Drobtinice. d Cudeu samomor. V, Vel. Varaždinu je prišel po noči k vojaškemu skladišču mladenič L. Seres ter začel klicati: ,,Zažgem vam skladišče!" .Vojak je v temi zaklical trikrat stoj, a ker se je Seres le bližal, ustrelil je dvakrat ter ^a zadel v prsi. Pri njem so našli listič, da se je hotel ustreiiti, a ni imel sam poguma za to. d Ne kuinui ciganu. Pred nekoliko dnevi je prišla v selo Jalševac na Hrvatskem neka ciganka L( kmetu Ceneku Prežcu ter ga prosila, naj bo za botra otroku njene sinahe. SinCeneka Prežca je ponudbo vsprejel. No J)rebrisana ciganka je takoj rekla, da hoče dati botru lep dar, v Dubravi da je zakopanik 1000 goldinarjev, kateri denar je pa zaklet, tako da ga ue srnejo ci^rani dvigniti. Stari boter naj jej da 100 goldinarjev in naslednjega dne prejme od njenega moža tisoč goldinarjev. lu v resnici je Cenek Prežec verjel ci^anki ter je sledečega dne šel s svojim sinom no ,,zakleti tisočak." Ko je prišel po denar v Dubravo, na dogovorjeno mesto, je Prežec izročil ciganki sto .goldinarjev; oi^an mu je dal vrečico ,,zakletega denarja", iu Prežec je bil vesel, da je napravil tako dobro kupčijo, in to ni šala, prejeti za sto goldinarjev kar tisočak. Ali ko je hotel Prežec oditi z denarjem domov, so izza gritiovja skočili cigani, kričeči: to je ua§ denar, karn ga neseš — in Cenek Prežec je moral dati vrečico ciganom nazaj; pa hajd brzo proti domu stari in pa mlaki, samo da nista njuna pleče očutila ciganskih batin. Iit tako je stalo kumstvo Ceneka Prežca s cigani — sto goldinarjev. d SmodMk. Na kolodvor v Brno je prispel s tovornim vlakom vagon smodnika. Voz je bil zavarovan in plombiran, kakor zahtevajo predpisi. Tudi predpisane sprenmice so došle ž naim. Takoj so voz odpeli ter ga previdno odpeljali na sjranski tir. Na to so vojno oblast obvestili. da je došel smodnik. Prišel je poročnik s šestimi vojaki, ki so celo noč stražili voz, kakor zahtevajo predpisi. Daleč na okrog se ni smel nihče pokazati z gorečo smodko ali pipo. Drugo jutro je poslala vojaška oblast oddelek vojaških vozarjev z nekaterimi vozmi, da odpeljejo smodnik. Najprej so pregledali plombe, ki so | bile nepoškodovane. Nato so previdno odprli voz in vanj so stopili vojaki, da izkl-adajo sodčke s smodnikom. Toda sodčki niso bili podobni takim, v kakršnih se navadno prevaža smodnfk. Poveljnik je dal previdno odpreti eden sodček. V njem je zagledal — kuhane slive. In istotako so bili tudi ostali sodčki napolnjeni s tako sladko kašo. Pravi voz s smodnikom se je vozil celo noč brez opreznosti naprej, dočim so slive skrbno stražili \ojaki. d Bratcu iztaknll oko. Grozna nesreča se je pripetila v Senavu na Ceškem. V odsotnosti roditeljev je dveletni deček sunil svojemu osem tednov staremu bratcu nož v oko. Mati, ki je takoj pritekla vsled strašnega vpitja v sobo, je izvlekla nož, ki je globoko obtičal v glavi. Otroka ne bo možno rešiti. d Vera je zasebna stvar, vedno povdarjajo socialdemokrati. Toda kako pa je s to trditvijo v resnici, kaže jasno sledef?! shičaj: Berolinsko deželno sodišče je obsodilo ključavničarje Giirtler, Schulz in Kubon, filane socialdemokraške organizacije, radi sramočenja katoliške cerkve. V isti delavnici so delali bratje Keller, ki so jih obtoženci žalili na najsurovejši