Murska Sobota 31. maja 1990 • Leto XLII • Št. 20 • Cena 7,70 din Srečno vožnjo želimo potnikom Vestnikovega vlaka! VOZNI RED VESTNIKOVEGA VLAKA Drugega junija ob 4.50. zjutraj bo odpeljal letošnji Vestnikov vlak proti Sežani prijetnim dogodivščinam naproti. Za potnike smo organizirali različne nakupe po zelo ugodnih cenah. Veselo bo na vlaku, ki bo posebej ozvočen in živahno bo popoldne v Lipici, kjer bo kosilo in družabno srečanje. (1TI7A Igral bo priznani MjQ||D|| Zabaval vas bo humorist VrJHhmKm ansambel Wlill|llwlv MURSKA SOBOTA BELTINCI VERŽEJ LJUTOMER LJUTOMER-MESTO IVANJKOVCI ORMOŽ PTUJ LJUBLJANA SEŽANA 04.50 01.25 04.56 01.19 05.05 01.10 05.13 01.02 05.14 00.59 05.28 00.47 05.38 00.37 05.58 00.17 S 21.44 19.55 . -,J ":f V NEDELJSKI G KUHINJI e na valo-“ Feti Horvatka Sobota 3- junija jamske odno^1" sckretar za ^kife^°se ,s tujmo. S Feri-^»pi^^k1 roiak- “ »e ••‘komo8^ ?*', c 0 Politiki, pač X« 11 ,‘Udi v zascb'>o In >2 00 |ra’ V nede*jo med tirani \ |“aa Cl- Za vas s‘a '232 in jj.j^fouski številki PCMOBI JA OBROKE I-Tv^HLOč^ TIKTAKA- S« VR4CA šj'1’ ^janlih^3^ slaba vest ob V ?uk°™ici, pri 04^? Kar .kancih, na Lendavi top??' BaUvnk°e "edo,aknjen svet f °">adeževaliPrnSnji -•eden k,i«ka^ prekipel0 ?o,nac,nom kletno a: ■ končno so raz- Ptav * v Nedrih VJe, “dUgališče od-Se a^av So že amkajšnje krajine. Imeti ?rit°ževali a**-- let neh°do'ali 'tste .^Posredni n' zaleglo, h dl/^rljo b''zini zaselka take Si fnLin k® ni Je n^arnost okužbe še Htok°vi Pitne v "jS livo’ “ so P°d-Jteba iP°I?čni, ie Že “Porečni ali 'iihrt1'1'1 nekai X P^Hk hazard, mo sii^^i nritvtor,tl 'n vaščani so SkaW 4na'i?*’na Pomoč sed-ZaPrli „ 80zdarir J i 1Kme,j« so tako ^Knm^^orniaL h °di in traktorji LdlaBaH«'la,a’ ko u.sob°škega podje-^kš^ ,Ca’ kamor JC Vračal s ornega ?adke i»S» Hvalsk- Je zvrnil kd“ ve It, d, Z Mesne klavniške od-frede* ’’ke vrsuUS,r'jc- Zvedelo se Potnik je im .prevpzi — mimo-^ensk ' nalog C veljaven in potr-> Pm"? osnovi Oprav|jaj° dvakrat Sbiio^jeni KomUStne8a dogovora ll'$PNkcii«i»na'a’ Mesno in-'‘kolja^?1 ^kretS1?1' službami in za varstvo a na» 8a zgodb Pros‘ora. Le*asbofa? V ^Nrsk^s'^^''3 eistil-b^avo i 'fi raz« ' k°botl z vsemi “mio. o. „ d«. ^zd^hj^'^nkarskein Branko Žunec VESTNIKOV VLAK 90 ' Orožje TO premestili iz Lendave in Ljutomera Premeščanje orožja teritorialne obrambe v skladišča JLA po ukazu iz Beograda je tudi v Pomurju povzročilo proteste, ugibanja in komentarje. radi sami kaj postorite! MURSKA SOBOTA V s >21°^ tehničnih prodajalnah omo-Ugoc,en nakup M APARATOV varstroj Kaj se je v Pomurju dejansko zgodilo z orožjem teritorialne obrambe in kako je z njegovo vrnitvijo v skladišča lastnika, $ tem smo zaprosili za izjavo komandata Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe Pomurja Vlada Miloševiča: »Komandant TO Slovenije je na podlagi ukaza predsednika predsedstva Jugoslavije, ki je bil sprejet- konec meseca aprila, izdal ukaz, po katerem smo morali iz skladišč, ki niso fizično varovana, preseliti orožje v’ skladišča, ki so primerno zavarovana. V Pomurju sta bili samo elektronsko zavarovani skladišči v Lendavi in Ljutomeru. Po ukazu komandanta republiškega štaba sem izdal ukaz, po katerem sta imela komandanta TO občine Ljutomer in Lendava nalogo da do 19. maja 1990 preselita orožje v skladišče teritorialne obrambe v vojašnico v Murski Soboti. Ko sem prejel ukaz (16. 5. 1990), sem telefonično vprašal republiški štab o nekaterih delih ukaza, ki mi niso bili dovolj jasni, predvsem kar zadeva osebno oborožitev starešin stalne sestave in orožja, ki bi bilo potrebno za izvajanje planiranega pouka. Po pojasnilu republiškega štaba sem izdal ukaz, po katerem so preselili orožje iz Ljutomera in Lendave, s tem da ostane orožje, potrebno za nemoteno izvajanje pouka, primerno fizično varovano v občinskih skladiščih. V Lendavi sta tako ostala v skladišču TO orožje, ki je potrebno za pouk odreda in vodov TO, ter ustrezna količina bojnega streliva. Ljutomer orožja ne potrebuje in tako so ga vsega preselili v skladišče v Mursko Soboto. Doslej smo 20 let več kot 80 odstotkov orožja in streliva hranili v skladišču teritorialne obrambe v vojašnici v Murski Soboti in ni bilo nobenih problemov. Osebnega orožja starešinam stalne sestave nismo odvzemali, tako kot je bilo napisano in rečeno, ampak jih hranijo ti na primeren način, kot smo to počeli doslej. Na osnovi ukaza bo orožje, to je 20 odstotkov orožja, ki je bilo preseljeno v skladišče TO v Mursko Sb,-boto, ostalo tu, dokler ne bo primerna komisija ugotovila možnosti fizičnega varovanja tega orožja v občinah, iz katerih smo ga preselili. Ukaz je imel odrejeno stopnjo vojaške skrivnosti. V pokrajini sta bila z ukazom seznanjena predsednika skupščine občine Lendava in Murska Sobota kot predsednik pokrajinskega odbora.« F. M. »ZA ŠPASNA KRAS« Pozdravljamo vaš prihod na Kras, pozdravljamo pobudo Vestnikovega vlaka 1990, da je na tako prijeten način organiziral prihod Pomurcev na Primorsko. To je srečanje Slovencev z dveh najskrajnejših točk Slovenije, ki sta si po svoji lokalni kulturi tako različni, po skupnih problemih Slovenije in Slovencev pa tako zelo blizu. Trdno nas vežejo,še marsikatere druge vrednote, še trdnejše naše različnosti in navade, zato bo marsikdo, tako na eni kot na drugi strani, prisluhnil različni narečni besedi, melodiji govora in navadah vsakdanjega življenja. Menim, da se bomo na tem srečanju izognili težkim političnim debatam, kajti volitve so za nami, sedaj moramo skupno še bolj enotno poprijeti za delo ter pričeti izpeljevati vse zastavljene načrte s konkretno in osebno odgovornostjo, kajti le na tem temelji naš napredek. Prav gotovo je, da smo na Krasu že do sedaj praznovali marsikatero delovno zmago in naredili celo več, kot je bilo v naših programih. Dajemo poudarek novim razvojnim načrtom, prizadevamo si za pridobitev delovnih mest, največje naložbe so predvidene za suhozemni terminal, borimo se za prestrukturiranje gospodarskega sektorja in za širše odpiranje vrat k sosedom, kar nam bo omogočila zgraditev ozim-skih cest. Tudi na kulturnem in turističnem področju je marsikaj novega. V letošnjem letu bomo odprli veliko dvorano kulturnega doma Srečko Kosovel v Sežani. Z zgraditvijo infrastrukture v Štanjelu bi dali tej arhitektonsko zanimivi vasici nove razsežnosti, ker je obstoječa galerija Lojzeta Spacala premalo za revitalizacijo vasi. Z razširitvijo ponudbe KTC Lipica, kjer je že odprt CASINO, bodo nastale možnosti za dolgoročen razvoj turistične infrastrukture tudi v znamenitih Škocjanskih jamah in jami Vilenica, kjer že četrto leto po vrsti poteka mednarodno srečanje pesnikov in pisateljev. Še bi naštevali, pa pustimo nekaj tudi vašim vtisom, ki vas bodo prevevali ob ogledu naših posebnosti. Želimo si, da bi vam vaš obisk vrnili in upamo, da se boste na kraški zemlji in med Kraševci prijetno počutili. Ivan Vodopivec, predsednik Skupščine občine Sežana KUGE RESI NAS, 0 GOSPOD! stran 5 d. o. o. Murska Sobota Cirii-Metodova ulica 50 TeUm: 22 210 nagrajuje naročnike VESTNIKA Izžrebali smo naslednje štiri naročnike Vestnika, ki prejmejo lepa darila: L Stanko Mencigar. Večeslavci 4. Rogašovci, 2. Peter Vajs, Zbigovci 58, Gornja Radgona. 3. Marija Pečuh, Bunčani 35, Veržej. 4. Štefan Bot. Kapca 145, Lendava. Čestitamo. Nagrade dvignite v prodajalni BIM. BIMrvam tokrat posebej priporoča nakup uvoženih atestiranih nogavic V petek in soboto prehodno izboljšanje, v nedeljo novo poslabšanje s padavinami. Pregovora za ta teden Lepo vreme prvega dne (junija), kmetje se letine vesele. Junija toliko dežuje, da zadnji koreninici zadostuje. edoo VREME aktualno po svetu KAREL SMOLLE O ŠTAJERSKIH SLOVENCIH Na neki dobrodelni prireditvi v nizozemskem mestecu Craaila so muzikanti veselo žingali, ko se je nad njimi nenadoma pojavil padalec, najprej zbil na tla bobnarja. potem podrl trobentača (na posnetku). za tem pa še nekaj godbenikov. Sedaj se sprašujejo, ali je bila to nesreča padalca ali nesreča članov orkestra. Skratka, dve resnici in vsaka ima svoje pristaše. »VELIKO PRIČAKUJEMO OD SLOVENSKE VLADE IN MINISTRA DULARJA!« V daljšem pogovoru za pomursko hišo medijev je vodja dunajskega centra narodnih manjšin Karel Smolle odgovoril na več vprašanj, ki se tičejo najnovejšega razvoja dogodkov na avstrijskem političnem prizorišču, zadevajo pa zlasti štajerski del slovenske manjšine. »Štajerski Slovenci imajo podobne probleme kot vse druge manjšine v Avstriji, vendar bodo zanje potrebni — zaradi manjšega števila in raztresenega naselitvenega prostora — posebni ukrepi. Ustavno sodišče je pred nedavnim tudi zanje odredilo slovenski oz. dvojezični pouk v smislu 7. člena avstrijske državne pogodbe. Zdaj bo treba -preveriti, kateri način pouka jim bo najbolj ustrezal, vsekakor pa bo rešitev sorodna koroškim zakonskim predpisom.« Smolle je v nadaljevanju pojasnil, kako naj bi organizirali vrtce, prodrli v tamkajšnje medije, dosegli zastopstvo v zakonodajnih telesih na deželni in zvezni ravni ter — to je bistveno — oblikovali dovolj močno dvojezično jedro štajerskih Slovencev. Pri slednjem ima najpomembnejšo vlogo Kulturno društvo 7. člen za avstrijsko Štajersko, ki se ta čas na vso moč poteguje za uvedbo pouka materinščine v šole na dvojezičnih območjih. »Veliko pričakujem od slovenske vlade, predvsem ministra Dularja, ki ima posebvn posluh za take zadeve, saj se bom v naslednjih dneh mudil v Ljubljani, kjer se bomo med drugim pogovarjali o tem, kako podpreti štajerske Slovence v njihovem društvenem delovanju,« je poudaril sobesednik in pojasnil, daje društvo včlanjeno v njihov center na Dunaju in ga je treba jemati/pri-znavati kot partnerja oz. zastopnika interesov štajerskih Slovencev. Glede sklepa avstrijske zvezne vlade, da preloži razpravo in odločanje o manjšinskem šolskem zakonu, pa je Smolle menil, da se bodommorali pogoditi dežele Štajerska, Koroška, Gradiščanska in Dunaj, kakšna naj bo rešitev. B. Žunec Hudičev krog Sezonstvo ali zdomstvo ni pojav, ki bi ga poznali samo v severovzhodni Sloveniji. V vzhodnoevropskih državah je bilo še do nedavnega zaposlenih okoli 200 tisoč Vietnamcev ; samo v vzhodnonemški industriji jih je delalo 60 tisoč! S porušitvijo berlinskega zida v najširšem pomenu besede so se razmere Vietnamcev, Kubancev in pripadnikov drugih narodov — zdomcev na evropskem Vzhodu — spremenile čez noč. Propustna nemško-nemška meja je mnogim omogočila. da so se »razlili« po vsej zahodni Evropi. Predvsem Vietnamci so opravljali tista dela, ki so se jih domačini izogibali, živeli so v težkih razmerah, Vietnamu pa so ustvarjali prepotreben prihodek. Računajo, da se je v zahodnoevropske države odselilo le kakšnih 10 tisoč teh zdomcev, vsi ostali bodo prisiljeni na povratek v domovino, kajti tudi vzhodnoevropska gospodarstva se bodo preoblikovala po novih kriterijih, kar bo pomenilo brezposelnost tudi za mnoge domačine. ---Ori szentpEter------------------------------- KNJIŽNA PREMIERA, KONCERT V CERKVI Sprejeli so okvirni program X. Orszeškega sejma, ki bo od 22. do 24. junija. Doslej se je prijavilo več kot trideset ljudskih umetnikov, rokodelcev in trgovcev. Vrtnarija iz Sombatela ter Žalska mesna industrija bosta imeli prodajno razstavo. Program se začenja v petek, 22. junija, v knjižnici Kondorfa z razstavo umetniškega fotografa Hansa Gustava Edosca iz Železnega v vaški cerkvi pa bo imel koncert pevski zbor iz Sombatela, v Oriszentpetru pa bo koncertiral Deak Bill Gyula, v kraju Kercas-zomor bo predstavitev knjige Preteklost Orsega v luči zgodovine tukajšnje reformatske cerkve, nato pa v cerkvi koncert. Deseti sejem bodo odprli v Oriszentpetru v soboto, 