bo-budile mnogo pozornosti in zamaja v mednarodnem šahovskem sve-
^tedvsem bo tu odigran medeonski T^ir za svetovno šahovsko prvenstvo, Se ga udeležuje 21 šahovskih vele-"Jstrov in mojstrov, zmagovalcev na J^kih turnirjih v raznih predelih sve-j tem turnirju so nastopili Gligo-c in Matanovič iz Jugoslavije, Auer-"-h, Bronstein, Petrosjan in Talj iz !vietske zveze, Fischer in Shervin iz Szabo iz Madžarske, Panno, Ro-S° in Sanguinetti iz Argentine, dr. 'JP in Pachman iz CSR, Schmid iz Nemčije, Olafson iz Norveške, De-!eiff in Benco iz Kolumbije ter Naj-iz Bolgarije. Večinoma imajo s se-' svoje spremljevalce ali sekundan-,k>di same znane šahovske veličine, kšla sta tudi Larsen (Danska) in Car-“sso (Filipini).
Med igralci bodi posebej omenjen klvečji čudež v zgodovini šaha«, pet-kstletni dijak newyorške gimnazije /kert Fischer, trojen v Chicagu leta Fischer ima za seboj presenetljive ,®Pehe na šahovskih turnirjih. Pribo-, si je prvo mesto leta 1956 ,na.turnir-° 2a mladinsko prvenstvo ZDA in zma-J nato tudi v turnirjih za prvenstvo , f v letih 1957 in 1958. V zadnjem tur-,riu ni izgubil nobene partije in je ^il za seboj znane velemojstre in jklnarodne mojstre. Takih uspehov ISq imeli v svoji mladosti ne Capa-nca, ne Aljehin, ne Botvinik. Le Re-,!Wsky je že kot sedemleten deček Jnjal splošno pozornost s svojo igro " zlasti s svojimi simultankami.
Tri tej priliki so prvikrat igrali hifn-1 mednarodne šahovske federacije
(FIDE). Prvo kolo turnirja se je pričelo 5. avgusta, a zaključen bo ta pomembni turnir 12. septembra. O vsakem odigranem kolu objavijo poseben bilten. Tiskovni urad vodi velemojster Ivkov, ki tudi komentira potek posameznih partij. Razne prizore s turnirja snemajo za evropsko televizijsko omrežje.
Še med trajanjem medeonskega turnirja v Portorožu bo v času od 6. do 9. septembra v Piranu prvi svetovni kongres šahovskili problemištov z raznimi poročili o problemskem šahu. Obenem bo tam zasedala problemska ko misija XXIX. kongresa FIDE, a od 10. do 12. septembra bo II. kongres šahovskih problemištov Jugoslavije. V bližnji Izoli bo pa v času od 10. do 30. avgusta šahovski turnir za žensko prvenstvo Jugoslavije.
Po medeonskem turnirju v času od 15. do 02. septembra bo v Portorožu še mednarodni šahovski festival, ki ga že vrsto let pod geslom »šah združuje narode« prireja Okrajna šahovska zveza s sedežem v Kopru. Festival bo obsegal V. mednarodni moštveni turnir, pri katerem bodo nastopila štiričlanska moštva številnih društev in sekcij, nadalje turnir velemojstrov in mojstrov, turnir mojstrskih kandidatov in turnir šahistinj. Razpis teh prireditev predvideva za zmagovalce znatne nagrade v denarju in v praktičnih predmetih, med drugim dvoje motornih koles znamke »Colibri« iz tovarne podjetja Tomos.
V Portorožu so v bližini hotela Central že odprli poseben informacijski tirad za medeonski turnir. Ta urad, ki je okusno opremljen, daje interesentom vsa potrebna pojasnila in razpolaga ludi z ličnimi prospekti v raznih jezikih, ne samo o šahovskih prireditvah, marveč tudi o vsem drugehi, kar bi v zvezi s temi prireditvami utegnilo zanimati pričakovane številne goste.
NOV JUGOSLOVANSKI GENERALNI KONZUL
Po odhodu gen. konzula M. Vošnja-ka iz Trsta je posle gen. konzula opravljal konzul N. Kožul. Te dni je prispel v Trst novi gen. konzul dr. Žiga Vodušek. Novi gen. konzul je bil rojen v Trstu; tu pa je ostal le malo časa; svojo mladost je preživel v Gorjah pri Bledu. Novi gen. konzul ima za seboj že daljšo diplomatsko kariero. Tako je samo v Washingto-nu služboval 4 leta kot svetnik na veleposlaništvu/, v Trst pa prihaja iz -Latinske Amerike. Ob svojem prihodu je izjavil, da se veseli, da bo lahko s podporo svojih sodelavcev kaj doprinesel >k reševanju vprašanj, ki zanimajo obe državi, v duhu prijateljskega sodelovanja, ki obstaja med njima. Ob prihodu je bila v njegovem spremstvu soproga z dvema otrokoma.
GANUHVG SLOVO. Dne 16. julija se je Josip Križman, 78-ietni upokojeni župnik na Proseku, dokončno poslovil od svojih faranov ter se preselil v Trst. Od župnika so se poslovili številni farani s težkim srcem; saj je z njim delil vesele in žalostne dneve kar 30 let; Novo mašo je pel 14. avgusta 1904 ter je nato služboval v Krkavcih, Mo-ščenici, Repentabru, Rojanu, nato v samem mestu Trstu in končno na Proseku.
OBČINSKE VOLITVE V JESENI?
Tržaški vladni komisar dr. Palama-ra je odpotoval v Rim, da bi poročal notranjemu ministru Tambroniju o političnem položaju na Tržaškem. Prevladuje mnenje, da so ob tej priložnosti določili dan tržaških občinskih
iliiiiiliiliiiiiiiiiliiiilillliiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiniini,
Park ob Turističnem domu so zaradi pomembnih prireditev letošnje sezone preuredili v rekordnem času. S svojimi osvetljenimi vodometi Vzbuja v večernih urah svojstven čar.
Dr. O.
volitev. Po vsej verjetnosti bodo volitve v jeseni. Zdaj upravlja tržaško občino komisar dr. IVIattucci. Ni dvoma, da bodo občinske volitve zelo živahne.
NOVE CIGARETE. Uprava državnih monopolov je vrgla na trg nov tip cigaret »Gran Filtro« v zavojčkih po 20 kosov. Cena; 270 lir.
VEČ DELA ZA BREZPOSELNE. Generalni vladni komisar dr. Palamara je zagotovil, da bodo v začetku zime pričeli z vrsto javnih del v okviru delovanja SELAD. Zaposlili bodo 2000 brezposelnih delavcev.
NAŠE SOŽALJE
SMRT MLADE PROFESORICE. V
bolnišnici na Jesenicah je te dni umrla slovenska profesorica Sonja Budal, hči prof. Andreja Budala. -Rojena je bila leta 1926 v Vidmu ter je dosegla diplomo iz umetnostne zgodovine na ljubljanski univerzi. Poučevala je na Tržaškem. Pokopali so jo na Jesenicah.
SMRT UGLEDNEGA DUHOVNIKA.
V Zaloščah (pri Dornbergu na Vipavskem) je umrl v 80. letu Ivan Rejec, ki je bil po prvi svetovni vojni duhovni voditelj krščansko - socialnega gibanja na Goriškem. Zaradi neustrašenega nastopanja za pravice Slovencev v cerkvi in šoli so ga fašistične oblasti konfinirale. Rojen je bil v šebreljah na Tolminskem; bogoslovje je študiral v Gorici. Bavil se je tudi z leposlovjem ter je veljal za enega najbolj učenih duhovnikov na Goriškem. Svoja zadnja leta je prebil v Zaloščah kot duhovni pastir. Se mlad je služboval v Dornbergu, pozneje v Ajdovščini in delj časa v Sv. Križu na Vipavskem.