način s ..katoliškimi psi". ,,katoliškimi sviryami." Giirtler in Schulz sta dobila vsak po štirnajst dni, Kubon tri tedne zapora. d Žaliubljeni nemški princ. Cesar Viljem je naznanil ameriškemu poslaniku, da gre njegov 19letni sin Avgust Viljem jeseni za eno leto na havardsko vseučilišče v Ameriko. Princ se je namreč strastno zaljubil v svojo sestrično, prin(cezinjo Aleksandro Viktorijo iz Slezvik-Holštajna ter zaupal svoje srčne bolezni svojemu očetu. Cesar pa mu je rekel, da je še premlad, da bi smel misliti že na ženitev, temuč se naj še uči. Princ je ubogal ter res šel na vseučilišče v Bonn. Tam pa je nekega dne izvedel, da snubi njegovo izvoljenko neki nemški veliki vojvoda. Brez dovoljenja in brez vednosti svojega varuha se je vrnil v Berolin ter iznova pove- dal očetu, da ne more živeti brez pnncezinje, posebno bi ne mogel prebolpti, da bi jo kdo drugi dobil za ženo. Cesar je zaljubljenemu sinu obljubil, da se bo posvetoval s cesarico. Cesarica je pristala k temu pod pogojem, da bo poroka šele leta 1909. ln da laglje prebije to dobio preizkušnje, oditi rAra princ v Ameriko študirat. d Koliko se porabi na svetu šivank? Clovek ne bi verjel, koliko tega neznatnega orodjd je v svetovnem prometu. Vsak dan se porabi na svetu 200 milijonov šivank, kakor je izraeunal list ,,Kosmos". Amerika, Anglija in Nem6ija so glavne izdelovateljice šivank. Do polovice 16. stoletja je Nemčija sama preskrbovala svet z različnimi iglami. Pjzueje je Anglija zaslovela in prevzela glade šivank glavno ulogo na svetovnem trgu, a sedaj si je zopet Nemčija priborila zmago. Dokler je bila Ancrlija prva, izdelalo se je v angležkih tovarnah 50 milijonov šivank na dan, sedaj je Nemeija na prvem mestu, ima 70 tovarn za šivanke ter izdela 200 mil. šivank na teden. V Aberskem okraju predelajo na leto 700 do 800 tisoč kilogramov žice v 4 in pol milijard šivank ter izkupijo zanje 6 milijard mark. d Izvršil je samomor, ker ga je pelda vest. V Zoldvartkotu na Ogrskem je učitelj Sarssy nedavno nekega učenca tako pretepel,,da je isti obolel. Zdravnik je priobčil učitelju, da za dečka ni nobene rešitve in da mora isti radi dobljenih poškodovanj umreti. V soboto popoludne je slišal učitelj v šoli, da dotičnemu de6ku zvoni mrtvaški zvonec. Odšel je na to iz razreda v svoje stanovanje ter se tamkaj ustrelil. Sarssy je iz ugledne rodbine in poučeval je na tamošnji šoli že nad 20 let. d Ustrojena človeška koža. Malo znano je, da se da tudi človeška koža ustrojiti in porabiti v razne namene. Usnje je zelo trpežno, toka malokdaj se da to izvršiti, ker se redko dobi na razpolago človeška koža. Vendar ima Mr. William Hansell v Filadelfiji celo sedlo, ki je narejeno iz ustrojene človeške kože, ki je jako debela in moSna in Drirejeno iz moške kože. Ženska koža je izdatno tanjša in pa mauj trpežna. Toda tudi Hansell je doživel čudovite stvari s svojim sedlom. Strojar je dobil kožo že ustrojeno in bil preverjen, da, je to koža neke nepoznane mu živali. Toda, ko je izvedel za resnico. dela ni hotel izvršiti. Izročili je moral delo drugemu sedlarju, kateremu seveda naravno ni povedal, kakšno usnje mu je prinesel. — Ustroji se človeška ko ža istotako kot vsaka druga koža. Cudovito je, da ietoviranje ostane nepoškodovano.