23. junija, dopoldne. Potem bodo številne razstave, v šoli Fiizesszer bo razstavljala grafičarka Zsuzsa Fiizessi, v kulturnem domu Nagyrakos bo predstavil svoje izdelke lončar Andras Zsilinszki, izdelovalka ljudskih igrač Katalin Fekete in rezbar Miklds Sibinger, v kraju Penkasz pa bo razstavljal slikar Janos Horvat, Sobotni dan se bo končal z veselico na ulicah. V nedeljo bodo nastopile folklorne skupine. Bo tudi ribiško tekmovanje in mednarodni ženski odbojkarski turnir. Dokončni program bodo objavili te dni. Zveza borcev — Slovenska zveza borcev ni več družbenopolitična organizacija. Na nedavni volilni skupščini v ljubljanskem Cankarjevem domu so jo opredelili za enotno, samostojno in nadstrankarsko organizacijo vseh, ki so sodelovali nadstrankarska v narodnoosvobodilnem boju na območju Slovenije. Borci so se opredelili do slovenske zastave in menili,- da zastava brez zvezde ne more biti slovenska zastava, kajti pod takšno zastavo (brez zvezde) so se nekateri Slovenci tolkli za Hitler- SPET DAVEK ZA ARMADO Zvezni izvršni svet je poslal skupščini SFRJ osnutek zakona o posebnem zveznem prometnem davku na izdelke in storitve za financiranje Jugoslovanske ljudske armade. Po tem predlogu naj bi izdelke obdavčili 3-odstotno, storitve pa od 3- do 20-odstotno. Predlagatelj pričakuje, da bo tako mogoče zagotoviti 12,8 milijarde dinarjev za financiranje JLA, in sicer 7,88 milijarde od prometnega davka na izdelke in 4,91 milijarde dinarjev od davka na storitve. Najvišji posebni zvezni davek — 20 odstotkov — naj bi plačevali za storitve, kot so posredovanje, zastopanje ter agencijske in komisijske storitve. Zvezni izvršni svet predlaga, naj bi ta zakon sprejeli po skrajšanem postopku. Če bo skupščina sprejela novo zakonsko rešitev, bo prenehal veljati zakon o začasnih ukrepih o posebnem zveznem prometnem davku na izdelke in storitve za financiranje JLA. ja. Kritično besedo je bilo slišati tudi na račun uvodnega govora predsednika republiške skupščine dr. Franceta Bučarja z zvezi z njegovo trditvijo, da se je šele s konstituiranjem sedanje skupščine končala državljanska vojna. Med borci je bilo slišati glas, da je Bučarjeva izjava poziv k novi državljanski vojni. PO VOLJI LJUDSTVA? Očitkov je v Vojvodini čedalje več. Navadni ljudje godrnjajo, preklinjajo Miloševiča in vračajo partijske izkaznice, drugi, ki so oboroženi z znanstveno avtoriteto, kot je na primer dr. Dragan Vese-linov, pa kritizirajo javno. Lahko si mislimo, da je Miloševič kot srbski državni vodja pa tudi nedotakljivi partijski prvak, čeprav formalno ni. te dni odpotoval v Vojvodino nalašč zato, ker je hotel dokazati, da je duh protibirokratske revolucije, ki je tukaj zmagala z znanim novosadskim prevratom, še vedno močan. Duhovi so v tej pohlevni ravnini zares vznemirjeni. Menda se je prvikrat v povojni Jugoslaviji zgodilo, da so tukaj doživeli pravo pravcato državljansko vojno v malem. Seveda imamo v mislih poulične boje med privrženci Srbske narodne obnove in prebivalci Titovega Vrbasa. Ljudje so se obdelovali z rokami in nogami, se mlatili po glavah, miličniki pa so po eni strani navijali, po drugi pa vročekrvneže vlekli narazen, dokler na koncu niso presodili, da je tekla kri, ker je tako hotelo ljudstvo. piše Delo. MINISTER O LIPI Lipa je lahko stabilna, dokler je v Mladini, če pa bi jo začeli tiskati, bi takoj postala nestabilna, je o »projektu« samostojne slovenske denarne enote izjavil podpredsednik slovenskega izvršnega sveta za gospodarstvo Jože Mencinger v pogovoru za Delo. Lipa je popolnoma zasebno podjetje gospoda Hamurabija, s katerim se slovenska država ne vlada nimata nič skupnega. Kdor v to podjetje vlaga, v celoti prevzema tudi tveganje. Jože Mencinger tudi sicer nasprotuje uvedbi lastnega denarja, dokler smo še v jugoslovanski državi. Dokler živimo v skupni državi, je normalno, da imamo skupen denar, pravi Mencinger in opozarja, da bi z uvajanjem slovenske denarne enote v sedanjih razmerah kršili vse mednarodne norme. Podatki z dolgo brado Beograjska Borba je prejšnji teden objavila članek Minimum pet kilometrov, v katerem si Doko Kesič prizadeva dokazati, da je mejni pas v sosednjih državah pet- do dvaj-setkilometrski. Pri tem navaja tudi podatke o razmerju števila naših obmejnih organov v tej ali oni državi, ki meji na Jugoslavijo. Ne bomo ugovarjali podatku, da je to na primer na jugoslovansko-mad-žarski meji 1:2,95 v korist Madžarske. Ugovarjali pa bi lahko Kesičevi trditvi, da madžarski obmejni organi izvajajo obvezno kontrolo na petih, občasno pa na dvajsetih kilometrih. Ta trditev ne drži že več kot pol leta, zato lahko rečemo, da gre za podatke z zelo zelo dolgo brado. O kakšnih kontrolah v globino dvajsetih kilometrov ni govora tudi v Avstriji, in to že leta in desetletja. / Iz Ljubljane piše Po svoje zabavno, po svoje pa »simptomatično« je, kako »nesorazmerno« malo vznemirjenja povzroča in konec koncev tudi medijske pozornosti priteguje »primer Elan«. Kot da ga je prekrilo vsesplošno navdušenje ob prvih povojnih svobodnih volitvah v Sloveniji, vzpostavljanje nove skupščinske oblasti in pričakovanje prvih ukrepov Peterletove vlade. Ali pa smo morda vsi skupaj že tako navajeni na slabe novice, da nas ne vznemiri niti morebitni propad nacionalnega gpspodarsko-športnega ponosa iz Begunj? Lahko da občutek vara, toda zdi se. kot da je slovenski javnosti in politiki po boleči obeloda-nitvi zneska Elanovih dolgov prišlo za tolažbo prav tudi razkritje tveganih poslov jugoslovanske Narodne banke čez lužo. Čeprav razsežnosti obeh dogodkov niti kvantitativno niti kvalitativno niso primerljive, imata v časopisih enako radodarno (oziroma skopo, kakor hočete) odmerjen prostor. Da ne bo nesporazumov: dejstvo, da Elan zaradi precej podobnih razlogov kot pred leti Agrokomerc ni dobil tolikšne publicitete, ni nujno slaba novica. Morda prav nasprotno: če bi veljale nekatere podmene, bi bil to zanesljiv znak, da politični »normalizaciji« v Sloveniji sledi še poslovna. Kaj mislim s tem ? Ko sem tisto poletje in jesen pred slabimi tremi leti »v živo« spremljal agonijo velikokladuške-Od Kladuše do Begunj ga meničnega velikana, sem se nekajkrat znašel v zagati, kaj storiti z zbranimi podatki. Ali naj pošljem redakciji vse (kot je to delala večina kolegov) in urednikom prepustim v presojo končno redakcijo članka ali pa naj selekcijo opravim sam? Med zbranim gradivom se je namreč večkrat znašla tudi vrsta »podrobnosti«, za katere je bilo jasno, da bodo bralce neznansko zabavale, vznejevoljile ali kakorkoli že »čustveno vznemirile« (in bodo potemtakem »nakladne«), hkrati pa prav zato ne bodo prispevale k racionalnemu obravnavanju dogodka. Dilemo sem reševal na različne načine, včasih tako, da sem določene stvari »pozabil« napisati, največkrat pa tako, da sem jim s poznejšimi interpretacijami (komentarji) poskušal zmanjšati pomen. Tega ne pišem zato, da bi bralca trapil z nekakšnimi moralnimi težavami novinarskega poklica, pač pa zato, ker danes vem še nekaj, zaradi česar bom v morebitnih novih podobnih razmerah še bolj razmišljal, kaj napisati in kaj ne. Dilema zdaj ne bi bila več zgolj moralna, pač pa tudi »poslovna« (in — upam — kmalu tudi zakonska). Z včerajšnje perspektive (ko se je bilo treba za objavo malodane vsake nestandardne fraze bosti z uredniki) je seveda čudno, da bi si rad kateri novinar danes (ko je svoboda izražanja vendarle še »relativna« — če ne verjamete, se spomnite prvega zasedanja nove slovenske skupščine) kar sam nadel nove uzde. Toda omejitve javne besede, ki jih imam v mislih, so za kulturno okolje, kamor se (radi) prištevamo, običajne in nujne. V primeru Agrokomerc bi, če bi se zgodil danes, torej o vrednosti vsake informacije, razmišljal še s stališča, kaj njena objava pomeni za podjetje in njegovo ime ter možnosti sanacije. Sanacija namreč ni več (samo) pokrivanje izgub iz neimenovanih oziroma nelegalnih virov in gospodarski sistem (v glavnem) ni več tisto, kar je bil. Ce se torej strinjate, da bi purani v Bosanski krajini pred leti pocrkali tudi, če bi bili novinarji bolj prizanesljivi, pa ta hip ne morete biti prepričani, da nenadzorovana publiciteta Elanu ne bi usodno škodovala. Upnikov, ki še ne kažejo strahu zaradi trenutno nevnovčljivih terjatev, morda ne bi preplašila takoj, lahko pa bi zaradi nje ostali brez edinega aduta za prihodnost: Elanovih strokovnih kadrov, ki jih konkurenca brez dvoma že vabi. Zaupanje je težko določljiva kategorija, kako hitro jo je mogoče zapraviti (oziroma kakšno uničujočo moč ima ponavljanje določenih informacij), pa verjetno veste vsaj v »osebnem«, če že ne poslovnem smislu. Ce je takšno spoznanje vzrok, da Elana in neposrednih krivcev za njegov polom nis(m)o takoj razpeli na križ, potem morebiti le ne drži, da se iz tujih izkušenj ne da ničesar naučiti.. N>Vojko Flegar^/ globus MOSKVA - M Gorbačov meni, da jveS deklaracijo o neodvisnos ATENE - zuie poslabšanje g neOgradar skih odnosov z rea XaBKW intervju grškega pr kisa, ki ga je da “ ABC. Micotakisje n m gim izjavil, da ne obstoj^ donski narod ne mak . na manjšina v Grčiji- SAN FRANCISCO nijsko mesto bo v dnikaM-® stilo sovjetskega preds^ .s# bačova. Poleg velikih Pr'Psove o ? jem pa je slišati tu L otjan®^ monstracijah, ki Jih . anCi,W° tam živeči Armenci, in Estonci. PARIZ — Francija še ne..’. $ ,a. te bi hoteli po Nemčij za razvoj D«" ti denar nekaterih sklad dobnega mnenia je J BL DIMPEŠT A-^ dl ► ve madžarske vlade Je jšir5ih >M delovala v mteresu naj J prebivalstva m da si enj, dl. biti »evropska«, kar .P eIin1 skušala državo čimbolj Zahodni Evropi. BERLIN - Vzhod”d°ružhve ^ Zicija ne podpira zdrut Nemčij. proti pa pri^e,)L stranke, ki se sicer n vladni opoziciji. Za"čansko-d$ jo, da bo vladajoča e . kratska unija imela ke ve^jj zagotovitvijo dvotreh ija pt* parlamentu, ko naj o J ^eitW državno pogodbo rZR so jo pred dnevi podpis’ ALŽIR - V so strokovnjaki POj^jH bližnji prihodnosti z^r gibraltarsko ožino, k ki p« Jf Evropo. To bi bil v p# !, j; ki bi stal sedem do osem 4;k,|of larjev. Most bi bil dolg tra. hi|ed°se ki’1 ŽENEVA - Tuk«P» je demonstracije koso'4’’ zahtevali republiko Ko® . a s« je bilo skoraj deset tisoč, Prls in ZR Nemčije. BUKAREŠTA - mentarnih volitvah je s 7 dlle rtUiŽ Ijivo zmagala Fronta n t0 STRAN 2 VESTNIK, 31. aktualno doma Otroštvo m mladost brez tobaka da^nr'"'® vzdrzal' kljub temu, Mjmnnž3"^ *obaka danes naj-'loveštva v"3 razvada sodobnega ve, ki na • sve*u tečejo raziska-tioloju in"' Pro“čujejo so-^jenia tnh ?s,hol°ške nagibe do odkrival« ak.a’ po drugi plati pa sfi na dnčP0S edice te zasvojeno-kadiicev eVn° telesno zdravje jeni sK/*™0’ kak° smo zasvo-d«kih (P«* P°- !“la(13-5LFort'ca>.:osnovna ženske u *?let) ~ moški 17,7 %, let) _ /o> srednje šole (15—18 24,19 nn™08^' 42,0 %, ženske U8-21 let) -biyalci A/0’zenske 38,3 %. Pre-55,1 % žen ,e° ~ moški ^'avniki Ske X slovenski 1^7 % nTo?108!^ 32,8 %, ženske Poiavli? .ovenskem se množi-P’ Prvi cigaret šele pičilo so karti- Voj"!- Najprej deseti« !,! moski’ po dveh S|>o vključil - pb Pa so se uspe-- N<»*ei§a ® Ze"?ke’ ?el Pričajo Prt°roeila 'z razvitih de-Jiv°sti kai’ . se je zavest o škod-S« ljudi in da mno- ^8' straniUSCa to razvado- Po ptd Nadino P-n kaje“je “®'aba cigaret med zenskami. VsvJ'Z1"0 strmo naraš-!a Petkrat * !e Povečala skoraj J’! Petkrat JIUgoslavij' Pa več aSi državi ; ,. I.C‘a 1985 smo v Cl8aret in rtv!Z! Cla.!' 59 milijonov saiflj e tretjini teh pokadili »r ke|ničn^hm d'“u 'e kot t’" l!tekočem sP°jin v plinastem ?Sko^uanju’ ali Pa v obliki S-Na n majbnib fizikalnih j^jinanij £ ?ejnbnejši med temi Ja človeka ; a\cni strup nikotin. Pov^ de eden najhujših stru-Pogki^ , dVas,riiDl)ia!.P0S,ed'ce kronične-n°!goletnih "'kotinom. Pri nifeosteišp ad'lcih nastopajo n> z'lali in e sPremembe na krv-। ?