V Saležu je umrl A. Milič, član Zveze malih posestnikov in odbornik Kmetijske zadruge v Trstu.
TEŽAVE ZA RAZŠIRITEV PO ITALIJANSKIH DRŽAVICAH
.Sodelovanje med obema zavodoma, ,l sta v svojih imenih razodevala svo-e jadransko poreklo, je bilo od vsega joetka urejeno z največjo racional-°stjo. »Adriatico Banco« je izvajal še ;aPrej pomorsko zavarovanje in zava-“Vanje kreditnih terjatev, oboje na 'Jem tržaškem področju, »Riunione atiatica« je pa začela gojiti požarno darovanje in zavarovanje prevozov v Jajširšem smislu, v prometu po kop-eui i;er v rečnem in pomorskem pro-"ftu, brez teritorialnih omejitev, a z jključitvijo pomorskih poslov samega jžaškega področja. Oba zavoda sta ^ela svoje poslovne prostore v istem ^slopju in vodstvo poslovanja je bilo lltup.no v istih rokah glavnega ravnanja Giannichesija, ki je zdaj pričel Rajati svoje stare načrte. »Riunione tariatica« je pričela razpredati svoje ^slovno omrežje v vseh deželah Sred-je Evrope, na Apeninskem polotoku ltl v drugih krajih, s katerimi je Trst v ..ožje poslovne, stike. že . mesec
po svoji ustanovitvi je družba ime-svoje zastopništvo na Dunaju, ki je kialu izposlovalo od avstrijske vlade privilegij, da je tudi »Riunione Adria-lca«, kakor poprej že družba »Assicu-a2ioni Generali«, na zavarovalnih listi-ah smela uporabljati avstrijski držav-grb. Meseca avgusta 1838 je »Riunio-,e Adriatica« že imela svoje zastopnico tudi v Ljubljani, prvo na sedanjem goslovanskem ozemlju. Kasneje so ,ledila zastopništva v Karlovcu, Vara-dinu, Osijeku, Sisku in končno tudi . Magrebu in v Beogradu, že v začetku družba ustanovila zastopništvo v Ate-ah in v Benetkah predstavništvo za faljevino Lombardsko-benečansko. Le-a 1838 je bilo ustanovljeno v Livornu ^topništvo za Toskano, kasneje tudi Florenci. Razširitev poslovanja na “stale italijanske dežele je dolgo ovi-ala zakonodaja posameznih državic, ki p0 hotele pridržati pravico poslovanja astnim ustanovam. Težkoče so družbi astale tudi na področju kraljevine
TRŽAŠKO ZAVAROVALSTVO V PRETEKLEM STOLETJU
Zasluge zavarovalnic za gospodarski napredek
obeh Sicilij. Za to področje je »Riunione« ustanovila leta 1846 generalno zastopništvo v Neaplju, toda tamošnje oblasti v začetku sploh niso. hotele dati dovoljenja za poslovanje in kasneje so zahtevale pretirano visoke kavcije. Vsem podobnim oviram je napravilo konec šele politično zedinjenje Italije.,
»Riunione Adriatica« je v začetku o-mejevala svoje poslovanje na požarno in prevozne panoge, šele leta 1846 je na področju Lombardije in Benečije pričela izvajati tudi zavarovanje živine in leta 1854 Zavarovanje proti toči. Z uvedbo življenjskega zavarovanja je družba dolgo odlašala, ker je zaradi revolucionarnih dogodkov okrog leta 1848 zaupanje v ustaljenost vrednosti denarja padalo. Šele leta 1854 je družba pričela izvajati tudi to zavarovalno panogo, in sicer na podlagi tabel umrljivosti, ki jih je za angleško grofijo Carliste leta
1815..objavil zavarovalni matematik
John Milne. Te tabele je »Riunione« uporabljala deloma do leta 1896 in celo do leta 1908, ko so bile padomeščene s tabelami, sestavljenimi na podlagi statističnih podatkov iz lastnega poslovanja. Kakor družba »Geflerali« je tudi »Riunione« ob uvedbi življenjskega zavarovanja, razdelila vse svoje aktivno in pasivno premoženje na dva oddelka tako, da je varnost naložb življenjskega poslovanja bila ločena od kritja za obveznosti iz zavarovanja proti škodam.
Teritorialno področje svojega dela je »Riunione« • postopoma razširila skoraj na vso Evropo in tudi na izvenevrop-ske dežele. Širila se je ne samo z neposrednim izvajanjem poslov v posameznih deželah ali v posameznih zavarovalnih panogah, marveč tudi s pomočjo pridruženih ustanov, kakor n. pr. preko družbe »Meridio.nale«, ki jo jc ustanovila s sedežem v Trstu leta 1893 zaradi izvajanja zavarovanja proti toči in pozavarovanja v raznih panogah.
SREČNO SKOZI VSE VIHARJE
Vsa deloma razburkana obdobja minulega stoletja, kakor finančne in gospodarske krize okrog leta 1840 in 1841, revolucijske nemire okrog leta 1848, dobo italijanskih osvobodilnih voj.n, težko finančno krizo leta 1873, velike nesreče na morju in katastrofalne požare na kopnem, vse te težke preizkušnje je »Riunione« dobro prestala, čeprav so poslovni uspehi v takih dobah cesto bili spojeni z izgubami. Uveljavila se je poleg družbe »Assicurazioni Generali« kot druga pomembna predstavnica tržaškega zavarovalstva v evropskem merilu, z usvojenim slovesom tudi v drugih delih sveta, zlasti na Vzhodu in v Južni Ameriki. Njena lastna finančna sredstva z vštetimi tehničnimi rezervami so od 1,5 milijona goldinarjev konvencijske veljave v letu 1838 stalno naraščala in dosegla ob koncu minulega stoletja okrog 80 milijonov avstrijskih kron; ob zaključku poslovnega leta 1955, po 117 letih poslovanja, so pa znašala približno 50 milijard italijanskih lir.
KONČNO STA ZAVLADALI SAMO DVE ZAVAROVALNICI
Obe veliki zavarovalnici: »Assicurazioni Generali« in »Riunione Adriatica di Sicurta«, sta kmalu po svoji ustanovitvi postali glavni, proti koncu stoletja pa edini predstavnici tržaškega zavarovalstva. Zavod »Adriatico Banco« je leta 1862 bil spojen z družbo »Riunione Adriatica«, »Azienda Assicu-ratrice« je pa zaključila svoje poslovanje leta 1882. Ostalo je potem le še nekaj manjših podjetij, od katerih sta zadnji dve »Nuovo Stabilimento d'As-sicurazioni« iz leta 1814 in »Stabilimento Commerciale d’Assicurazioni« iz leta 1851, prenehali s poslovanjem leta 1889. Potem je razen obeh velikih družb imela svoj sedež v Trstu samo še zavarovalnica »Meridionale«, ki jo je u-stanovila »Riunione Adriatica« za izva-
janje zavarovanja proti toči in pozavarovalnega poslovanja in ki je spadala v koncern tega podjetja.
VELIKE ZASLUGE ZA RAZVOJ TRŽAŠKEGA GOSPODARSTVA
Pomen, ki ga je imelo tržaško zavarovalstvo v minulem stoletju za razvoj gospodarstva v Trstu in njegovem zaledju, a tudi v sosednih deželah in daleč okrog po svetu, je velik. Predvsem je ozko povezan z razvojem tržaškega prometa po kopnem in po morju in zlasti tudi z razvojem pomorske plovbe. Tržaški zavarovalni zavodi so osnovali že leta 1820 v Trstu prvo skupno obveščevalno središče za pomorsko plovbo. Iz tega središča je po večkratni preosnovi nastal leta 1833 »Avstrijski Lloyd«, ki je v začetku imel zgolj r. gistrske, statistične in obveščevalne naloge in iz katerega je po njegovi razdelitvi na dve sekciji s preosnovo v samostojno delniško družbo izšlo leta 1838 paroplovno podjetje istega imena. Naložbe jamstvenih sredstev tržaških zavarovalnic in zlasti naložbe obeh velikih zavodov so bistveno vplivale na kreditne razmere, na gradbeno dejavnost in na razvoj urbanističnih načrtov posameznih teritorialnih področij, na katerih so ti zavodi poslovali. Sporazumi z občinskimi oblastmi so ustvarili povsod v večjih mestih in zlasti tudi v Trstu (1838) prve temelje za organizacijo in vzdrževanje gasilske službe.
Znaten pomen pa imajo tržaški zavarovalni zavodi tudi v razvoju same zavarovalne stroke, v kateri so za marsikatero panogo s svojimi izkušnjami in s stalnim izpopolnjevanjem tehniške in pravne strani poslovanja pomagali izgraditi solidne in splošno priznane osnove za teorijo in prakso. Sodelovali so pri tem z narodi in ustanovami vsega kulturnega sveta, ki ga sodobno zavarovalstvo navzlic številnim nasprot-stvom sedanjega časa vendarle druži v solidnem pojmovanju in izvajanju skupnih nalog zaradi skupnih koristi.
Ob.
(Konec)
^atdedviji hoteli be (Mpe'iom}o
ttotel COLOMB1A
Trst, Ul. Geppa 18 - Tel. 23-741 in 31-083
B. kategorije. —- Sedemdeset postelj. Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100 do 1400 lir, dvoposteljne °d 2200 do 2600 (davki in postrežba vključeni).
ftotel ADRIA
Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36-478 (Piazza Unita) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni).
Kotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750
Kotel ABBAZIA
Trst, UL Geppa 20 - Tel. 23-068 III. kategorije. — Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki te postrežba vključeni).
Kotel SLON
Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643
do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo te bar. Hotelske sobe od 350 din dalje.
Kotel MOSKVA
Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, a-Partrnani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, ba-r°m, salonom za bankete in konferen-ae. vodiči in šoferji, ropust za skupine!
Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in kinematografskega materiala.
APARATI ZA MIKROFILME a ZNANSTVENI APARATI . ELEKTRONSKI APARATI
Popolne opreme materiala za fotomehaniko, za industrijo in za znanstvene zavode.
VPRAŠAJTE NAS ZA NASVET Na zahtevo se pošljejo seznami
»GOSPODARSTVO«
izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPIRAVA; Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. —
NAROČNINA: letna 700 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396! za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-1-Ž-375. — CENE OGLASOV: za vsak m/im višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir. Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva«
Tiskarna »Graphis« v Trstu«
Q
©
J
£4
Q
©ROŠKI VELESEJEM
Avstrijska lesna razstava od 7. do 17. avgusta 1958
FIERA Dl KLAGENFURT Esposizlone austriaca del legno
Posebne razstave Les je vedno moderen Prevozni in embalažni salon Prirastek v kmečkem gozdu To je naša armada Koroški tesarji Koroška cementna industrija Boroveljski puškarji Koroški lesni sortiment
Mostre speciali U legno e sempre moderno Salone dei trasporti e imballaggio IJaccrescimento delle piccole proprieta boschive
Questo e il nostro esercito Carpentieri della Carinzia Cementifici della Carinzia Artigiani dei fucile di Ferlach Assortimento carinziano del legno
Informacije: Messedirektion Klagenfurt, Rathaus, tel. 66-80, 36-81
©
P
r5
©
p
©
ffiultma im življenje
»PROCESSO A VOLOSCA«
je naslov nove knjige (193 strani, 900 lir) milanske založbe Guarnati, ki je izšla v zbirki »I libri della tempesta«. Avtor dela je Tržačan Franco Veglia-ni, ki . je do leta 1942 živel na Reki. Roman »Processo a Volosca« je začel pisati leta 1943 za časa svojega ujetništva v Egiptu. Med drugim je Franco Vegliani, ki je urednik tednika »Tempo«, objavil biografsko delo o pokojnem pisatelju Curziu Malaparteju, kritični esej o Ugu Bettiju in knjigo povesti.
Roman »Processo a Volosca« je življenjska zgodba štirih mladeničev Borisa, Vlatka, Vinka in Jurija, ki. so zašli na stranpota in zagrešili vrsto tatvin in ropov. Porotno sodišče jih obsodi na težke kazni, Borisa kot poglavarja skupine in morilca pa celo na smrt. To Sodno kroniko izpelje Franco Vegliani na zanimiv, čeprav preprost način, ki si ga je prisvojil z dolgoletno časnikarsko prakso. Avtor se poglobi v raziskavanje vzrokov, ki so privedli do tragedije omenjene mlade četvorice. Glavni razlog je po njegovem v revščini rojstnega kraja, ki mu razkošje in blišč sosedne Opatije samo jemlje zdravo moč, kot nam premočna svetloba v bližini jemlje vid. Franco Vegliani postavlja torej v ospredje vsega dogajanja socialni moment, ki je odločilen za čustvovanje določenega okolja v do- » ločenem časovnem razvoju. Liki so realistično upodobljeni: trdi so, kot trda kraška pokrajina, izpostavljena zaletavanju burje, ki jih bistri in preka-Ijuje. Socialni moment prepleta moralnega. Tudi tega prepričljivo nakaže avtor, obsojajoč konvencionalnost družbenih shem in oblik, ki jih niti mogočen tok zgodovinskih dogodkov ni utegnil močneje oplaziti. Dejanje se namreč dogaja okrog leta 1936. Pokrajina, zlasti obala od Opatije do Reke, je u-spešno prikazana in tvori prijetno in prikupno sceno za celotno povest.
j.i-
DOMAČI ZVOKI
Nastop »Veselih planšarjev« v Doberdobu in »Avsenikovega kvinteta« v Trstu, Križu in Boljuncu je v juliju dal
Vozni red avtobusor za Jugoslavijo
Proga: Trst - Sežana - Ljubljana: Odhodi iz TRSTA: od nedelje do petka ob 7,30 (Opčine 7,50).
Ob sobotah ob 10,50 (Opčine 11,10). Proga je od sobotah in nedeljah podaljšana do BLEDA.	(S.A.T.)
PROGA: Trst - Sežana:
Ob petkih in sobotah odhod iz TRSTA ob 7,00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 in 15,50; iz Sežane ob 9,30 in 18,30.
(S.A.T. - SARA)
Proga Trst - Postojna
Odhodi iz Trsta (z avtobusne postaje) vsak torek, četrtek in nedeljo ob 13.40. Odhod iz Postojne ob 18.05. Proga je sezonska.
(S.A.T.)
Proga: LJublfan-« - Postojna - Gorice Ob delavnikih.
Odhod: iz LJUBLJANE ob Ž.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (SAP)
Proga: Trst - Opatija - Reka
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 17.30, ob nedeljah ob 7.00 in ob 17.30.
(SARA - AUTOTRANS)
Proga: Trst - Herpelje-Kozina Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.30 in 13.10, ob torkih pa ob 9.30 in 19.00.
'(AUTOV1E CARSICHE)
svojski pečat našemu domačemu kulturnemu dogajanju. Ne gre za vrhunsko kulturno tvornost, s katero bi se predstavljali kritično nastrojeni glasbeno in pevsko čuteči javnosti, ampak za intimno in doživeto poglabljanje v pristno domačo motiviko, z marsikakšno koncesijo razposajenemu nedeljskemu čustvovanju, ki nas od časa do časa osveži in poživi. Domačnost je bila torej velika odlika obeh nastopov. Ta domačnost nam je danes nadvse potrebna. V takšnem intimnem razpoloženju se nam zdi, da postajamo boljši, da pozabljamo na vsakdanje tegobe, in da v sosedu gledamo le človeka, - ki z nami vsestransko sočustvuje. To domačnost išče današnja mladina pa tudi starina. »Veseli planšarji« in člani »Avsenikovega kvinteta« iz Ljubljane so nam to domačnost nepotvorjeno posredovali.