*nianii v rcu’ izguba apetita z 'ank' ^1;^’ Povečano iz-s?e na želod,1 .želodčnega soka, nil^mbe na“ '“dvanajsterniku, J 0,1 meno SeC' b°ieče mot-i-P^ost ai; ruaciji, posledična i’J"kah, ’ fontani splavi pri kaa^^nca Kr °?k'b Pa se pojavi "Pe^"0 zastrupljeni JjMjivj nespečnostjo, so Se jim hr “'k°tinsksk? razpoznavajo te^^Se škln •• slePota). de« d'“m na 'v^snovi v tobako-Pr?!’'. dima ^^“je zlasti kon-10 taienju m tobakov katran. e«h prj|7nC,gare’ na dan se v 'n san na s'“znico grla, Vadia"a- V dok?'? °koli kilogram jav,s,e«stva>let“l ^dilski na-obstp |učnega možnosti za po-V “ktivni nc aka a'i kronični iet^liran?'"! ka‘ar. Hop ?° 5 odstoti°bak°Vem dimu 'tva^sida, |, tkov ogljikovega, pri zgo-“oksid ^ina'nC!mre‘nega Pa’ a«Xta ““tašča ^g !!k0vega mo-sPoiigarete. ti;. Prot' koncu kaje-l>ina s krvnim h ° v.stoPa v kri, se kov 31 v rdečih ^'lom hemoglo-!ikvk^^ Oglji-^den?^1 *n tal . ,'zpodriva ki-^ari^njt^d ahk° pride pri V-t0' Xie?OrfološkPk Povzročajo c«v J v nekatnr k ln funkcijske Ston'h. “tganih kadil-od Prt'k sPremnja. razvoj bo-pOrn0 !?jene oh-en'k s*a odvisna Pri5 k“dil&«iiV0s,i ali od-“0 odst organizma. f’ka “kotov, ,0‘k“v vseh pri-^oka>Pr|Zadene ?ega pljučnega ^"čneV0 je tud kadi|ce cigaret. °Sebahg,a raka ’ da tveganje za '“trjav’ k' Preneh,Pada pr' tistih "“l -s ‘ist?m aj.° kaditi, v pri-. Pr^jo. ki s kajenjem ^vii^^^ost raste z ve-A^ert^laiš?’ da“ Pokajenih di|cili h 3S' in 55 T srednji staro-^iaVa'dotHLle‘O,n’jePri kadilca ^cih.^'3*. večja kakor I 2(j ’ .ki povn, -'"desetletnega |ka doh'8aret na^110 pokadi več et O PovnrA da“’ je življenj-^dile^’ °d živ|;n0-kar za osem 'a. ziv|Jenjske dobe hi],!.0P s . . ?a ra^eraci^jn!”.’ Posebno pri > &'tih ŽL Šeraste i““i-?eio kuu8 tega 'eninjenih raz-" “čeu**“ra sve?iž-nai šole Posta- ne- 'nag. dr. Štefan Gruškovnjak — Maja 1990 Embalaža za Evropo V ponedeljek, 4. junija 1990, otvoritev mednarodnega sejma embalaže, transporta in tehnike pakiranja INPAK 90 — Otvoritveni govor zaupali Feriju Horvatu, zveznemu sekretarju za gospodarske odnose s tujino — Podelili bodo 14 oskarjev in 15 priznanj za kakovostno embalažo in stroje Zaradi splošnih gospodarskih in političnih razmer v državi so se zaposleni na Pomurskem sejmu (PE Gospodarskega razstavišča Ljubljana) v Gornji Radgoni upravičeno bali, da bo letošnji odziv na sejemskih prireditvah zelo slab. Tik pred otvoritvijo pa presenečeno ugotavljajo, da je udeležba skoraj boljša kot prejšnje leto. Resda so nekateri izdelovalci embalaže sodelovanje odpovedali, bodisi iz političnih bodisi iz gospodarskih razlogov (tudi nekatera slovenska podjetja imajo takšne plačilne probleme, da si ne morajo privoščiti sodelovanja na sejemski prireditvi), zato pa je precej več kot na prejšnjih dveh tovrstnih sejmih tujih razstavljalcev. Skupaj bo na 4000 kvadratnih metrih razstavnih površin svoje izdelke in stroje predstavljalo 180 domačih in tujih razstavljalcev. INPAK je prav gotovo največja sejemska prireditev na področju embalaže v Jugoslaviji (po obsegu je 4-krat večji od SOVROPAK-a) in cilj organizatorjev je, to njegovo vlogo še bolj utrditi, je med drugim poudaril direktor Pomurskega sejma Ivan Kovač. Ne pričakujejo, da si bo INPAK ogledalo toliko obiskovalcev kot avgustovski kmetijsko-ži-vilski sejem, saj je to specializi- 11. SREČANJE NOVINARJEV V PODJETJIH NOVINAR V PODJETJU -IZUMIRAJOČ POKLIC? »Na prvem srečanju nas je bilo za poln Cankarjev dom, po enajstih letih pa komaj za pol Radinove kongresne dvorane,« je z grenkovo ugotovila Jasna Šinkovec, predsednica sekcije novinarjev v podjetjih DNS. V dveh dneh intenzivnih študijskih in informativnih predavanj so novinarji nenehno ugotavljali, da je prav kriza v gospodarstvu zdesetkala informatorje, saj podjetja, ko krčijo »nepotrebne« izdatke, najprej ukinjajo tovarniška glasila in druge podobe stroške, ne zavedajoče se, da kratkoročno ta krčenja sicer prinašajo vidne rezultate, dolgoročno pa vsekakor škodijo. Podjetje, ki se hoče Evropi predstaviti učinkovito in strokovno na dovolj visoki ravni, potrebuje ljudi, ki takšne predstavitve znajo pripraviti. Lep primer so v Radencih kolegi videli v predavanju gospoda Poissona, ko je predstavil model informiranja v firmi Renault. Med drugim so se novinarji v podjetjih pogovorili tudi z Milanom Pavičem, predsednikom Gospodarske zbornice Jugoslavije. Gost jim je predstavil trenutni gospodarski položaj v naši domovini in nakazal smeri preobrazbe gospodarske zbornice. V Pomurju ima status nada.jeni dijak oziroma študent okrog 180 posameznikov, ki prejemajo tudi štipendije iz posebnega sklada pri Zavodu za zaposlovanje. To so mladi z nadpovprečno inteligenčno sposobnostjo, ki so to potrdili tudi na različnih tekmovanjih, srečanjih ali kako drugače. Pričakovati je, da se bodo po končanem šolanju razvili v različne strokovnjake, ki jih pomursko gospodarstvo zelo potrebuje. Prizadevanja službe za poklicno usmerjanje in Medobčinske gospodarske zbornice, da bi jih že med šolanjem kar najbolj tesno povezali z delovnimi organizacijami, doslej pri slednjih niso na — MURSKA SOBOTA-------- Rojeva se Neodvisnost Pred dnevi so v Murski Soboti izvolili iniciativni odbor za ustanovitev območne organizacije Zveze neodvisnih sindikatov Slovenije Neodvisnost. Čeprav so zborovanje najprej namenili ustanovitvi območne organizacije za I omurje, pa ga zaradi premajhnega števila udeležencev morali spremeniti v izvolitev iniciativnega odbora. ,.... , ;n Zborovanja so se udeležili člani predsedstva republiškega sveta ZNS3■ m zbranim predstavili program in nekatere usmeritev tega sindikata Naj omenim , da se tudi ta zavzema za najnižjo plačo za najenostavnejša dela med OO 700 DEM (oz. 4.200—4.900 din), za skrajšanje delavnika, vzor pa jim je sinom na organiziranost na Švedskem. _ . f Po teh predstavitvah so izvolili predsednika iniciativnega odbora, to je prui. Evgen Titan. L. ran sejem, ki ga obiščejo strokovnjaki s tega področja, da bi se srečali z bodočimi partnerji ali konkurenco in spoznali novosti v izdelovanju embalaže, strojev in sistemov za pakiranje ter mednarodnih določil za transport in trgovanje. Predsednik organizacijskega odbora INPAK 90 je prof. dr. France Cegnar. Program razstave so pripravili skupaj s prizna Na dan otvoritve sejma INPAK 90 v Gornji Radgoni, 4. junija 1990, bo tudi razgovor izdelovalcev embalaže in drugih gospodarstvenikov z zveznim sekretarjem za gospodarske odnose s tujino, Ferijem Horvatom, in vodilnim v Gospodarski zbornici Slovenije, Markom Bulcem. Razgovor bo predvidoma ob 17. uri. nimi tržnimi strokovnjaki, zajema pa vse vrste embalažnih ma terialov in embalaže, strojev izdelovanje embalaže, strojev pakiranje in zlaganje, opremo skladišča, prevozna sredstva pripomočke, sodobno opremo za za za in za popis v skladišču, opremo za informativne sisteme, trženje itd. 25. aprila letos je strokovna komisija ocenila 83 prijavljenih modelov, ki sojih prijavili na natečaj jugoslovanski oskar za embalažo in jugoslovansko priznanje za vrhunske dosežke na področju embalaže, embalažnih materialov, sestavnih delov in strojev za pakiranje). Na otvoritveni slovesnosti bo predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Prvi dan srečanja so novinarji iz podjetij gostili Milana Paviča (levo), predsednika Gospodarske zbornice Jugoslavije. Pogovor z njim je vodil Mile Crnkovič (desno), novinar glasila v železarni Jesenice. Ob nekaterih strokovnih temah so na srečanju spregovorili tudi o kolektivnih pogodbah. 11. srečanje novinarjev v podjetjih so izkoristili tudi za slavnostno podelitev Voljševih nagrad in priznanj. Prejeli sojih: Andrej Coklin, Elrad Gornja Radgona, za izdajanje informativnega letaka, v katerem objavlja zgoščene in poklicno spretno pripravljene aktualne informacije; Zmago Študentsko-dijaški tabor letele na zadovoljiv odziv. Ampak vseeno ne kaže odnehati. Njihove ustvarjalne sposobnosti je seveda možno spodbujati tudi drugače.»In tako je nastala zamisel o taboru, ki bo od 25. junija do 4. julija, na katerem bodo proučevali varovalno območje zajetij pitne vode v Črnskih mejah in Krogu. Tabor bo potekal pod mentorskim vodstvom Vete-rinarsko-živinorejskega zavoda Murska Sobota, svoj delež pa bodo primaknili nekateri strokovnjaki. V akcijo se je vključil tudi Sekretariat za kmetijstvo m gozdarstvo občine Murska Sobota, usklajuje pa jo vodja službe poklicnega usmerjanja pri Zavo- Marko Bulc podelil 14 oskarjev in 15 priznanj. Organiziranje spremljevalnega programa strokovnih posvetov je letos v celoti prevzel center Gospodarske zbornice Slovenije v Radencih. 5. in 6. junija bo v Radencih seminar na temo Pomen pakiranja embalaže za optimalni transport blaga, ki ga organizira Splošno združenje za promet in zveze Slovenije, 8. junija pa bo prof. dr. France Cegnar vodil posvet Embalaža—ekologija. Center za usposabljanje zunanjetrgovinskih delavcev v gospodarstvu v Radencih je organizator petdnevnega seminarja (od 4. do 8. junija) na temo Pakiranje in Evropa 92. Zanimiv seminar bodo pripravili v sodelovanju z GET iz Dusseldorfa, vodila pa ga bosta prof. dr. Ahhaus in asistent prof. Jansen z Rensko-vestfalske tehniške šole. Sejem INPAK na sejmišču v Gornji Radgoni bo 4. junija odprl Feri Horvat, odprt pa bo do 8. junija 1990. Bernarda B. Peček Gomzi, TVT Boris Kidrič iz Maribora, in Nejko Podobnik, Alpina Žiri. Priznanje sta prejela Zora Hu-dalec-Trauner iz Maribora in uredništvo Informacije Elkoma. Ob srečanju je Radenska pripravila tudi razstavo ob 30-letni-ci izhajanja Radenskega vestnika. Dušan Loparnik du za zaposlovanje v Murski Soboti Jože Bratuž. Tabor je sicer namenjen predvsem nadarjenim štipendistom. Sodelovali pa bodo lahko tudi drugi dijaki in štu- V (Murski) Soboti o imenu in grbu Zgodovinsko društvo za Pomurje je pred nedavnim izvedlo že lani napovedano javno razpravo o predlogu mestnega grba in izvoru imena mesta Murska Sobota. Na osnovi objavljenih gradiv v našem časniku letošnjega marca in aprila in dosedanje izmenjave mnenj so sklenili, da bi pobudo za grb (gre za rodbinski grb grofov Szec-hy, ki so v 15. stoletju Murski Soboti oz. Soboti podelili mestne pravice!) posredovali v nadaljnjo obravnavo mestnim krajevnim skupnostim in soboški občinski skupščini. Nameravajo pa ga tudi predstaviti na jesenskem zborovanju slovenskih zgodovinarjev, ki bo v pomurskem »glavnem mestu«. S predlogom za preimenovanje Murske Sobote v Soboto pa bo treba še malo počakati, kajti vse preveč je navzkrižnih mnenj in pomislekov o stroškovnih vidikih preimenovanja. B. Ž. Mura po treh mesecih 20. maja se je končal rok za pripravo periodičnih obračunov poslovanja za prvo trimesečje letos. Kako se je le-to končalo za največje pomursko podjetje — Tovarno oblačil in perila Mura? Najprej ugotavljajo, da cilji nove ekonomske politike v Jugoslaviji, oziroma ukrepi, ki so bili uvedeni, v veliki meri negativno vplivajo na njihov poslovni rezultat. Še zlasti je po mnenju Mure to precenjenost dinarja (za več kot 30 %), nespodbuden izvoz, prevelike obveznosti do družbe (prispevki, davki in carine), težave pri preskrbi s kakovostnimi tkaninami v Jugoslaviji in pri poravnavi terjatev domačih kupcev. Zaradi vsega tega so zašli v precejšnje likvidnostne težave. Kljub temu so v prvem trimesečju dosegli pozitiven poslovni rezultat. Fakturirana realizacija je znašala 357,3 milijona dinarjev, ker je za 6 odstotkov manj, kot so načrtovali. V primerjavi z lanskim trimesečjem pa je porasla v povprečju za 20-krat, kar je seveda posledica visoke inflacije v letu 1989. 