DROBNE KULTURNE VESTI
Zgodovina slovenskega slovstva v nemščini. V kratkem izide pri založbi Greyter & Co. v zahodnem Berlinu zgodovina slovenskega slovstva v nemškem jeziku, ki jo je napisal ljubljanski univerzitetni profesor dr. Anton Slodnjak. Avtor je tudi sam oskrbel nemški prevod.
Smrt ruskega pisatelja. Dne 22. julija je umrl v Leningradu sovjetski pisatelj Mihael Zoščenko. Odlikoval ga je jedek satiričen slog. Obravnaval je v glavnem negativne strani vsakdanjega življenja v Sovjetski zvezi. Za Stalinove vlade ga je leta 1946 prav zato obsodil Centralni komite komunistične partije. Ta obsodba je hkrati zadela tudi pesnico Ano Akhmatovo. Oba sta bila proglašena za pisatelja, ki »sta škodljiva pri mladinskem izobraževalnem delu«; zato so prepovedali tiskanje njunih del. Zoščenko naj bi bil razen tega po sodbi moskovske »Literarne gazele« tudi »prostaški« in »izmeček sovjetske književnosti«.
jj-
Bled
VAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAt
Hotel
toplico
BLED, tel. št. 17
nudi svojim gostom‘prijeten oddih. 320 postelj — lastno kopališče — termalno kopališče — čolni — jadrnice — tenis. — Predsezonske cene od 1240 do 1840 din. V sezoni od 1550 do 2330 din. Po sedemdnevnem bivanju IC/o popusta.
I*j»rk Motel - 11 led
največje gostinsko podjetje Vas vabi v sezoni 1958.
Dancing - casino - bar - restavracija -prvorazredne sobe in kuhinja.
Penzion v predsezoni od 930 din dalje do 1230 din. V juliju in avgustu od 1350 din dalje Mo 1550 din. Tel. 338 Bled.
Hotel Krim - Bled
Telefon 415, Gorenjska AMS 951-415, brzojavni naslov: KRIM BLED
V vseh sobah tekoča topla in mrzla voda ter krasen razgled na jezero, Julijske Alpe in Karavanke. — Cene v predsezoni od din 750 do 900. V sezoni od din 950 do 1300. — Turistična taksa se računa posebej.
Zdravilišče
Rogaška
Slatina
s svojimi izvirki zdravilne vode »Donat«, »Sty-ria« in Rogaška 35 »Tem-pel« Vam zajamči zdravljenje: zapeke, ziate žile, želodčnega katarja, čira na želodcu in dvanajsterniku, črevesnega katarja, jetrnih bolezni in žolča (zlatenice, ciroza), sladkorne bolezni, tolščavosti. Zdravljenje s pitjem zdravilne slatine, s kopanjem v zdravilnih kopelih in fizikalno terapijo.
Zahtevajte vodo pri svojih trgovcih
Znižane cene Vam nudi prvorazredni HOTEL »A« Kategorije
Proga: Trst - Pesek
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.45, 13.10 in 17.30, ob praznikih pa ob 11.30 ter ob 17.30. ‘(AUTOVIE CARSICHE)
Proga: Trst - Femeče
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.30, 13.10 ter 18.00, ob praznikih ob 10.00, 13.10, 14.30, 18.00 in 20.30.
Proga: Trst - škofije Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40,
6.00,	7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.15, .14.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00, 22.15. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00 in 23.00. Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mitnice (Largo Barrfcra Vecchia).
Proga: Trst - Koper
Odhodi iz Trsta: ob 7.00, 10.30, 12.00,
13.00,	15.30 in 19.00 uri.
Proga: Trst - Buje
Odhodi iz Trsta vsak dan: ob 7.30 in 16.
(C. TORTA - ISTRA AUTO)
Proga: Trst - Umag Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.45 ter 18.30.
PRIZNANA GOSTILNA
FtlMl-AM
REPENTABOR TEL. 21-360
DomaCa kuhinja in pristna vina — Cene ugodne ,
Skrbna in vestna postrežba
iUJTOPREl/OZ
MOMIAJ
SLOVENSKI DOM
z depandansami v »Rogaški Slatini«.
Uspešno zdravljenje jeter, živčevja obisti, diabetisa ter črevesnega katarja s svetovno znano Rogaško zdravilno slatino. Dnevni penzion v predsezoni in po sezoni od 650 do 950 din in v sezoni od 800 do 1350 din. Telefon št. 8.
Biser slovenskih letovišč Vas vabi, da preživite svoj letni odmor v udobno opremljenih hotelih, kjer boste vsestransko dobro postreženi.
Najlepše in najceneje boste preživeli svoj letni dopust v ROGAŠKI SLATINI
Hotel SOČA
s svojimi depandansami. — Vam nudi ugodne pogoje za »časa vašega letovanja. Cene penziona v predsezoni in po sezoni od din 570 do 800. Cene v sezoni (julij in avgust) od din 700 do 1100. — Skupno 165 postelj, hladna in topla tekoča voda in druge hotelske udobnosti. — Solidna postrežba, pristna kuhinja, odlični kraji in dobra vina.
Ciini u Jl!Jiti'tfl
TRST Strada del Friuli 2R9, telefon 3S-379
Hotel ZLATOROG
100 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1050 din. Izven sezone od 500 do 850 din.
Motal Jazaio'9
60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone od 500 do 765 din.
Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo - Konkurenčne cene
Hotel POD VOGLOM
70 postelj. Cene v sezoni od 800 do 1250 din. Izven sezone od 550 do 980 din.
f'Y' AfOfCJif lotili o fin e
ull Ulilnn o&iScite nnSe
MAGAZINE
Trst, Ul. S. Nicolo 22 = Telef. 3M38
ANGLEŠKEGA BLAGA IN KONFEKCIJE
IJffjrttu izi'1'ifi fi'ii,'tttiili unijlvšltili in clomncih thnnin
Milan, Piazza IV Novembre, 4 (Angolo via Sammartini = Stazione Centrale = Pri glavni železniški postaji v Milanu = Tel. 680=682
TRŽNI PREGLED
Tržaslci
SLADKOR
TRST. Z mednarodno napetostjo so popustile tudi cene sladkorja ter se u-stalile zaradi omejenega povpraševanja na nižji ravni. Cene v Trstu: angleški fine granulated v vrečah iz jute proti takojšnjemu vkrcanju 44/10 funtov šter-lingov za tono cif. Trst, »SMX« pod istimi pogoji 44, francoski grana fine v vrečah iz papirja proti dobavi v oktobru 14 lir f.co Ventimiglia, kubanski ali mehikanski v vrečah iz bombaža proti takojšnjemu vkrcanju 112 dolarjev za tono cif. italijanska pristanišča.
POPER
TRST. (Cene v šilingih za cwt. Trst proti vkrcanju v avgustu): Sarawak special London quality 178, isti tipa »Asta« 178, Sarawak beli 300, Malabar 211, Tellicherry »garbled« 213, isti »ex-tra boki« 220.
KAKAO
TRST. Povpraševanje je umirjeno, ker so v državah uvoznicah zaprli predelovalne tovarne zaradi poletnega oddiha. Nov pridelek ni še dospel. Cene za lanski pridelek: Accra good 348/9 šilingov za 50 kg cif. proti vkrcanju v julij u-septcmbru, vrsta mid crop iz Ghane 343/9 pod istimi pogoji.
IScalijotnslci fr p
Novi pridelek je ustalil cene na kmetijskem trgu. Cena mehke pšenice je nekoliko nazadovala in se umirila na nižji ravni, čeprav je povpraševanje precej živahno. Letos so v Italiji pridelali 6-8 milijonov stotov pšenice več kakor v lanskem letu. Cena koruze je čvrstejša, cena riža pa popušča. Trg z mesom je miren in povpraševanje po prašičih je popolnoma zamrlo. Sir vrste grana se dobro prodaja. Povpraševanje po mehkih vrstah sira je upadlo. Dobro se prodaja tudi maslo. Povpraševanje po olivnem olju je neznatno. Prav tako je, malo živahno na trgu z vinom. Cene so še vedno visoke in prekupčevalci so zelo previdni.
ŽITARICE
PIACENZA. Cene f.co mlin: mehka pšenica pridelek 1958 fina 6500-6600 lir stot, dobra mercantile 6200-6300, mer-cantile 6050-6150; koruza pridelek 1957: fina 5600-5700, mercantile 4700-4900, hibridna 4500-4600; oves pridelek 1958 3600 do 3800; pšenična moka pridelek 1958: tipa 1 7400-7600, tipa 0 7800-8000, tipa 00 8400-8500; koruzna moka pridelek 1958 I. 6350-6450, II. 5500-5700; otrobi 2950 do 3050; riž (cene f.co skladišče grosista) pridelek 1958: Arborio 19.500-20.500; R. B. 17-17.500; Maratelli 15.800-16.000; Testenina (cena f.co tovarna): iz trde pšenice tipa 0 15.500-16.000 lir stot; navadna iz trde in mehke pšenice tipa 0 13-14.000 lir stot.
ŽIVINA
CREMONA. Goveja živina za zakol (živa teža): voli I. 280-300 lir kg„ II. 210-230, III. 140-160; biki I. 280-300, II. 220-240; krave I. 240-260, II. 130-160, III. 140-160; teleta I. 280-300, II. 220-240; mlada teleta I. 550-580, II. 400-420, UL 300-320; konji za zakol (živa teža): žrebeta stara eno leto 280-300, mlajša 320 do 360; konji 180-220; prašiči za rejo (živa teža): težki 18-20 kg 510-520, 20 40 kg 380-440, 60-80 kg 350-380, 80-100 kg 330 do 350; 100-120 kg 315-320, 120-150 kg 320-325, 150-180 kg 325-330, čez 180 kg težki 325-330; purani 750-780, kokoši I. 470-510; jajca sveža 1000 kosov 23-24.000 lir; zajci 240-270; golobi 320-350; race 400; gosi 400; jagnjeta 500; ovce 280.
SEMENA
ALESSANDRIA. Detelja 24-26.000 lir stot; zdravilna zelišča 26-29.000, izbrana 36-38.000; turška detelja 12-13.000, oluščena in izbrana 24-25.000.
KRMA
PIACENZA. (Cene na viru proizvodnje, blago natovorjeno): seno prve košnje 1900-2100 lir stot, druge košnje 1700 do 1900; seno iz zdravilnih zelišč pridelek 1958 I. košnje 1700-1900, II. 1500 do 1700; pšenična slama'pridelek 1958 balirana 500-600; koruzne pogače 3700 do 3800 lir stot f.co grosist; lanene pogače 6000-6200; moka iz zemeljskih lešnikov 5000-5100; kokosova moka 4100-4300; sojina moka 7000-7200; kombinirana krma 4800-5200; krma za molzne krave 5000-5800.
ZELENJAVA IN SADJE
MILANO. (Cene za kg čiste teže): suh česen 90-130; rdeča repica 60-84; krajevno korenje 30-42; zelje 30-42; kumarice . 58-86; čebula 36-50; nova čebula 48-60; dišeča zelišča 120-200; nov fižol tipa Vigevano 42-72; fižol v stročju tipa Bobi 72-96; cikorija 5498; endivija 84-108; melancane 36-54; krompir Bologna 30-40; nov krompir 27-32; pa-
VALUTE V MILANU
6-8-58	2-7-58
Dinar (100 )	90.—	90.—
E'unt. šter.	6000.—	5900. -
Napoleon	4700.—-	4600.—-
Dolar	624.—	624.—
Franc, fr.	137.—	138.25
švicarski fr.	145,70	145,o5
Funt. šter. pap.	1753.—	1747,50
Avstrijski šil.	24,03	24.—
Zlato (gram)	710.—	708.—
BANKOVCI V CURIHU 6. avgusta 1958
ZDA (1 dol.)	4,28%
Anglija (1 funt šter.)	11,97
Francija (100 fr.)	0,93%
Italija (100 lir)	0,68
Avstrija (100 šil.)	16,45
SR (100 kron)	13,50
Nemčija (100 DM)	101,70
Belgija (100 fr.)	8,50
Nizozemska (100 fl.)	11,20
Švedska (100 kr.)	81,00
Španija (100 pezet)	8,00
Argentina (100 pezov)	9,30
Egipt (1 funt. šter.)	8,30
Jugoslavija (100 din)	0,57
prika zelena 36-54, rumena 120-158; paradižniki Riviera 28-60, okrogli 20-60; peteršilj 42-60; zelena 42-60; bučice 30-48; buče 40-50; dinje 40-60; fige 36-84; jabolka Champagne I. 132-158; hruške Bergamotto I. 144-180; navadne 72-144, Coscia L 144-180, II. 84-132, William 180-204; breskve ekstra 180-240, L 82-168, II. 84-108; melone 72-96; slive L 156 do 216, II. 60-132; belo namizno grozdje Panse 108-180, Zibibbo 120-156; pomaranče I. 240-300; limone I. 180-204, II. 120 do 155 lir kg.
KONSERVE
MILAN. (Cene f.co prodaj alnica): dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg pridelek 1956 lir 210-220 kg, v škatlah po % kg 230-240; trikrat koncentrirana v škatlah po 5 kg 220-230, v škatlah po % kg 240-250, v tubah po 200 gr. 70-75 lir tuba. Olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 gr. 130-150 lir škatla, v škatlah po 500 gr. 70-75 lir škatla. Grah v škatlah po 1 kg 180-200 v škatlah po % kg 180-200; fižol v škatlah po 1 in % kg 200-220; gobe v kisu v škatlah po 5 kg 1600 do 1650, brez kisa v škatlah po 1 kg 1100 4o 1200; čebulice v kisu v škatlah po 5 kg 210-240; marmelada v škatlah po 5 kg 220-260, v škatlah po Vz kg 260 do 280, mešana (jabolka in slive) v čebrih 170-180, v škatlah po 5 kg 180-190 lir.
MLEČNI IZDELKI
LODI. (Cene za kg f.co skladišče na viru proizvodnje): maslo L 880-9001, II. 665-675; sir Reggiano pridelek 1956 lir 765-805; Grana 735-780; Grana 1957 lir 625-665; Grana star do 30 dni 515-540; Sbrinz izven soli 500-530; Emmenthal izven soli 460470; Švicarski Emmenthal 660-710; Provolo.ne svež 430 450; Cre-soenza svež 230-240; Taleggio svež 280 do 290 lir.
OLJE
GENOVA. (Cene od grosista do grosista): olivno olje »rettificato A« 485-490, »rettificato B« 435-440; uvoženo o-livno olje f.co Genova 422-425; olivno olje po drugem stiskanju z največ 20 do 25% kisline 330-335.
KAVA
GENOVA. (Cene v lirah za kg f.co Genova: Santos Superior 680-700, Santos extra prime crivello 710-730, Santos ex-tra prime Caracolito 700-710; Minas N. Y. 2 600-610; Pernambuco 640-650; Peru naravna 610-630, Peru srednja oprana 740-750; Ecuador extra superior 620-640; Colombia 760-800; Venecuela oprana 840 do 850; Trinidad Rob. faq. 530-540; Co-starica oprana 830-850; Nicaragua oprana 780-800; Salvador superior 760-7S0; Haiti XX 640-660, Haiti XXX 660-680; Haiti XXXXX 690-710; S. Domingo o-prana 750-760; Portorico srednja 850-860; Indonezija Rob. 500-550; Sumatra Rob. AP-1 565-575, AP-2 490-500; Giava Rob. 660 720; Moka Hodeidah standard 730-740; Congo Rob. 540-630; Kenia A
Vse kaže,, da mednarodna politična napetost ne vpliva posebno na gibanje cen surovinam na mednarodnih trgih. V zadnjem tednu je cena elektrolitič-nega bakra precej napredovala. V Ameriki se je podražilo jeklo in v tej zvezi tudi staro železo. Napredovala je cena tudi kavčuka in kave, medtem ko je bombaž popustil.