154,3 mio dinarjev ali 43% skupne realizacije so dosegli na domačem trgu in iz naslova drugih prihodkov (obresti, finančne naložbe idr.). Skupna vrednost izvozne realizacije pa je znašala 203 mio dinarjev in je za 7 odstotkov višja od načrtovane. V primerjavi z enakimi obdobjem lani je porasla kar za 21-krat. Tako so v obdobju januar-marec v družbenem podjetju Mura ostvarili brutto ostanek dohodka v vrednosti 22 mio dinarjev, neto ostanek dohodka pa znaša 832 tisoč dinarjev. Jože Graj TOPLOVODNA »VRTANJA« ZBORNIČNE KOMISIJE PROJEKTI ZA PRIHODNOST Štirje pomurski geotermični programi v letu 1990 — Priložnost ob 22 opuščenih vrtinah za prvovrstne vrtnarje — Trikoten raziskovalni prostor Murska Sobota —Moravske Toplice—Rimska čarda — Tri četrtine družbenega, četrtina lastnega denarja. Banovci, Moravske Toplice, vzhodna Sobota (bolnišnica, dom upokojencev, Mesna industrija) in Lipa Lendava so območja, programi oz. projekti, kjer je že in bo še geotermalna energija najbolj neposredno v vlogi razvojnega dejavnika. Tako vsaj je bilo rečeno na zadnjem sestanku komisije za izkoriščanje geotermalne energije pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje, kjer so se sicer veliko ubadali s problemom, kako v ta namen zagotavljati denar. Očitno bo treba pritisniti na vsakovrstne republiške vire (na t. i. ekološki in energetski dinar), postrgati v lastni blagajni, si sposoditi v banki ali prepričati tujega partnerja, da bo vložil svoj kapital. Zlasti velja to za največji projekt, novo vrtino v Moravskih Toplicah, iz katere naj bi pridobivali toplo vodo in hkrati poskrbeli za vračanje ali reinjektiranje energetsko izkoriščene vode v vodonosnike, iz katerih je bila zajemana. Gre za novost na Slovenskem, saj tega še nikjer ne počnejo; ne v Čatežu ne v Radencih. S tem se namreč izognemo okolju neprijaznim učinkom, kakršne lahko tačas vidimo v potoku Lipnica pri Moravskih Toplicah, ki je tako rekoč mrtev. V Pomurju je kar 22 opuščenih vrtin, ki niso dale nafte ali plina, lahko pa bi iz njih črpali toplo vodo in jo s pridom izrabljali za alternativno (»mehko«) kmetovanje. Zgledov z rastlinjaki je dovolj, doma in po svetu. »Ob obisku na Nizozemskem, pred leti, ko smo v Radenski pripravljali projekt rastlinjakov v Moravskih Toplicah, smo na več obmčjih naleteli na prvovrstne pomurske vrtnarje. Marsikateri bi se morda vrnil, ko bi vedel, da so tudi doma take možnosti, »smo slišali na seji komisije. Prav tako je omembe vredna namera dokopati se do prostora, rezerviranega za geotermalne raziskave. »Pred letom smo pri Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti naročili študijo o takem prostoru, ki bi zajemal Mursko Soboto, Rimsko Čardo in Moravke Toplice s podatki o energetskih, ekoloških, rudarskih, sanitarnih in še kakšnih razmerah. S tem bi bili bistveno olajšani postopki pri usklajevanju interesov, različnih soglasjih in dovoljenjih,« je pojasnil poredsednik komisije mag. Jože Lainščak. Zvedeli smo še, da so se v nekdanji energetski skupnosti Slovenije uspeli zmeniti za dve oz. triletni program, po katerem naj bi denarno tveganje za raziskovanje alternativnih energetskih virov prevzela družbena skupnost — tri četrtine —, četrtino pa nosilci raziskav. Taka načela veljajo tudi po svetu in so bila v Pomurju pri prvih vrtinah (v Murski Soboti in Radencih) že uveljavljena. Branko Žunec PORAŽENCI NA MANDATARJEVI LISTI Soboška ZKS — Stranka demokratične prenove ne bo šla v koalicijsko vlado, ampak v konstruktivno opozicijo, kar pomeni, da bo ustanovila t. i. vlado v senci, ki bo po strokovni plati parirala občinskemu izvršnemu svetu. S tem stlaiščem bodo seznanili tudi klub poslancev. To je najpomembnejši sklep s ponedeljkove večerne seje O K ZKS — SDP v Murski Soboti, ko so obravnavali informacijo o po-govoru z mandatarjem novega izvršnega sveta Ivanom Obalom. Kot je povedal predsednik OK Miran Žilavec, se je mandatar znašel pred težavno nalogo, kako priti do skupnega dogovora s posameznimi strankami in kandidati. Kot prednostne cilje postavlja v ospredje zmanjšanje razkoraka v razvitosti, spodbujanje drobnega gospodarstva z gradnjo infrastrukture in strpen način pri vprašanju 20 odstotkov preveč zaposlenih v državni upravi. Upravni organi se bodo v prihodnje depolitizirali in bo v ospredju strokovnost. Slednje naj bi uveljavili tudi pri sestavi novega izvršnega sveta, od česar ne namerava odstopiti, čeprav so se v pogovorih s stranko prenoviteljev pokazala določena razhajanja. Tudi o 3 kandidatih ZKS — SDP, ki so predlagani, mandatar ni vprašal za mnenje vodilnih predstavnikov stranke. V razpravi so člani OK ZKS — SDP dokaj kritično ocenili predlagana imena kandidatov za najodgovornejše funkcije v občinski vladi in se vprašali, ali ni v tem primeru prevladal interes stranke nad strokovnostjo. Posebno zato, ker gre za imena nekaterih poražencev v prvem krogu volitev, so opozorili v razpravi, v kateri je prevladalo mnenje, da ne bodo dali podpore mandatarju. In kakšna je njegova odločitev? Kandidat za podpredsednika IS za gospodarstvo je Janko Halb, za podpredsednico za negospodarstvo Brigita Bavčar, za varstvo okolja in urejanje prostora Silvo Podlesek, za notranje zadeve Edvard Mlinarič, za ljudsko obrambo Stanko Lebar, za kmetijstvo Slavko Horvat, za družbeno načrtovanje Vlado Ke-rec, za občo upravo Drago Šiftar, za obrt pa Štefan Pavlinjek. Manjkajo še 3 kandidati za 13-članski izvršni svet, o čemer bodo odločali na volitvah 12. junija. Milan Jerše STRAN 3 Pred negotovo prihodnostjo VPISI V SREDNJE ŠOLE Pomurska kovinska in elektro industrija v resnih težavah. Grozijo celo stečaji. Manj dela in ekonomski presežki. Z redkimi izjemami, pa še te so le začasnega značaja, se vsi bolj ali manj otepajo s skorajda nerešljivimi težavami. Problemi plačilne sposobnosti, ki so se ponekod že tako zaostrili, da jim grozi stečaj, pomanjkanje dela in z njimi povezani prisilni dopusti — to so skupne značilnosti podjetij kovinske in elektro industrije v Pomurju. Za ti dve dejavnosti bi lahko dejali, da se trenutno srečujeta z največjimi težavami, posledice pa čuti več tisoč zaposlenih. Za pomursko kovinskopredelovalno industrijo velja, da se že vrsto let otepa s težavami, ki so posledica ekstenzivnega zaposlovanja v preteklosti, ko je bilo pomembnejše, koliko novih delavcev se bo zaposlilo, ne pa, kaj bodo delali. Če se je takrat uspešnost posameznih organizacij ocenjevala po številu novih zaposlitev, se nam to zdaj hudo maščuje, še huje pa je, da v bližnji prihodnosti ni videti pravega in trajnega izhoda iz nastalega položaja. Dobršen del delavcev v posameznih podjetjih predstavlja ekonomske presežke, novih programov nimajo in kaj lahko se zgodi, da se bo število brezposelnih v Pomurju še povečalo. Pa poglejmo, kakšen je položaj v posameznih podjetjih. V soboški Panoniji so četrtletno poslovanje sicer sklenili z minimalnim dobičkom, vendar so zdaj razmere že povsem drugačne. Z aprilom se je pojavil problem zapiranja tržišča, proizvodne zmogljivosti so neizkoriščene in delavci so po potrebi na 70-odstot-no plačanem dopustu. Dela le dobro četrtina delavcev, v eni izmeni in po 40 ur tedensko, saj so Na realnih osnovah za hitrejši razvoj Na zadnji konstitutivni seji vseh treh zborov novega ljutomerskega, strankarsko sestavljenega parlamenta je večinsko podporo za mandatarja, ki bo v teh dneh že izbral člane nove občinske vlade, dobil Franc Štrakl, ki je zadnje leto in pol predsedoval tudi dosedanjemu izvršnemu svetu občine Ljutomer. V razmerah, v kakršnih smo, pred izvršnim svetom niso hvaležne naloge, zato nas je predvsem zanimalo, s kakšnimi občutki in cilji prevzema funkcijo predsednika občinske vlade. FRANC ŠTRAKL: Gospodarske in politične razmere, v katerih oblikujemo novi parlament, nam vsaj za bližnjo prihodnost ne dajejo optimističnih napovedi. Zato menim, da bomo morali tako v izvršnem svetu kot tudi v novi večstrankarski skupščini združiti vse moči, predvsem znanje m delavnost, da bi uresničili tiste temeljne cilje družbenoekonomskega razvoja občine, ki jih ponuja izvršni svet, kot tudi tiste, ki so jih posamezne stranke ponudile ob volitvah. Kot mandatar sem že na seji skupščine poudaril, da si bomo prizadevali za dosledno uveljavitev tržnega sistema in za razvoj vseh oblik podjetništva. Skrbeli bomo za hitrejši razvoj gospodarstva, temelječ na naravnih danostih, pri čemer postavljamo v ospredje kmetijstvo, prehrambeno industrijo, turizem in drobno gospodarstvo. Skrbeli bomo za nadaljnji razvoj infrastrukture, ki je osnova drugemu gospodarskemu razvoju, seveda po kriterijih racionalnih posegov v prostor, zato tudi varstvu okolja dajemo poseben poudarek. Vse te naloge bomo konkretizirali v družbenem planu razvoja občine do leta 1995 in to bo tudi prva priložnost, da se večstrankarska skupščina opredeli do temeljnih ciljev našega razvoja, ki jih bo ponudil izvršni svet. Bo novi izvršni svet tudi strankarsko opredeljen? FRANC ŠTRAKL: Izvršni svet ne bo mogel biti strankarsko opredeljen, moral pa bo v program svojega dela zajeti tudi programe in interese posameznih strank, seveda na podlagi strokovnih utemeljitev. Skušali pa bomo doseči tudi ponovno racionalizacijo v delu izvršnega sveta. Po statutu občine šteje izvršni svet 13 čla njihovi partnerji odpovedali tudi nekatere že sklenjene pogodbe. Nekatere prodajne akcije, v katerih ponujajo najrazličnejše ugodnosti, še ne dajejo rezultatov, pesti pa jih tudi problem plačilne sposobnosti in s tem povezano blokiranje žiroračuna. Približno polovica delavcev je trenutno odveč, programa za rešitev pa ni. V ljutomerskem Tehnostroju so proizvodnjo za domači trg v glavnem ukinili, delali bodo le za izvoz, trenutno pa so proizvodne zmogljivosti še zasedene. Tudi tu so največji problem likvidnostna sredstva, podobno kot v lendavskem Varstroju, kjer so po veliki izgubi v lanskem letu četrtletno poslovanje sicer sklenili z manjšim dobičkom, vendar na račun nizkih osebnih dohodkov zaposlenih. Podjetje se srečuje tudi s problemom vodenja, saj je ob obravnavi zaključnega računa vodstvo dobilo nezaupnico, direktor pa je dal odpoved. Nezasedenost proizvodnih zmogljivosti postaja stalna praksa, po planu za junij bodo te zased-ne le 22-odstotno, razmišljajo o skrajšanem delovne času (144 ur mesečno), ustrezno temu manjši pa bodo tudi zaslužki delavcev, ki že zdaj v povprečju zaslužijo manj kot 3 tisoč dinarjev. Za 40 odstotkov je padla prodaja tudi v lendavskem Elektro-materialu, kjer proizvodne zmogljivosti prav tako ostajajo neizkoriščene, z novim letom so ukinili delovne sobote, s 1. junijem pa bodo uvedli še prisilne dopuste. Strah za delovna mesta pa vlada tudi med delavci Tovarne logistične opreme v Lendavi, kjer se izguba še naprej povečuje, pa čeprav zalog izdelkov in nov, v prejšnji sestavi smo jih imeli 11, sedaj predlagam 9 članov, in od teh naj bi bili le trije profesionalci. Upam, da mi bo uspelo povezati članstvo v izvršnem svetu z neposrednim strokovnim delom posameznih članov, oblikovali pa bomo posebne resorje za področje gospodarskega razvoja občine, za kmetijstvo, za delo krajevnih skupnosti, za komunalno-sta-novanjsko gospodarstvo, za urejanje prostora in varstvo okolja ter za področje družbenih dejavnosti. Vi ste že doslej opravljali funkcijo predsednika izvršnega sveta in so vam razmere v občini znane. Kako jih ocenjujete? FRANC ŠTRAKL: Razmere niso najboljše, vendar moramo ohraniti optimistične poglede na prihodnji razvoj. Že doslej sem dosti sodeloval z gospodarstvom, skozi kolegijsko delo z odgovornimi ljudmi v gospodarstvu pa bomo tudi v prihodnje sodelovali pri oblikovanju skupnih programov za