ŽITARICE
V	Chicagu je cena pšenice v tednu do L avgusta nazadovala od 186% na 185 7/8 stot. dolarja za bušel. Cena koruze je ostala nespremenjena pri 129% dolarja za bušel. Splošno je bilo malo zaključenih kupčij.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
V	New Yorku je cena sladkorja napredovala od 3,44 na 3,55 stot. dolarja za funt. Cena kave v pogodbi »M« je v New Yorku v tednu do L avgusta napredovala od 50,25 na 50,55 stot. dolarja za funt. Predsednik brazilskega instituta za kavo je izjavil, da bo izvoz kave iz Brazilije neizpremenjen, čeprav se bodo cene prilagodile novemu položaju. -Ta izjava je ugodno vplivala na razvoj kupčij. V Združenih ameriških državah kupujejo trgovci na drobno precej kave in ne omejujejo svojih nakupov. Cena kakava je v tednu do L avgusta nazadovala od 41,40 na 40,95 stot. dolarja za funt.
VLAKNA
Bombaž je v New Yorku v tednu do 1. avgusta popustil od 36,50 na 36,35 stot. dolarja za funt, in sicer pod vplivom vesti, da je ameriški senat sprejel zakonski osnutek, ki predvideva povečanje površine, zasajene z bombažem, a hkrati zmanjšanje državne podpore za vzdrževanje cene na višji ravni. V Liverpoolu je cena proti izročitvi v oktobru-novembru napredovala od 24,75 na 24,92 penija za funt za ameriški middling. Cene volne nihajo. V tednu do 1. avgusta je cena v New Yor-ku napredovala od 119 na 120 stot. dolarja za funt proti takojšnji izročitvi, v Londonu pa od 101 na 104 penija za funt česane volne vrste 64’s B. V Franciji (Roubaix) je cena napredovala od 1055 na 1065 frankov za kg proti izročitvi v avgustu. Po podatkih časopisa
840-870; Uganda očiščena in oprana 720 do 730; Etiopija Harrar 730-740; Bali 530-540.
Kemikalije
na italijanskem trgu
MILAN. Cene nekaterih topil in mehčal so visoke in trdne, in sicer zaradi dogodkov na Srednjem vzhodu. Splošno pa ni mogoče trditi, da bi novi svetovni položaj posebno vplival na cene kemikalij.
Benzol trgov. 90% velja sedaj 85-90 lir za kg, franko skladišče grosista, benzol T.P. 99,9% pa 75-100 lir. Pred šestimi tedni se je cena prvega sukala med 70-75, in cena drugega med 88-95 lirami. Toluol stane 75-85 lir, pred enim mesecem 75-78 lir. Ksilol trgov, stane 85-95 lir, pred enim mesecem pa je veljal 90-95 lir.
Trg je precej dobro založen z butil-nim alkoholom. Ta stane danes 260 do 270 lir, v preteklem mesecu je bil za 10 lir dražji. Nekateri proizvajalci prodajajo velike količine butilnega alko-.hola »alla rinfusa« tudi po 250 lir. Bu-tilni ftalat je na razpolago v velikih količinah; cena se suče med 310 in 330 lirami. Krčijo se zaloge anhidrida ftal-ne kisline, katerega cena znaša 225 do 240 lir. Cena dioktil-ftala je ustaljena pri 420440 lirah.
Navajamo še nekaj cen topil in mehčal : butilni acetat 98% 260-270 lir, etilni acetat 99% 180-190, izobutilni acetat 245-250 lir, metilni acetat 150-160 lir, aceton 140-150 lir, izobutilni alkohol 195 do 225 lir, bencin za raztapljanje 195-205 lir, razredčila za celulozne lake 185-200 lir, razredčila za maščobne lake 190 do 210 lir, topilo »nafta« 110-120 lir.
Trgovci se zadovoljujejo z manjšim zaslužkom in oddajajo zato krompirjev škrob po 123-125 lir za kg, pa tudi za manj. Domači krompirjev škrob trenutno kvotira splošno 128-135 lir, dočim stane 1 kg nizozemskega krompirjevega škroba 136-140 lir. Za koruzni škrob se precej zanima tekstilna industrija. Čisti ventilirani koruzni škrob stane 90-100 lir. Živilska industrija ne kaže za koruzni škrob posebnega zanimanja. Isto velja tudi glede pšeničnega škroba, katerega cena se suka med 125 in 130 lirami. Rižev škrob »flore pusriss« stane 175-185 lir.
Lani je bilo v tem času mnogo večje povpraševanje po glukozi kakor danes. Ker proizvodi slaščičarske industrije ne gredo dobro v prodajo, je la proizvajalni sektor v večini primerov že pričel s počitnicami, zato je število odjemalcev glukoze dokaj skromno. Drugi vzrok skromnih poslov z glukozo pa je zakasnitev obiranja sadja. Prav zato še niso v polnem obratu podjetja, ki sadje predelujejo ter uporabljajo glukozo. Tekoča glukoza stane 115 do 120 lir za kg.
»Foreign Crops and Markets« bodo letos pridobili po vsem svetu 4920 milijonov funtov volne vrste suint fsurove), medtem ko je proizvodnja lanskega leta dosegla 4.300 milijonov. Proizvodnja prane volne bo letos znašala 2.845 milijonov funtov (lani 2.935 milijonov funtov.
KAVČUK
V New Yorku je cena kavčuka v tednu do L avgusta napredovala od 27,70 na 27,90 stot. dolarja za funt; v Londonu vrsta R.S.S. pa od 23 na 23 3/8 penija .za funt. V Združenih ameriških državah je potrošnja gume v prvem polletju letošnjega leta znašala 632.195 ton, lani v istem razdobju 749 tisoč 730 ton.
KOVINE
Cena elektrolitičnega bakra se je zopet utrdila. V New Yorku je v tednu do L avgusta poskočila od 25,70 na 26,40 stot. dolarja za funt, v Londonu od 202% na 209% funtov šterlingov za tono (1016 kg). Cena je napredovala v zvezi s sklepom ameriškega predstavniškega doma, s katerim je bil potrjen zakonski osnutek, ki predvideva vzdrževanje cen barvastih kovin. Povpraševanje po bakru je bilo takšno, da prodajalci niso mogli vselej ustreči kupcem. Na gibanje cene je vplivala tudi napoved, da bo trgovina z državami ki pripadajo komunističnemu bloku sproščena. V kratkem nameravajo sklicati mednarodno konferenco, na kateri bo Čile postavil zahtevo po zvišanju cene. Britanci se protivijo tem načrtom. Cin je v New Yorku popustil od 95 na 94,50 stot. dolarja za funt. Ameriške železarne so povišale cene jeklu za 4,50 dolarja pri toni. To zvišanje je vplivalo na ceno tudi starega železa. Cena temu je v tednu do L avgusta napredovala v New Yorku od 38,14 na 40,83 dolarja za tono. Lito železo je ostalo nespremenjeno pri 66,49 dolarja za tono, Buffalo pri 66,50, živo srebro pri 229-230 dolarjev za steklenico. Antimon Laredo nespremenjen pri 29 stotinkah dolarja za funt.
Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji
2. avgusta v markah za 100 kg: svinec osnova New York 101,72; cink osnova East St. Louis 92,57; cin (1. avg.) 889 do 897 DM za 100 kg.
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO	2. 7.	23.7 .	6 8,-
Pšenica (stot. dol. za bušel)		■ • IBIVs	168.7*	184 V,
Koruza (stot. dol. za bušel) ....:..	• • 134.’/8	1297,	127 3/4
NEVE YORK			
Baker (stot. dol. za funt)				26 50	26.50
Cin (stot. dol. za funt)				95.25	95 75
Svinec (stot. dol. za funt)			11.—	11.-
Cink (stot. dol. za funt)			• ■	1U.	10,—	10,-
Aluminij (stot. dol. za funt)		• • 26.10	26.10	26.80
Nikelj (stot. dol. za funt)		■ ■	74.	74.-	74 —
Bombaž (stot. dol. za funt)		. •	36.S0	36 50	36.40
živo srebro (dol. za steklenico)		• • 22B.—	228.-	237,—
Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . .	. • •	48,25	48.-	47.25
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono) . , .	.	.	. . • 195.74	2033/4	208 7,
Cin (funt šter. za d. tono)			. . . 7307,	734.7,	7317,
Cink (funt šter. za d. tono) 		. . . 63.3/g	64.3/4	U4.V4
Svinec (funt šter. za d. tono)		• , • 73.74	73,—	73.3/4
SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . .	• • • 485.40	537 40	524.90

mm KMEČKE ZVEZE
DVE OBJAVI K.Z. IN Z-IVl'1 Vabimo vse kmetovalce
se zglase v naši pisarni v Geppa 9 (pritličje) v uraC%s urah, da prejmejo vsa P°C, nila v zvezi z bolniškim za
Tudi naši kmetje bodo končno zavarovan
Ne zamudite prijave za bolniško zavarovanje!
Kmečka zveza in Zveza malih posestntesv sta na, svojih zborovanjih že pogosto zahtevali, naj se zakon o obveznem bolniškem zavarovanju kmetov raztegne na Tržaško ozemlje. Njuni predstavniki so to željo naših kmetov razložili tudi generalnemu vladnemu komisarju. Zadnji člen v tej dolgi verigi posredovanj predstavlja pesredovanjp ; komunističnega poslanca Vidalija, ki je o tem vprašanju imel razgovor z generalnim vladnim komisarjem dr. Palamaro in je predložil rimskemu parlamentu interpelacijo glede tega vprašanja.
Zakon, ki predvideva obvezno bolniško zavarovanje vseh kmetov — neposrednih obdelovalcev — bodisi, da so le ti lastniki ali užitkarji ali da spadajo v kakršno koli drugo kategorijo le, da imajo značaj oseb, ki se neposredno bavijo s kmetijsko proizvodnjo, je bil izdan 22. novembra 1954 in nosi št. 1136.
ške oskrbe, do pregledov po specialistih, in do porodniške oskrbe. Nimajo pa pravice do zdravil.
Bolniško blagajno tvorijo vsi oni, ki upravljajo kmetije (družinski poglavarji); ti imajo pravico voliti in biti voljeni v upravne organe ustanove.
OBČINSKI SPISEK UPRAVIČENCEV Vsak kmet, ki ima tako posestvo in toliko živine, da za obdelovanje in oskrbovanje le teh je potrebnih vsaj 30 delovnih dni letno, ima pravico biti vpisan v občinski seznani. Da se doseže vse to, je treba sestaviti ts sezname. Na našem področju še nimamo natančnih podatkov o številu kmetov upravičencev. Pristojni uradi tavajo zato še v temi. Zaradi tega je dolžnost samega kmeta in strokovnih organizacij, da poskrbe, da ne bo noben kmet ostal bolniško nezavaro-
KDO IMA PRAVICO DO ZAVAROVANJA
Zakon priznava pravico do zavarovanja neposrednim obdelovalcem in članom njihovih družin le v primeru, da vsaj polovico delovnih dni, potrebnih za obdelovanje, opravi družina sama. Nimajo pravice do zavarovanja kmetje, ki imajo tako majhne obdelovalne površine, da je za obdelavo teh potrebno manj kot 30 delovnih dni na leto. Vsi člani družine, ki delajo na kmetiji ali obremenjujejo družino (nedorasli otroci, starejši člani družine, za delo nesposobni) imajo pravico do bolniškega zavarovanja. Za vse osebe, ki imajo pravico do bolniškega zavarovanja sesestavi seznam posebej za vsako občino. Vsi zavarovanci imajo pravico do oskrbe v bolnici, do splošne bolni-
van.
Čeprav zakon o bolniškem zavarovanju kmetov še ni bil raztegnjen na, naše področje, vljudno vabimo vse kmetovalce, ne glede ali so člani Kmečke zveze oziroma Zveze malin posestnikov, da se zglase v uradih teh dveh strokovnih organizacij, kjer bodo prejeli vsa potrebna pojasnila o tej zadevi. Potrebno je,, da to storijo, ker pričakujemo, da bo zadevni zakon raztegnjen na naše področje v kratkem. Končno je le zmagala zdrava pamet, čeprav nekoliko kasno; saj so bili naši kmetje kar štiri leta prikrajšani glede ugodnosti, ki jih kmetje v ostalih delih republike že davno uživajo.
KOLIKO BODO MORALI PRISPEVATI NAŠI KMETJE?
Vzajemna kmetijska bolniška blagajna krije svoje izdatke sama. Država prispeva v sklad blagajne 1.500 lir na leto za
KMEČKA BANKA
r. z. z o. j. —	.
GORI CA
Ulica MoreUi 14 Telcfun 22-06
Ustanovljen« lete 1900
vsakega zavarovanca. Prispevek, ki ga je dolžan plačati vsak neposredni obdelovalec, se odmeri vsako leto v skladu z obstoječimi zakonskimi določili. V kolikor ti prispevki ne zadostujejo za kritje vseh stroškov bolniške blagajne, se odmeri dodatni prispevek v breme zavarovancev le v primeru, da ti povečani stroški niso nastali zaradi kakšne epidemije.
Da si ustvarimo jasnejšo sliko, bomo pogledali, koliko so morali v običajnih pogojih plačati kmetje v Italiji v letu 1953. Letos so posamezni neposredni obdelovalci morali plačati 750 lir zase ir; za vsakega zavarovanega člana družine. K temu treba prišteti še 12 ali 18 lir (za različna področja se količnik menja) za vsaki obdavčljivi delovni dan. Navesti hočemo naslednji primer:
štiričlanska družina obdeluje posestvo, ki je tako razdeljeno: 1. vinogradov je 0,8 hektara, za obdelavo enega hektara je potrebnih 100 delovnih dni, za obdelavo 0,8 hektara potrebujemo 80 dni; 2. travnikov je za 2 hektara, za vzdrževanje enega hektara potrebujemo 15 dni, za vzdrževar nje 2 hektarov torej 30 dni; 3. pašnikov je za 3,5 hektara za vzdrževanje enega hektara se računa 1,5 delovnih dni, za vzdrževanje 3,5 ha torej 2 delovna dneva; 4. krav mlekaric je 5, za rejo ene potrebujemo 17 delovnih dni, za rejo petih glav torej 85 dni. če seštejemo vse delovne dneve, ki so potrebni za vzdrževanje tega posestva, dobimo skupno 197 delovnih dni.
Koliko je po vsem tem plačala štiričlanska družina? Vsak član plača po 750 lir, štirje torej 3000 lir. K temu je treba še dodat; 12 lir za vsak delovni dan, to je 197 delovnih dni po 12 lir, kar da 2.364 lire. Skupaj torej 5.364 Ur.
Poleg teh prispevkov ima pokrajinski urad za kmetijske prjspevke (Ufficio provinciale per i Contributi Unificati in Agricoltura) pravico izterjati dodatni prispevek, ki ga nriporoča občinski odbor vza-. jemne 'bolniške zavarovalnice, za kritje povečanih stroškov.
sončnim žarkom, če hočemo imeti dosti sladkorja v moštu m dosti alkohola v vinu.