reševanje nastale problematike. Trenutno se največ ukvarjamo s problematiko sanacije Mizarstva, kjer so možnosti, da s pomočjo tujih vlaganj dosežemo delno prestrukturiranje, z večjimi težavami se ukvarja Servis, kjer primanjkuje delo, v težavah pa je tudi Prevozništvo v okviru Ljutomerčana. Domala povsod je pereča likvidnostna problematika, v nekaterih podjetjih pa tudi kadrovska in razvojna. Lahko znotraj občinskega gospodarstva govorite o zdravih okoljih na katerih boste gradili nadaljnji razvoj? FRANC ŠTRAKL: Nekaj takih organizacij imamo. Teh- reprodukcijskega materiala nimajo, predvsem zaradi petkrat povečanega izvoza. Že od jeseni je 25 delavcev na dopustih, zaradi likvidnostnih težav imajo že dalj časa blokiran žiro račun, vsak mesec pa so tudi v negotovosti z izplačilom osebnih dohodkov. Z izgubami.se ukvarjajo tudi v Avtoradgoni, kjer se ob tem pojavljajo še ekonomski presežki in nekaj delavcev bo moralo na prisilne dopuste. O teh sicer ne razmišljajo v rogašovsem Livu, kjer pa je velik izpad zaradi bolniških dopustov, na katerih je stalno 12 odstotkov delavcev. Do konca prvega polletja imajo proizvodne zmogljivosti zasedene, mučijo pa jih likvidnostne težave. Podobno je v EIradu, ki je imel zaradi neporavnanih obveznosti kupcev dalj časa blokiran žiroračun, prodaja je vedno slabša in pojavlja se problem presežka 400 delavcev. Nekoliko ugodnejši je položaj v Radenskini Tovarni polnilne opreme, kjer se po enoletni agoniji položaj na tržišču izboljšuje in imajo dovolj naročil, prav tako pa tudi v soboškem obratu SCT-ja, kjer delajo tudi po 250 ur mesečno, vendar niso zadovoljni z izplačili osebnih dohodkov, kot marsikje drugje pa še niso dobili tudi nadomestila za letni dopust. Težav trenutno ne čuti le nekaj več kot 70-članski kolektiv ljutomerske Vitrine, ki nima likvidnostnih težav, naročil pa preveč in težko izpolnjuje dogovorjene roke. Nizki osebni dohodki zaposlenih v tem podjetju pa so posledica težav v lanskem letu. Ludvik Kovač nostroj se s kakovostno ponudbo nove tehnologije za obdelavo v kmetijstvu uspešno povezuje s tujimi partnerji in prodira na zahodna tržišča, na dokaj stabilnih osnovah, pa čeprav se srečuje z nekaterimi trenutnimi težavami, pa je tudi Imgrad. S kakovostno tehnologijo in proizvodnjo se ponašajo tudi Kri-ževske opekarne, ki uspešno nastopajo na avstrijskem tržišču, v programu pa je tudi gradnja obrata za veterinarske pripravke Krke iz Novega mesta, ki bo to proizvodnjo prenesla v Ljutomer. Omenim naj še podjetje Vitrina, ki ima soliden in razvojno zanimiv program, pa tudi Obrtno zadrugo Prlekija, ki skrbi za razvoj drobnega gospodarstva in zasebne pobude. In ne nazadnje se bomo morali v okviru kmetijstva dogovoriti o temeljnih ciljih, kajti na tem področju, poleg turističnega gospodarstva obstajajo še velike neizkoriščene možnosti. Ob vsem tem ne bo mogoče zaobiti tudi družbenih dejavnosti. Kako naprej na tem področ-ju? FRANC ŠTRAKL: Nedvomno se bomo srečevali tudi s problematiko usklajenega razvoja družbenih dejavnosti. Skrbeti bomo morali za njihovo nadaljnjo kakovostno rast, seveda tako, da bomo racionalno organizirani in da bomo s tem delno prispevali tudi k razbremenjevanju gospodarstva. Na področju državne uprave smo z ukinitvijo sisov in združevanjem teh dejavnosti dosegli šele prve začetke racionalnejše organiziranosti. V tej smeri bomo morali nadaljevati in doseči, da bo državna uprava učinkovitejša v odnosu do občanov, ki te storitve potrebujejo. Za šolstvo in otroško varstvo smo v občini že izdelali osnovne usmeritve za prihodnje organiziranje teh dejavnosti. Zdaj se bodo začele razprave v okviru šol in vrtcev in upamo, da bo prišlo do ustreznega sporazuma za oblikovanje ene ali več enotnih šolskih organizacij. Vendar moramo pri tem počakati tudi na zakonodajo, ki je v pripravi za to področje. Sicer pa so nekatere dejavnosti že sedaj v pristojnosti republike in tu bomo skrbeli za ustrezno sodelovanje in oblikovanje novih rešitev, ki jih bodo predlagali pristojni republiški organi. Ludvik Kovač Znanje pride prav vsakemu Pomurske srednje šole so ponudile za novo šolsko leto okrog 1300 prostih mest za novince, torej učence, ki pravkar končujejo obvezno osemletno šolanje. Ponudba je bila številčno še kar ustrezna, kar so potrdile tudi prijave za vpis. Na sedeže posameznih šol je prispelo skupaj 1350 prijav, največ seveda na Srednješolski center tehnično-pedagoške usmeritve v Murski Soboti (637), Srednjo družboslovno in ekonomsko šolo v Murski Soboti (198), Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Radenci (158), Srednjo šolo kovinske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava (103), Srednjo družboslovno in naravoslovno šolo Ljutomer (97), Srednjo kmetijsko šolo Rakičan (93) in Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota (65). Če pogledamo nekoliko podrobneje v sestavo poklicnih odločitev, potem ugotovimo, da se jih je odločilo največ (288) za tekstilno usmeritev, gimnazijo (274) in strojno usmeritev (213). Razen pri tekstilcih (pomočnik tekstilnega konfekcionarja in tekstilni konfek-cionar II) in prodajalcih ni bistvenih odstopanj med razpisom in vpisom. Za omenjene poklice pa je preveč prijav. Velja omeniti, da je uspel razpis tudi za nov program tehnik kuharstva v Radencih in da bo, kot kaže, začel delovati tudi oddelek kmetijski delavec v Rakičanu. Tam so poleg tega sprejeli tudi pobudo aktiva poklicnih usmerjevalcev, da bi odprli oddelek (prilagojenega) skrajšanega programa za učence šol s prilagojenim programom, ki nameravajo delati na kmetijah. Pa ni mišljeno, da bodo prav oni potem prevzemali kmetije, čeprav ni izključeno, da se bo zgodilo tudi to. Znanje pa pride prav vsakemu. Jože Graj ~Če ne potrebujete denarja, ne berite tega članka! Igre za podjetne ljudi Redki so srečneži v igri. Zagotovo pa so to tisti, ki so se iger domislili, saj nesejo velik dobiček (M. H.) Dolgo sem upal in se bal, da čakovski »progresivni finančni sistem« ne bo pljusnil v naše kraje. A zgodilo seje drugače: še preden smo zanj uradno zvedeli (oglas v časopis), meje nekdo že snubil, naj bi v njem sodeloval. Seveda sem odklonil, kajti v igrah na srečo (samo za koga!) ne sodelujem. Presneto dobro vem, da si srečo lahko ustvari le človek sam — z delom! Zdaj pa, kot slišim in vidim, sem vedno bolj bela vrana: ljudje množično sodelujejo v tej igri, ko pa je (teoretična) možnost dobitka 625000 dinarjev. Poleg tega pa je to legalni komercialni sistem, v katerem uspevajo podjetni ljudje. Glede na množico tistih, ki ne bodo dobili nič ali pa še več: imeli bodo izgubo, ugotavljam, da je pri nas pravzaprav malo podjetnih ljudi ... V Sloveniji in na Hrvaškem pa je še veliko drugih (podobnih) tger, v katerih je treba organizatorju poslati določeno vsoto »za obdelavo« podatkov, potem igro prodati, nato pa čakati in čakati... Tako sem v sobotnem Ve-černjem listu zasledil kar nekaj oglasov. Pa jih prelistajmo! Če ne potrebujete denarja, tega ne berite! Mi imamo popolnoma nov sistem, ki zagotovo prinese dobiček 1 709 000 dinarjev.. . Pomembno je biti prvi: vloga 250 DM, a do dobička vas pelje računalnik . .. Vaša najboljša naložba: igra brez tekmeca. Možnost dobitka 342 000 DM. Mi delamo za vas vse to, kar vam drugi obljubljajo.. . Zaslužite 167 100 DM! Uvedemo vas v posel leta ... Za samo 600 dinarjev 50 000 DM. Najmanjša vloga — največji dobitek! ... Dobitek 975 000 dinarjev! Želite igrati, a niste prepričani, da boste prodali svoje pristopnice? Vsak igralec dobi imena peterice, s katerimi se poveže... Na vloženih 1 500 dinarjev maksimalni dobitek 241 800 dinarjev. Ni treba iskati kupcev. Obračun in izplačilo vsakih 14 dni ... Bodi dovolj! Možnosti več kot dovolj, naivnežev, ki pošljejo organizatorjem denar za njihove »kompjuterske storitve«, je, kot kaže, kar precej, še posebej pa z območij, na katerih je koga obiskala sreča. Bojim se, da so tudi naši ljudje srečeiovci, saj množično kupujejo kartice podarim-dobim, pa tri krat tri, izpolnjujejo loterijske lističe, se gredo ekspresno loterijo ... in zdaj se vključujejo v »komercialne verige«, kot se tudi sicer pravi najnovejšim igram, ki pa niso jugoslovanska pogruntavščina, čeprav eden od organizatorjev zatrjuje, da jo je prijavil na patentnem uradu, ampak so k nam prišle iz zahodnih dežel. Zahod! Evropa zdaj! Nič nimam proti vključevanju v razviti svet, vendar pa se je prej ko z igrami treba dokazati s produktivnim delom, kakovostjo izdelkov, evropskimi cenami .. . Hudo pa mi je za ljudi, ki že itak nimajo denarja, pa še tega, kar ga imajo, razdajajo za neumnosti. Časi so namreč preresni, da bi se ravnali po paroli: »Kdor ne razkira, ta ne profitira.« In če že kdo dobi, potem je to tisti, ki mu ni treba razmišljati, kako bo prehranil družino. Sobočan IZOBRAŽEVANJE ZA ZNANJE IN RAZVOJ Čas vedno bolj’ hiti, tisto, kar smo se nekoč naučili, predvsem znanje s področja tehničnih ved, pa hitro zastareva. Če hočeš biti dober gospodarstvenik, uspešen poslovnež, menedžer se moraš nenehno izobraževati, si dopolnjevati znanje. Temu daje v zadnjem času poseben poudarek tudi Medobčinska gospodarska zbornica za Pomuirje. Za tovrstno dejavnost pa je odgovoren svetovalec Štefan Dravec. Kaj so pravzaprav postorili v pravkar končani izobraževalni sezoni? »Glede na to, da se je v letu 1989 začel pri nas proces preobrazbe gospodarskega sistema — prehod iz dogovorne v tržno ekonomijo — je bil usmerjen program izobraževalne dejavnosti MGZ-ja v vsebine, ki so udeležencem izobraževalnih oblik pomagale pri hitrejšem seznanjanju in prilagajanju novim razmeram, to je predvsem pogojem gospodarjenja, ki jih prinaša podjetništvo. V ta namen smo skupaj z delovnimi organizacijami v Pomurju namenjali posebno pozornost kadrovanju poslovnih delavcev v programe Centra za usposabljanje vodilnih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije na Brdu pri Kranju. V to izobraževanje seje vključilo kar 120 udeležencev, tako da se je Pomurje v tem pogledu povzpelo (z nekoč zadnjega) na prvo mesto. Povezali smo se tudi z Ekonom-sko-poslovno fakulteto Maribor in izvedli dvodnevni seminar o osnovah marketinga ter z Delavsko univerzo Škofja Loka, ob pomoči katere smo organizirali seminar na temo Reševanje motivacijskih problemov v ozdih. Poleg tega smo sodelovali pri kadrovanju v programe Centra za usposabljanje zunanjetrgovinskih delavcev v Radencih, posameznim ozdom pa smo pomagali pri zagotavljanju predavateljev za izvedbo lastnih, internih oblik funkcionalnega usposabljanja (KZ Panonka, TP Potrošnik, srednje šole v Pomurju). Sodelovali smo tudi pri politiki štipendiranja, zaposlovanja, prekvalifikacije delavcev, začeli smo pro ces povezovanja nadarjenih učencev s posameznimi podjetji ter vzpostavili povezavo s Klubom študentov Pomurja.« — Kaj pa vaše samostojno delo na izobraževalnem področju? »Mislim, da lahko govorimo tudi v tem primeru o nekaterih uspešnih izobraževalnih oblikah. Gre predvsem za seminar za mlade strokovnjake, ki postaja tradicionalna oblika dela in sodelovanja z njimi v pomurskem gospodarstvu. V ta dvodnevni seminar smo vključili diplomante višjih in visokih šol, da bi njihovo znanje hitreje prihajalo do izraza in prispevalo k poslovni učinkovitosti podjetij. Druga oblika, ki jo prav tako izvajamo samostojno v okviru MGZ-ja, je izobraževanje za komuniciranje. To je nova, sodobna oblika usposabljanja, ki jo imenujemo tudi komunikacijski tre-nig. Uspešno komuniciranje je namreč ena od najpomembnejših sestavin učinkovitega vodenja in podjetništva, saj le-to predstavlja kar 80 odstotkov opravil vodenja. Obstaja možnost, da tovrstno izobraževanje izvajamo tudi za potrebe širšega slovenskega prostora. Poleg navedenih oblik smo v okviru MGZ-ja v minuli izobraževalni sezoni organizirali več enodnevnih posvetov na teme: Prenova zaposlovanja v SRS, Zakon o podjetjih in Zakonodaja s področja financ.« — Kakšni pa so rezultati takšnega funkcionalnega izobraževanja? »Velika večina seminarjev, ki smo jih izvajali v minuli sezoni, je temeljila na metodi aktivnega sodelovanja vseh udeležencev ter na osnovi seminarskega obdelovanja problemov iz konkretnih delovnih okolij. Takšne oblike so učinkovite, saj dajejo udeležencem več znanja, s katerim lažje rešujejo probleme v svojih podjetjih. Sredstva, ki jih podjetja vlagajo v takšno izobraževanje, so torej vložena kar najbolj gospodarno.« Jože Graj j Občinske vlade in drobno gospo darstvo Dosedanji predsednik^ vršnih svetov so Pr0-sa|j ob-svojega mandata širna poročila o delu- r ja (Demos) pa ugo rezultati niso bogvek se je v vseh občina" P število nezaposlenih- n ve vlade uspešnejše. V treh pomurskih ^vti’ zen v Lendavi, so na P strankarskih skupsči J predsednike občinski -e p svetov in s tem ma . saijt bodo predlagali svoje Jsveioi lavce - člane izvrsn Sliši se, da bodo to pr z„|efr ljudje. Pomeni, da se ^Ofi vali po republiški člani izvršnih svetov xjant vorni za določena po voja družbenopohtic ,# sti oziroma občine. G-t v P**' dalje večjo nezaposle . vseh občinah, in ker Je n0 sikatero podjetje na v0 zj’ gah, se bo (žal) prav 8 dilo, da se ne bo m°8 irnero's stečaju. Ta v večin’ P likvi^ cer ne pomeni popm । zaP° je, pusti pa P05'6", da J' slenosti, saj je znano. Jr vseh podjetjih preve® p0 nih, zato ob vnovične^ vljanju propadlih P'rn temelje sprejmejo na “j lovico delavcev. Vz zasta'b nove občinske vla . n0St. vse sile za polno zap }0 jz«j rej morale iskati moz pa p’ poslovanje tudi dom:aInd. । tega ne bi lotevale n P se5' f do morale imeti v svoj ofeH j nekoga, ki bo odgo drobno gospodarstvo- jai mo naj, da republiška ni p« pomembnega podro J j bila. Dobro bi bilo, ” jifi’, tar izbral nekoga, K • oziQ kušnje s področja ob G drobnega gospoda^ se predlogi takega b n0U d »težji« kot pa kakeg G Zdaj, ko sezasebnik 1 obrtnik ali podjetnik) * čemerkoli (izenačen J ^tt j nimi podjetji), uteg" tj, J) občinska politika vp bo zaposlovanje v o” j|o. j podjetjih bolj razma , se, da je tu tudi najbrž >1 , tev ali pa vsaj ornim r nezaposelnosti, saj oviH’;r pričakovati, da bi ust zjčn° industrijo in s tem m ^ŠmolDos^ ko, da smo ustanavljanj lovnih mest v družben® ij četudi jih je bilo sa . s|»«^ obešali na veliki zv°n'Zfif otvoritve in vse, kar jjb 'J O delovnih mestih, ki ( rali obrtniki, P^KLate1^J slišati, da pomenijo o «Lsj s j; sebnega delodajalca- jj,/” spremenili, miselnost |islly vsaka nova zaposlitev membna in nov(i) c'^"odbhiS/ ga sveta naj bi to se gob STRAN 4 VESTNIK, 31. JURETI IZ DIASPORE - dr. VOJAN RUS NAGOVARJANJE RADGONSKEGA ROJAKA Prihajamo od daleč in daleč gremo. (P. Togliatti) Kostno Vas pred štirimi leti skušali pridobiti k sodelovanju (za »tnikovo Srečanje), ste nas gladko zavrnili, češ: počaščen sem, da tiii'56 sPomn'li name, vendar tega ne potrebujem. Poslali smo v am spremni dopis z vprašanji. Po štirih letih ponavljamo vabilo, to-^po a'ao z objavo tedaj poslanega gradiva. V kolikšni meri ga je aktualna, tema KUGE REŠI NAS, O GOSPOD »opisa uma „ ’? razsežnost dialektičnega sni inr?Er^' y°Jana Rusa sta tak-nni„. t0')kšni, da se spraševalec "osti »kajde y zadregi. kako oscb eneršiin „Z !zJemno erudicijo in mark ;tlx® ad' sv°j° koncepcijo misli Cne dialektike >človeka, je tfmn |Sveta< (kot je imenoval svo-BoHs filozofsko delo)« (dr. I!/" ^aJer V Anthroposu, št. I šania Zastavljati »prava« vpra-sPraševalecaizJelnt.0li|k0 VeČJa’ Če j,e "ega sred« '“kalnega. regional-- v tem ds va Javnega obveščanja nika VMiPrt™eru 'z uredništva ted-ta _ . n,k m radia Murska Sobo-binska, re®a Programska in vse-ve kaV„ n°va po pravilu nista kdo temam« |"|ak!onieni »zahtevnejšim ka amK; temu da obstaja veli-^3’ Karh&. Pedagoške, znan-avnbsti ;n “valne in politične de-Jl'edneoa Ustvarjalnosti našega VJkVlRNfdf8Orske8a rojaka. GA SCENARIJA za S filozofski6®3 sl'a raznorodne-'£nega in n ’ Pedag°škega, poli-,n’o se Dr:m osebnostnega profila kaJ vPrasan°ri?n' omejiti le na ne-,’Prava« vnj’ ki morda niti niso v anie, nr»Vmite.Pb kot slutnjo. slede^u %Janj.e> Predvsem pa "nstvenin.V roghattijevim dosto-‘d daleč Tn^j^dam - »Prihajamo c zaniit 66 gremo« — ki so Judite j, P sa'e v naslov (namesto havank n začetku študije m bolite n ase P“tL “Nek ob v^Prej postanek in raz-l a?mu in „jS.em skojevskem entu-im U' Slišati 6 ezb' v osvobodilnem m^a tok^6 i,eze’ naj bi slednji toi'jši e K. ki Je bil večji. bij1'03. demokratičen in av-v tok, v l®'’ ki je bil šibkejši, je i °>tsk0 7 erem smo posnemali Un^analniZnri Pri tem se omenja-M1Zn,u. kot hlapčevanja sta-k? Va v i ■ '216 Litostroj, kino Sn ko s 40 -Nubljani in podobno. tovrsin V691etne distance pre-vs> biU (hlP°)teze? nu kolikg[e!110 Predaleč, a Cu ^šteršiA.. ?e bilo Vam in Mila-sv.rparne Lnihi°munistu- Prvobor- delo &nc’ ki ste mu P°-“Paljevanje naše poti. lastno tisto, kar je ob koncu prve novele Temna stran meseca v Strahu in pogumu zapisal Edvard Kocbek: »Zdaj tudi vem, da ima pogumni človek isto izhodišče kakor strahopetnež, obema je nevarnost edina resničnost. Prvi se je boji, drugi jo išče. Strah in pogum sta tečaja iste pretiranosti, strah pretirane nevarnosti, pogum za varnost.« Morda je ob tem vprašanju tudi priložnost za Vašo osebnostno opredelitev do dela Edvarda Kocbeka kot književnega ustvarjalca, politika in publicista? Ali nam naposled le uspe dočakati »veliki tekst« kot samosvojo sintezo razbohotenosti umetniških doživetij in izrazov osvobodilnega boja? Nemara ne bo izzvenelo pretirano provokativno, če Vam kot proučevalcu fenomena stalinizem navedemo na videz hudo bogokletno pomisel Bojana Štiha, izrečeno v intervjuju za Novo revijo (št. 31/32): »Mislim, da se Stalinu godi huda krivica. To ponavljam že več let. Stalin ni naredil ničesar drugega kot to, kar je Lenin programiral. Ne vem, zakaj je treba Stalina seliti iz groba v grob, če pa je realiziral Leninova oktobrska načela! Radikalni leninizem je ruska oblika revolucije. Dostojevski je to v Besih zelo nazorno popisal.« Bi bili to pomisel pripravljeni komentirati? Kako ste kot človek in razumnik doživljali povojno agrarno reformo, odkupe, nacionalizacije, davčno politiko, vsakršne procese, kolektivizacijo in (proti)kmečko politiko, antiintelektualizem, preganjanje vere in cerkve in podobno? Pričevanja Ivana Krefta (zlasti v Sporih in spopadih), Vlada Kozaka-Dizme (v Kozaških pričevanjih) in drugih nam polagajo prvi hip nekoliko nenavadno, drzno, toda logično vprašanje: ali je res, daje kosilnica v rokah kmeta mitraljez, s katerim kmet strelja na socializem? Kaj sicer sodite o kmečkem vprašanju nekdaj in danes, o znanem Kardeljevem spisu Socialistična preobrazba na vasi in o dejstvu, da se moramo ob minimalnem članstvu kmetov v Zvezi komunistov večkrat spomniti: tudi srp je na naši zastavi (partijski!), ne samo kladivo. Francoski mislec in politik Andre Malraux je svojčas poudaril, da rabi vsako gibanje, skupina, skupnost, svojevrsten, idejnotipski model osebnosti, ki pooseblja najvišje vrednote in se je zanje tudi opredelila. V dobi antike je bil to, recimo, svoboden državljan atenskega polisa. Srednjeveški vitez, človek renesanse, španski kabaljero, angleški džentlemen, ruski boljševik in tako naprej — vsi ti so, po Malrauxu, primeri za dovršene osebnosti določene epohe in podnebja, ki so se jim, kot danemu idealu, skušali približati sodobniki. Kako bi Vi iz lastnih raziskav in študij o vrednotah iz »evangelijskega krščanstva« in v okviru vrednot moralnoetične smeri,, imenovane socializem —komunizem, profilirali neke vrste malrojev-ski prototip »vrlega samoupravljal-ca« ali »mirnodobnega revolucionarja«? V kolikšni meri bi mogla biti taka osebnost lokalno oz. regionalno pogojena? V kolikšni meri naj bo občutljiva in prilagodljiva (kako?) za prodore tujih vedenjskih vzorcev in vrednot, posebej tistih, ki jih prinašajo nove tehnologije z računalništvom, mirovna in ekološka gibanja ter vsakršne ideološke (miselne) indoktrinacije? Pomurski prostorje v tem pogledu na velikem prepihu! Branko Žunec »Kužne bolezni živali so se v preteklem obdobju (1965—1985) zmanjšale in ne predstavljajo posebnega zdravstvenega problema. Jako na območju Slovenije in s tem tudi Pomurja v letih 1948—1973 ni bilo stekline. Svinjska kuga pa je razhajala v letih 1960—1962. Kokošja kuga se je v redkejših obdobjih pojavljala na celotnem območju republike. Občasno se je pojavljala tudi čebelja kuga,« nam je v uvodu pogovora povedal diplomirani veterinar, sicer pa vodja medobčinske veterinarske inšpekcije v Murski Soboti, Adolf Mlakar. GOVEDO (ŠE) NI OKUŽENO V nadaljevanju pa smo zvedeli, da seje steklina v zadnjem desetletju (1980—1990) močno razširila na celotnem območju Slovenije, zanjo pa so obolele predvsem lisice in mačke. Obolelost so v neki meri preprečili z zaščitnim cepljenjem proti steklini in s pobijanjem lisic, ki so najpogostejši prenašalec. Steklina kot huda kužna in nalezljiva bolezen pa predstavlja nevarnost ne le za živali, ampak tudi za človeka, ker ni ozdravljiva bolezen. V zadnjih letih je poleg klasičnega cepljenja novejši način zaščite oziroma preventive: lisice »cepijo« tako, da jim v vabi s hrano dajejo cepivo. »V Pomurju je bilo največ primerov okužbe s steklino pri mačkah in psih. Druge domače živali (govedo) se niso okužile, med drugim zato ne, ker tod nimamo skupinskih pašnikov. Na pomurskem območju zaradi tega tudi nismo imeli množičnega cepljenja goveda. Da pa se s steklino hi šaliti, naj ilustriram s podatki iz soboške občine: v letošnjem letu smo steklino ugotovili pri 10 lisicah in 1 mački. V radgonski občini stekline nismo odkrili, našli pa smo jo pri lisicah, uplenjenih na območju lendavske občine, in pri 2 lisicah, ki so ju ustrelili na območju ljutomerske občine. Sreča je, ker se s steklino ni okužil nihče od ljudi. Pred leti so sicer omenjali enega, ki da je umrl za posledicami stekline, vendar so izvedenci odkrili drug vzrok. V Sloveniji naj bi zaradi okužbe s steklino nekdo nazadnje umrl daljnega 1948. leta,« je povedal naš sogovornik iz inšpekcijskih služb, nato pa je še opozoril na preprečevalne ukre-pe: • vsako leto je potrebno zaščitno cepljenje psov, starih nad 4 mesece; • stalno zmanjševanje staleža lisic s povečanim odstrelom; • prijavljanje vsakega suma okužbe veterinarski službi; • preiskave živali, sumljivih na steklino, zlasti .pa tistih, ki so poškodovale oziroma ugriznile človeka ali domačo žival, na primer govedo; • zaščitno cepljenje oseb, ki so jih poškodovale sumljive ali bolne živali, in veterinarski pregledi teh živali. NEVARNE POMIJE Svinjska kuga ta čas ni prisotna na našem območju, vendar je kljub temu ogroženost velika, kajti v več sosednjih krajih Avstrije še vedno ugotavljajo primere okuženih dvorišč prašičev. Ta bolezen, za katero obolevajo samo prašiči, je bila odkrita 1833. leta v ZDA, od tam pa seje raznesla po celem svetu. V mnogih državah so jo že povsem zatrli, drugod pa prihaja še vedno do izbruhov. Prašičja kuga spada med posebno nevarne kužne bolezni, ker živali poginjajo v visokem številu. Živali ne zdravimo, kajti bolezen dovolj učinkovito zatremo na ta način, da jih pokončamo. Ne le okužene, ampak tudi tiste, ki so sicer zdrave, vendar so v neposredni bližini okuženih. Da bi preprečili prašičjo kugo, prav zdaj velja prepoved vnosa svinjetine iz Avstrije, sicer pa svinje tudi zaščitno cepimo. To je uveljavljeno