Na sadnem drevju: čas je, da cepimo sadne divjake na speče oko. če hočemo, da bo lubje odstopalo z lahkoto od lesa, moramo podlago dobro zalivati. V suši kroži premalo soka in lub se noče odločiti oa lesa. S tem je uspen cepljenja zelo dvomljiv. Odpadle piodo ve skrbno pobiramo in jih po-krmimo živini. Tako uničimo morebitne črvičke, ki se skrivajo v odpadlih plodovih.
V vrtu: Sejemo zelenjadni-ce, ki prenesejo zimski mraz, da bomo imeli že zgodaj spomladi priboljšek k hrani. Od avgusta do oktobra sejemo mo-tovilček. Sadimo endivijo, zeleno karfiolo in por. Zalivamo proti večeru, ker tako preprečimo nastanek skorje.
rovanjem knretov.
Vabimo vse kmetovalce,
so se udeležili nagradnega
Hi*
•	10 h
tečaja, katerega je razpisM Zbornica za trgovino, indu* ( jo in kmetijstvo, da se
v naši pisarni v ul. GepP9 v
Le-
pritličje glede sporočila zi s tem natečajem.
VETER NI NAPRAVIL POSEBNE ŠKODE
Na Tržaškem je bila v n® ^ ijo ponoči precejšnja nev* .. Deževalo je prav malo.

da veter ni povzročil večje '&0.
de.
spele
r V
Po prvih vesteh, ki
s podeželja, se da
pati, da nevihta in veter
trtaf
:°g
ni * tc
sta povzročila škode na Mjfa Upajmo, da pojde tako % ' konca sezone in da nam vs enkrat vreme prizanese.
s
(Sej,
Ribarič Ivan
eDa
'tih
UVOZ
IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510
V
eje 11 it
6ku
teh
!roj
g;
»h
Pol
r§o\
%!,
k,
%
ted
"v ji
4 I
Ttfidka
fiši
lier
A;
ftoš
SIS.A. JOŽEF
UVOZ	IZVO?
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, jamski les In za kurjavo
TRST
Riva Grum ul a 6-1 * Telefon
K temu vprašanju se še povrnemo. Naše kmete vabimo še enkrat, da se zglase v naših uradih v Trstu, v ulici Geppa št. 9, pritličje.
Kmet m vrtaar v avgustu
Moto Cimatti HMW
Izključni zastopnik M. SIMIČ OPČINE - TELEFON 21-322 - TRST
na boljših znamk: Najnovejši MOTUBJI SPRINT in SUPER SPRINT 49 cc • ATALA VITTORIA - ženska in moška kolesa.
Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa.
Cene ugodne, olajšave pri plačilu
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga
Sedež v Trstu, Ul. Foscolo l
Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milje, Ul- Roma 1
Nodima Vam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo!
Na njivi: Zadnji čas je za setev strniščnih posevkov. Na zapleveljenih njivah por ujem o plevel. Uničimo ga lahko, da ga zaorjemo preden napravi seme. V strnišče bomo sejali najrajši hitro rastoče rastline, ki nam dajejo mnogo zelenja za krmljenje goveda. Ce sejemo pitnik, bomo imeli dovolj zelene krme za naše živali. S tem si bomo pomagali iz zagate, ki je nastala zaradi slabe letine sena. Pitnik in deteljo bi lahko tudi silirali. Zdrava silaža je odlična krma za mlečne krave. Da bomo imeli zgodaj spomladi dovolj zelene krme, sejmo ozimno grašico v mešanici z o vsem ali ječmenom. Izkopljimo krompir! Za krompirjem uspeva grašica zelo dobro. Preden sprivimo gomolje, se morajo ti dobro osušiti.
V vinogradu:	S škroplje-
njem smo za letos pri koncu, škropilnico izperemo in namažemo važnejše dele, da jih vlaga ne poškoduje. Ne smemo spraviti škropilnico v presuhe prostore, da ne popokajo gumijasti deli. Trte vršičkamo in pievemo. Grozde izpostavimo
SPL0SNA PLOVBA
Sedež Piran
Predmet poslovanja: pomorski provozi dolg® in obalno plovbe.
Centrala Piran — Telefon 37,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23-147 Tetex: 031 85
Brzojav: PLOVBA Piran ez. PLOVBA Ljubljana
PlUZHSIfll »NABODNO AVTBPBEVflZNffllfl PODJETJI
E A. GORIZIA.NA
GORIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 TEL. 28-45 - GOBICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGa
Posebni pogoj! ss prevoz blaga v Jugoslavlj0
AVT® PRE VOZN IŠKO PODJETJE
fl. POŽAR
TRST
ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu tu inozemstva. — Postrežba hitra. Cena ugodno
Gondrand
TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110
Telefon: 37-157
Telegrami : GONDRAND - TRIEST8
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJO^6 OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽlVlN*' KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJ0
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Protacco) a hlevi za počitek živih živali
r
TRGOVINA MOTORJEV IN NADOMESTNIH DELOV
Moschion & Frisori
TRST - UL VALDIRIVO 36 - Tel. 23-475 Zastopstvo:
MOTO OILERA
MOTOM IT ALI AN A
NADOMESTNI DELI ZA VSA MOTORNA KOLESA, MOTOSKUTERJE IN
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
Gorica - Ul. Croce 4
Telefon	pisarna 34-97
„	dom	20-78
TRICIKLE — VSE PRITIKLINE ZA AVTOMOBILE IN MOTORJE.
G. M. C0L1BIN št FICLIO
UVOZ - IZVOZ
pjgutoviivb:;
in IZD KINKOV
Trst, Porio Induslriale - Zaule
TEL. 99.182
Tlgr. C0LINTER - TRIESTE

TRST, Ulica Cicerone 8 - Telefon 38 136 32-725 Telegram IMPESPORT TRIESTE
II E A Ž A i
ESAKOERSTEN LES, DRVA ZA RURJAEU, GRAUREA! MATERIAL
1ZEAŽA:
TEKSTIL, KOLONIALNI] HLAliO IN RAZNOERSTNE STRUJE
(Iperira po tržaškem in goriškem sporazumu Specializirana podjetje za vsakovrstne kompenzaciju

J
A8TOMOTOR
IMPORT-EXPORT
PREDSTAVNIŠTVO *a nadomestne del« italijansfcili,
nemških, angleških in ama-riskih avtomobilov ter nadomestnih delov xa DIESEL motorje, pampe, injektorj« tor traKtorje
TRIESTE-TRST, Via IMin* 15
lEtEFON 30-157 -30-198
JUGOLINIJU
RIJEKA - Jugoslaviji
Poštanski pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-^ 26-52, 26-53, 27-02
Održava sedam teretno-putničkih linija iz jadranskjj1 luka za: SJEVERNU EVROPU, SJEDINJENE ŽAVE AMERIKE, BLISKI ISTOK, PERZIJSKI V* LJEV, SREDNJI ISTOK, DALEKI ISTOK i za SU' VERNU KINU i JAPAN.
Prihvačamo terete, s izravnom teretnicom, za i
skandinavskih luka, s prekrcajem u Hamburg1!
Za luke Chicaga, Haiifaxa, Toronta, Montreala drugih, u ovom području, obavijamo prekrcaj Rotterdamu. Za luke u Zapadnoj Africi vršimo tovar u Antwerpenu, a za luke Južne Koreje u MoJ1,
Naš zastupnik u Trstu je: »NORD ADRIA« - V. toluzzi, P.zza Duca degli Abruzzi 1, Tel. 37-613, 29-82 ■
2,
[opi
pOc
%n
M c
to
2u;
Jedi
9goi
ijin
&)!
'Uji
jub:
\
'eni
Pc
Sp)
Lei
'iti;
oi
v
‘kij
»PČ
iški
'a.
n;
Oh]
** J Po
'ku.
■»ve
%i
'or
#Pi2
flkc
L0'
«ie
si
V
“•j
‘Stil
iez:
'icr
*ijc
%1-
kih
v
V
(ati