zlasti na družbenih in zasebnih pitališčih, oziroma tam, kjer je v enem turnusu najmanj 50 svinj. Obvezno pa cepimo tudi svinje, četudi jih je manj, ki jih pitajo s pomijami oziroma živilskimi odpadki. Če, pa bi se prašičja kuga pojavila tudi na našem območju, recimo v katerih izmed občin, potem bi cepili vse svinje. Pred nekaj leti so prašičjo kugo odkrili na živalih manjšega rejca iz radgonske občine. Vse njegove svinj^so pokončali, v okolici pa zaščitno cepili in tako preprečili razširitev. KUGA PRIHAJA S HRVAŠKE- GA »Rejcem pa ne prizanaša tudi kokošja kuga. Ta se zlasti pojavlja na območju lendavske in soboške občine. Predvidevamo, da se bolezen prenaša iz sosednje Hrvaške, kajti med prvimi oboleva perutnina, iz obmejnih vasi. Letos smo kokošjo kugo odkrili v 11 naseljih lendavske občine. Okužene kokoši smo seveda pokončali, v drugih rejah pa smo zaščitno cepili. Zaradi stalne nevarnosti kokošje kuge v občini Lendava je na predlog veterinarske inšpekcije izvršni svet lendavske občinske skupščine sprejel sklep o obveznem cepljenju vse perutnine v občini, kar bo opravljeno septembra in oktobra, stroške cepljenja pa bodo poravnali iz občinskega sklada za zdravstveno varstvo živali, kar pomeni, da rejcem perutnine cepljenja ne bo treba plačati. Kokošja kuga pa se je pojavila tudi na treh dvoriščih v Bogojini (soboška občina), kjer smo okužene živali prav tako pokončali, celotno območje pa s cepljenjem pro-tikužno zaščitili in preprečili širitev,« nas je informiral veterinarski inšpektor Adolf Mlakar. NEVARNOST ČEBELJE KUGE V nevarnosti pa so tudi čebele! Čebelje kuge na našem pomur- skem območju v letošnjem letu sicer še niso odkrili, kar pa ne pomeni, da — glede na okuženost večjega števila čebeljih družin v preteklem letu — ni prisotna. Čebeljo kugo že nekaj let ugotavljajo v različnih krajih pomurskih občin. Tako je, na primer, bilo lani v soboški občini odkritih 7 čebeljih družin, ki so bile okužene s to nevarno boleznijo. Kadar jo odkrijejo, okužene čebele uničijo in odredijo preventivne ukrepe: prepovedo za določen čas promet s čebelami (dokup, prodaja). Po razkužbi in po preteku 2 mesecev opravijo pregled in če je izvid negativen, ugotove (uradno), da ni več trenutne nevarnosti. Preventivni ukrepi pa morajo biti vseskozi v ospredju. Tako morajo čebelarji, ki vozijo čebele na pašo (medenje) preden jih odpeljejo, dati lete klinično pregledati. Tisti, ki pa pripeljejo čebele na naše območje (enako, če kam drugam), pa morajo svoj prihod prijaviti veterinarski službi, ki preveri dokumentacijo in po potrebi pregleda čebele. STRAH JE NA SREDI VOTEL, OKOLI PA GA NIČ NI IBR-1PV je bolezen, ki je v zadnjih mesecih vzbudila veliko razprav med slovensko strokovno javnostjo, med pomurskimi živinorejci pa tudi precej strahu in negotovosti. V bistvu ne gre za nevarno bolezen, saj jo je zlahka pozdraviti, prisotna pa je v številnih rejah po svetu. Bolezen je precej razširjena na Hrvaškem, od koder seje po vsej verjetnosti prenesla tudi v Pomurje, virus te bolezni pa,so lansko jesen odkrili tudi v vzrejno-selekcijskem središču bikov lisaste pasme na Ži-vinorejsko-veterinarskem zavodu za Pomurje v Murski Soboti. Virusna bolezen IBR-IPV ni nevarna za človeka, meso zaklanih živali, okuženih s tem virusom, pa je prav tako neoporečno za prehrano. Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje je okužene bike prodal eni izmed zagrebških klavnic, zato tega mesa ni bilo v naših mesnicah. Sama bolezen verjetno ne bi vzbudila toliko razprav in polemik, če se ne bi pojavila prav v tem središču, ki je pod strogim nadzorstvom in so jo zato tudi zelo hitro odkrili. Kot že rečeno, ne gre za nevarno bolezen, saj vidnejših kliničnih znakov ne kaže, pojavlja pa se v obliki rahle pljučnice pri pitancih, zlasti tam, kjer so razmere v pitališčih slabše. Nobeden izmed okuženih bikov v vzrejnem središču Živino-rejsko-veterinarskega zavoda v Murski Soboti kliničnih znakov bolezni ni kazal, so se pa kljub vsemu odločili za najstrožje ukrepe preprečevanja te bolezni, saj želijo ohraniti čisto rejo, brez prisotnosti virusa te bolezni. Posledice so takšne, da so od 31 bikov, kolikor sojih uporabljali za reprodukcijo, zaklali 12, v zakol „pa so dali 87 mlajših bikcev. Tako jim je ostalo 24 bikcev v enem hlevu, ki so popolnoma zdravi, ter 19 odraslih bikov, katerih se me že uporabljajo za umetno osemenjevanje. Mnogi rejci se zdaj sprašujejo, ali je nevarnsot mimo ali pa še obstaja možnost okužbe. Odgovorni v Živinorejsko-veterinar-skem zavodu za Pomurje zatrjujejo, da je vsak strah rejcev odveč, saj so uničili tudi 15 tisoč doz semena okuženih bikov, vse bike, ki so ostali, pa so 16. maja že tretjič pregledali in analize so pokazale, da virus te bolezni v tem središču ni več prisoten. Ker se je bolezen pojavila lansko jesen, tudi ni možnosti, da bi okužbe prenesli na krave, ki so bile osemenjene v tem času, saj za osemenjevanje uporabljajo starejše doze semena, takrat pa virus te bolezni še ni bil prisoten. Čeprav se bolezen da uspešno zdraviti s cepljenjem, želijo, da populacija ne bi bila okužena, zato naj bi bili tudi centri prosti tega virusa. Zdaj pregledujejo vse črede, kjer redijo bikovske matere, teh je v Sloveniji 380, in pregledali bodo okoli 4 tisoč živali. Po najnovejših podatkih bodo v Pomurju pozitivno reagirale le tri reje. Prav tako so pregledali tudi vse bike za prirodni pripust. Kako je bolezen zašla v proge-notestno postajo Živinorejsko-veterinarskega zavoda za Pomurje, je težko ugotoviti, saj je nalezljiva in se prenaša na različne načine. Prenesejo lahko tudi človek, zato so močno poostrili varnostne ukrepe in so center tako • rekoč hermetično zaprli, saj ne dovoljujejo nobenih obiskov in gibanja tujih oseb v hlevih. Sredi junija bodo ponovno začeli sprejemati bikce od bikovskih mater, do jeseni pa naj bi uredili posebno karanteno za sprejem teh bikov na drugem mestu zunaj zavoda. Res je sicer, da nam je bolezen uspelo zatreti, vendar so posledice hude, najbolj pa jih čutijo na Živinorejsko-veterinarskem zavodu, saj znaša škoda, ki so jo utrpeli, 5,3 milijona dinarjev, preteči pa bo moralo tudi precej časa, da bodo obnovili čredo bikov za reprodukcijo. Vsekakor bi razmere morali urediti ob pomoči republike, vendar imamo občutek, da so zraven tudi zakulisne igre in nekateri se celo sprašujejo o usodi tega pomurskega zavoda. Pomurski živinorejci bodo naredili vse, da bo center ostal takšen, kot je, pravi dr. Lojze Slavič, direktor Živinorejsko-veterinarskega zavoda za Pomurje, pri tem pa imajo tudi vso podporo v pomurskih občinah. Bila bi nepopravljiva škoda za pomursko in slovensko živinorejo, če bi z brezbrižnim odnosom uničili večdesetletna prizadevanja na področju vzrejno-selekcij-skega dela, ki je že dalo nekatere zavidljive rezultate. Nazadnje sama bolezen, ki smo jo uspeli zatreti, niti ni tako nevarna in zvezni zakon tudi ne predvideva zakola plemenskih živali, pač pa le cepljenje. V Sloveniji smo se odločili za najostrejši ukrep in smo okužene živali zaklali, upamo lahko le, da ne bomo zaklali tudi dolgoletnih prizadevanj pomurskih rejcev in selekcijske službe. Ludvik Kovač Štefan Sobočan Ni Vestnikovem vlaku bomo pili pivo 31 ■ MAJA 1990 STRAN 5 POGLED V KLOPI OBČINSKIH PARLAMENTOV Končno smo si oddahnili, skupščine občin so konstituirane, mandatarji nominirani in delovni resorji občinskih vlad so tudi (bolj ali manj) porazdeljeni. Normalno bo. da zdaj pljunemo v dlani (in ne na političnega nasprotnika) in začnemo delati. Rezultate volitev smo sicer v našem časniku že objavili, zdaj dodajamo še grafični videz parlamentov pomurskih občin. tj, ' ; DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR GORNJA RADGONA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI TONE TROPE NA- । UER. L- Slov. kršč. demokrati IVANKA KLEMENČIČ. Slov. kršč. demokrati FRANC ŠIBRAT. Socialistična zveza MIHA PETEK, Socialistična zveza FRANC JAUŠOVEC, Avtoradgona DRAGO KAUČIČ, Avtoradgona IRENA PETEK-FE- RENC, Radenska IVAN LUKlC, Radenska TOMAŽ DRESLER, KS Apače TOMAŽ JAUŠOVEC. KS Apače JOŽE ZAGORC, KS Stogovci BRANKO KOCBEK, KS Spodnja Ščavnica PETER FRIDAU. ZKS - SDP DUŠAN ZAGORC, ZKS - SDP MARJAN HLADEN, ZKS - SDP TONE KAMPUS, ZKS - SDP BREDA ŽNIDARIČ, Gospodarska zbornica Slovenija ANTON ŽITEK. Elrad ANTON MLAKAR, Elrad BOJAN ŠARKAN, Mura Moda VINKO ROUS, KS G. Radgona ZDRAVKO RAVNIKAR, KS G. Radgona PETER CVETKOVIČ, KS G. Radgona RUDI ŠTELCL, KS G. Radgona DANILO TI RS. ZSMS - LS TATJANA PETEK. ZSMS - LS ANDREJ FlSlNGER, ZSMS - LS JANKO SLAVIC, DEMOS FRANC MAUKO, Elektro Gornja Radgona ALOJZ VERZEL, VG Kapela BRANKO KRIŽAN, Mesoizdelki FRANC ŠKROBAR, Radgonske gorice JANEZ ŽNIDARIČ, KS Črešnjevci — Zbigovci MARJAN EDŠID, KS Crešnjevci — Zbigovci ANTON SLOGOVIC, SPODNJI Ivaniči JOŽEF TKALEC, KS Kapela RUDOLF ŠTELCER. DEMOS JANEZ HORVAT. DEMOS ALOJZ VOGRINČIČ, DEMOS JANKO RIHTARIČ. DEMOS FRANC FAŠALEK, kmetovalec VLADO KUPLJEN, kmetovalec MILAN KOROŠEC, kmetovalec - HERBERT KUMER, Mercator-Sloga MATEJ IVANUŠA, KS Kapela JOŽE ■ LUKAČ, KS Radenci DRAGO HIMEL-RAJH, KS Radenci SLAVKO PUKLAVEC, KS Radenci IVAN BORKO, DEMOS JOŽE ČUŠ. DEMOS BRANKO ŽURMAN, DEMOS JOŽE MIKL, DEMOS MIHA VODENIK, obrtnik TEREZIJA ŠEGULA, OŠ Janko Šlebinger MARIJA KUZMA, zdravstveni dom Gornja Radgona BRANKO KOS, Postaja milice SLAVKO LONČARIČ, KS Negova JOŽEF KOCUVAN, KS Videm ob Ščavnici PETER KREFT, KS Videm ob Ščavnici VINKO MLINARIC, KS Videm ob Ščavnici DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR: LENDAVA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI: ZBOR ZDRUŽENEGA DELA: Štefan Lutar, Zeleni Ludvik Toth, Zeleni Ivan Špilak, SKZ Anton Horvat, SKZ Branko Kelenc, SZ Jože Bedernjak, Demos Franc Mlinarič, Demos Jože Bence, ZKS-SDP Agata Sardelič, ZKS-SDP Jože Balaško, neopred. Terezija Donko, neopred. Ivan Hozjan, neopred. Stanko Sobočan, SKZ Roman Kuronja, ZSMS-LS Angela Hozjan, ZSMS-LS Leon Alt, ZKS-SDP Ciril Režonja, Demos Jože Jaklin, Demos Štefan Magyar, Demos Janez Gone, Demos Marjan Koren, ZKS-SDP Jože Mertik, neopred. Janez Senica. Demos Franc Režonja, neopred. Anton Balažek, ZKS-SDP Vilmos Vass, ZKS-SDP Štefan Špilak, Demos Ciril Pucko, Demos Janez Koren, Demos Jože Kovač, ZKS-SDP Marjan Levačič, ZKS-SDP Avgust Markoja, neopred. Avgust Horvat, neopred. Jurij Cuk, neopred. Vendel Ostrič, ZKS-SDP Marjeta Pahor, ZKS-SDP Franc Koren, Demos Jožef Kociper, Demos Alojz Jerebic, Demos Marija Kelenc, Demos Štefan Feher, ZKS-SDP Janos Meszelicš, neopred. Janez Bukovec, ZSMS-LS Emil Bukovec, neopred. Marija Zver, ZKS-SDP Erika Verbančič, neopred. Rajko ' Stupar, neopred. Janez Frančič. i neopred. : Stanislav Gerič, Demos Jože Balažič, Demos Janez David, Demos Marjan Žerdin, SZ Evgen Felsb, neopred. Andrej Nemec, Demos Jožef Kepe, neopred. Franc Bobovec, ZKS-SDP Ivan Ritlop. neopred. Ladislav Podgorelec, ZKS-SDP Anton Vučko, Demos Jože Cuka, neopred. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI LJUTOMER ZBOR ZDRUŽENEGA DELA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Vladimir Bolkovič. SZ Jožica Voršič, SZ Stanko Rus, SZ Franc Roškar, SZ Alojz Štih — Demos Drago Škrlec — Demos Zinka Stojko — Demos Mirko Prelog — Demos "torni NEMEC, Demos Darja Odar, Demos Ljubo Jakelj, Demos Blaž Zajnkovič, Demos Draao Legen. SZ Franc Stajnko, Demos Jože Balažič, Demos Janko Cof, Demos Breda Bavec — Demos Miha Magdič — Demos Roman Caf — Demos Milan Rus, Demos Pavel Šerc, Demos Jože Slana, Demos Jelka Rostaher, ;; Demos Rajko Mlinarič, Demos Marija Pušenjak, Demos Goran Šoster, Demos Julka Bezjak, Demos Borut Kapun Marjan Prelog Miloš Vrbančič Leon Rošker Vlado Potočnik, ZKS-SDP Anton Hvalec, ZKS-SDP Andrej Škrget, ZKS-SDP Jože Roškar. ZKS-SDP Alojz Štuhec, Demos Jožko Slavič, Demos Janez Rudolf, Demos Emil Stojko, Demos Jože Sreš Drago Rakuša Jakob Sabotin Alojz Vogrinec Alojz Ganza, ZKS-SDP Marko Slavič, SKZ Janko Pušenjak, SKZ Jelica Jelen, SKZ Štefan Krampač, Demos Jože Kraman, Demos Marjan Krajnc, Demos Katja Pevec-Stajn-ko, Demos Andrej Ferk Viljem Kučan Jana Ljubeč Jože Špindler Franc Lubi, SKZ Miran Voršič, SKZ Zlatko Zdovc, SZ Marjan Pihlar, SZ ^Milan Seršen, Demos Milan Belec, Demos Ciril Stajnko Vlasta Markovič Ljubica Gašparac, SZ Alojz Prelog, SOPS DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR MURSKA SOBOTA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Emerik Zver, ZKS-SDP eti rp? Franc Čagran, ZKS-SDP Zinka Farič, ZKS-SDP Milan Benkič, ZKS-SDP Zdenka 'Benko, Mura Stanko Sraka, Mura Jože Zadravec, Mura Jože Pučko, Mura Štefan Vereš, Demos Silvo Domjan, Demos Franc Kalamar, Demos । Janez Jerič, Demos Mirko Vdrbš, ZKS-SDP Filip Matko, ZKS-SDP Hilda Vogrinčič, ZKS-SDP Štefan Harkai, ZKS-SDP Jožef Puhan, Mesna industrija Ivan BUrgermei-ster, Agromerkur Ernest Gerenčer, Tovarna mlečnega prahu Andrej Plemenitaš, GEP Kartonaža Štefan . Balažič, Demos Branko Buček, Demos Aleksander Balek, Demos Geza j Kerčmar, j Demos i Rudolf Svetec, ZKS-SDP Vili Žižek, Zeleni Štefan Smej, Zeleni Andrej Kralj, Zeleni Ernest Cahuk, Pletilstvo Prosenjakovci Štefan Šeruga, IMB Blisk Stanko Hari, 1MP Panonija Jože Sraka, Projektivni biro Jožef Zver, Demos Franc Hari, Demos Franc Bencak, Demos Jožef Verčec, Demos Agica Novak, Zeleni Brigita Bavčar, Zeleni Franc Horvat, Zeleni Stanko Kerčmar, ZSMS-LS Albert Smodič, KG Rakičan Franc Vratarič, KZ Panonka Tibor Čarni, SGP Pomurje Bojan Ščavničar, Cestno podjetje Ludvik Lepoša, Demos Ivan Mesarič, Demos Štefan Kuhar, Demos 1 Martin Duh, Demos Edi Kuzma, ZSMS-LS Franc Maučec, ZSMS-LS Branko Žuriec, Demos Jože Magdič, Demos i Emi! Osterc, PTT podjetje Ciril Časar, Avtobusno podjetje Alojz Režonja, Potrošnik, Franc Pertoci, Jeklotehna Josip Kelemen, Demos 'Aleksander Čahuk, Demos Štefan Bagola, Demos 1 Koloman >, Benkič, Demos Drago Šiftar, Demos Danilo Novak, Demos Jože Kavaš, Demos Andrej Zadravec, Demos Ivan Karaš, Hotel Diana Irma Žibrik-Dom-jan, Moravske Toplice Franc Fujs/ Agroservis Štefan -Puhan, Pomurska banka Štefan Kuhar, Demos (Tešanovci) Avgust Farkaš, SZ I Franc 1 Maček, SZ . Jože Vugrinec, SZ Franc Horvat, Demos Janko Halb, Demos Herman Kisilak, Demos Ludvik Novak, • Demos Andrej Kuhar, SCTPU Milka Fišer, SCTPU Ludvik Nemec, OŠ Karel Destovnik-Kajuh Angela Novak, OŠ Edvard Kardelj Rudi Cipot, SZ Ernest Ferko, SZ Mirko Šeruga, SZ 1 Jože Škalič, SZ Milan Filo, i SZ / Aleksander Abraham, Demos Karel Kozic, Demos Silva Norčič, Demos Janez Senica, Demos Irma Benko, ZC RD Štefan Kous, Splošna bolnišnica Rakičan Anton Camplin, .Zdravstveni dom Murska Sobota Marija Kerčmar, Dom oskrbovancev Rakičan Vladimir Goldinskij, SZ : Rudi Štelcl, SZ ■ Janez Bertalanič, ! SZ : Evgen Sapač, Demos Aleksander Ružič, Demos f Slavko Horvat, Demos Andrej Gerenčer, SZ Tonček Gider, Občinski svet Zveze svobodnih sindikatov Milan Horvat, UNZ Ludvik Cigut, kmet, Predanovci Pavel Horvat, kmet, Bogojina Ivan Karoli, SZ j Edvard Mihalič, ŠZ ■ Karel Kučan, ,SZ Viktor Voršič, ZKS-SDP Jože Zadravec, SZ Janez Štotl, SZ Viola Bertalanič, SZ Alaksander Kerčmar, SZ Alojz Gomboc, kmet, Gerlinci Adolf Časar, kmet, Markovci Zoltan Cigut, kmet, Vučja Gomila Viljem Kčrmendi, 'kmet, Pordašinci Leopold Crnkovič, ZKS-SDP । Franc Deutsch, ZKS-SDP Helena Frumen, ZSMS-LS Geza Dora neopicdeljen, mauzarsKa narodnost Dezider , Šooš, , neopredeljen Geza Farkaš, SZ Ernest Edry. SZ, madžarska narodnost Marjan fKiršner, ,ZSMS-Zeleni Štefan Šavel, obrtnik, Murska Sobota Jože Časar, elektrikar, Murska Sobota Maria Mol-nar-Bogdan Pletilstvo Prosenjakovci, madž. narod. Štefan 'Horvat, neopredeljen Miloš Borovšak, neopredeljen KAKŠNO BARVO OCI IMA RESNICA? Podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. Jože Mencinger, ki bo odslej »odgovarjal« za slovensko gospodarstvo, je v intervjuju za sobotno prilogo Dela odsli-kal podobo Slovencev sedaj in še za prihodnjih pet let. Kaj ukreniti, da ne bo prišlo do zloma slovenskega gospodarstva? Po Mencingerjevem so problemi hujši, kot si je to predstavljal. Številke o socialno ogroženih zaposlenih so čedalje večje, zato pri vsem tem ne gre samo za ekonomska, temveč tudi za socialna vprašanja. Podatki kažejo, da se zmanjšuje število zaposlenih, veča pa število upokojencev. V teh razmerah je po Mencingerjevem zahteva sindikatov, da naj bi bile povprečne plače najmanj 600 ali pa celo 1000 zahodno-nemških mark, čisto enostavno licitiranje. »Sam bi najraje ponudil 2000 mark«, je. dejal Mencinger, »pa vem, da je to popolnoma nerealno«. Po njegovem je treba pogledati resnici v oči in videti, koliko slovenskih podjetij je pred stečajem! NEKAJ MENCINGERJEVIH POUDARKOV □ Tuji kapital ne prihaja na lepe oči. Mnogi prihajajo zgolj zaradi visokega dobička, saj smo rizična država. Nevarnost je tudi razprodaja naravnega bogastva. I I I reba je gledati na odtok denarja iz Slovi* zman jša, kolikor je mogotcJ'1’ za čisto ekonomske razloge^ sebna stvar, ki jo moramo P* prečiti, je nov prometni davd® vojsko v višini 3 do 20 odstotkov-Vlade in skupščine po svetu koti; trolirajo posamezne nakupe, P se jih loteva vojska. Pri M F naj bi se zadovoljili z razlago,® gre za vojaško skrivnost. □ Dokler živimo v skupnih žavi, je normalno, da imamosh pen denar. Z uvajanjem slo* ske denarne enote (lipe) bi's danjih razmerah kršili vsa ®e narodna pravila. □ Živimo v obdobju vljanja Markovičevega Pr0J ma, ki jemlje tam, kjer je še goče kaj vzeti. To je sicer s* . mevno, v tem primeru Pa J Slovenija. Najbolj zaradi U tve dinarja na ravni ena ma proti sedem dinarjev. To je’ že lani decembra prenizko, ■ □ Če rečemo (Slovenci)-5 bomo urejali zunanje zo imeli bomo svojo vojsko ® bo vse v ekonomiji, P01^^ gično vprašanje, kaj naj'im। potem skupnega. Podobno J . di obrnjeno: če ima vse nosti le zveza, potem se P® vprašanje, zakaj potem i® • republike. Nekaj ne gre skupj' MEDNARODNI SEJEM MEDICIN^1 OPREME V ZAGREBU NE ČLOVEK, DENAR JE MERILO SLUŽBOVANJA Če nisi iz medicine ali tehnike, računalništva, elektronike, potem se počutiš na mednarodnem sejmu medicinske opreme in tehnike, ki je bil v Zagrebu, kot uboga para. Na njem sta se namreč srečala dva svetova. Razstavljal je svet tehnike in elektronike, njegov cvet, drugi je bil svet medicinske znanosti, ki je izbiral, ogledoval, vrh posebnega sloja na svetu. Bila sta vsak na svoji strani, a v bistvu sta to svetova, ki bi bila mrtva ali ne to, kar sta, če se med Soboška bolnišnica ima računalniško tomografijo, ponos nekaterim in kamen spotike drugim. Na sejmu pa je bila to že zastarela tehnika, saj so predstavili hit s tega področja, to je magnetna resonanca. Magnetna resonanca je na od novih diagnostičnih metod. Del telesa, ki se preiskuje, se postavi r magnetno polje. S stimulacijo ati spodbujanjem z radiosignali, ki odsevajo iz notranjosti telesa, se merijo z računalnikom ati rišejo slike. Ta metoda, po izkušnjah, ne škodi zdravju! njima ne bi razvila vez soodvisnosti do take mere, da drug brez drugega ne moreta obstajati. To je lahko spoznal opazovalec, ki ni bil iz nobenega od teh svetov, njuno navidezno samostojnost, ki pa v sebi ohranja in krepi — biologi bi rekli organsko povezanost tehnike in znanosti o človeku in za človeka. Saj res, vse pa naj bi služilo človeku, njegovemu ohranjanju, preživetju ali izboljšanju zdravja, vsa pamet obeh strani n3Jb' ji-la stičišče — človeka. stvu tudi ima, a je med ni dosegata skorajda nedo^l popolnost in dovršenPst.'^«) zase in hkrati v simbioz' / jekt, predmet obdelave, ti se mora neznanemu, v na takšno ali drugačno, I pomoč, morda celo čud^ • ’ Pa bodo nekateri tako) blagor tistim, katerim vc / tehnike in medicinske »jj« tudi služi. Ti so lahko sr«« človek, denar je merilo s! nja! 11 To je zapisal človek, ki pada svetovoma, ki na mednarodni razstavi I" J ske tehnike, slednje spoznanje pa so verjetno ? »jr vsi iz naših zdravstvena |j I cij, ki so si razstavo og'e Na sejmu so predstavili tudi reševalno vozilo iz Mursk^^l ga je z mini razvodom kisika opremil Medicop inženirig Jz p, Novo reševalno vozilo ter oprema sta vzbudila precej zanim 7 STRAN 6 kmetijska panorama ZMANjsL ANa°JILA SE 1,0 NJSALA za 330 TISOČ TON AV TOVARNI MLEČNEGA PRAHU V MURSKI SOBOTI Vzdržati do jeseni Nekateri jugoslovanski izdelovalci gnojil so ustavili, nekateri pa znatno zmanjšali proizvodnjo. Po predvide-komercialne službe IN A — ^rokemije bo prodaja mineralnih iz kutine do jeseni manjša za 330 tisoč ^0 odstotkov od predvidene količine in bo zaradi tega proizvodnja feu00 Sta'a d° 30' sePtembra tega IN A — Petrokemija je stopila v no-0 leto 1990 s previdenim 85-odsto-n'm izkoriščanjem zmogljivosti in načrtovano prodajo 70 odstotkov na jWem tržišču, in 30 odstotkov v Im S’ Uspešnost poslovanja v tem n bo odvisna prav od uresničitve na^a prodaje. faradi manjše proizvodnje so pri-1 ukrepe finančne konsolidacije Zlroma operativnega načrta štednje vseh ravneh v podjetju. Angažira-Je zunanjih podjetij bodo zmanjšali "Hnimum. Povsem bodo prenehali v P°s'ovanje za določen čas (sezonci škeiarzPi?rtu .’n “menjava za bolni-ciJ “"tevaJ0 tudi uvajanje diferen-t0 ne “M plina, kot tehnološke su-pr“'zvodnji mineralnih gno-Pral; ■ s Preverjenimi modeli in Ev “ politike držav zahodne ko K Plnančni konsolidaciji lah-pti c?-eva tudi 30-odstotni popust cenein! električne energije, manjše ci» “,'ezniškega prevoza ter realiza-škode< 7 nadomestilo »državne spod?- . milijonov dolarjev. Za Potrošnje gnojil je nujno izplačil C®a sklada redno zagotavljati cene “sredstev za regres na tekoče tržnim '.20 odstotkov in ustrezno ^Tinin30®0?1?1 uvesti carinsko anti-domaie industrije ODKUPA NE BODO OMEJEVALI Ce je pretiran uvoz govedi in mesa živinorejo že postavil na trhle temelje, jo nekontroliran uvoz mlečnih izdelkov lahko povsem uniči. Tako zatrjujejo slovenski mlekarji, ki v tem trenutku sami najbolj čutijo težave, že kmalu pa se bodo te prenesle tudi v živinorejo. Zaradi uvoza cenejših mlečnih izdelkov, predvsem sira, masla in posnetega mleka, je prodaja domačih izdelkov skoraj povsem zastala in zaloge v mlekarnah se iz dneva v dan povečujejo. Dodatni problem je plačilna nesposobnost partnerjev, zato se tudi likvidnostni položaj mlekarjev zaostruje. V Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti pravijo, da so se plačilni roki podaljšali tudi za dva Boris Hegeduš za p°^a so S; “Mtom v preteklem * suša ,udi ' ’ p"sevkc- Ozimna Precej opo^ f’ ? '“hko i ? njak' napoveduje-l**1 tudi p“ bi| «,°-sk?° peso t«. koruzo tn slad-£ Posevke spomladan- '71°? P“Se’vk; kl^ub vstmu P«-'rkalilj. zaradi suše slabo pa ima^a ,udi 'Mi? “'katerih' ?! P°sP«Meta jS^tavU holezni- Vlasti k sPrernl"^rad','ko,n svc*u-stro-ilr??'sz ZaSi?aSadc Pravočasno im^orali Posevkov pa bo-“^nih^t. tudi pridelovalci L. K. meseca, doslej dobri plačniki bi. Čeprav so njihovi mlečni izdelki kakovostni in so se doslej dobro in hitro prodajali, so trgovske organizacij^ denar, ki je bil namenjen mlekarjem, namenjale v druge namene. V zadnjem času pa se je močno zmanjšala tudi prodaja, saj domači izdelki s svojo ceno niso več konkurenčni uvoženim, pa čeprav dostikrat manj kakovostnim, izdelkom. Takorekoč povsem se je ustavila prodaja masla in kondenziranih izdelkov, večina slovenskih mlekarjev pa se preusmerja v izdelavo mleka v prahu. Odkup mleka se je letos v Sloveniji sicer zmanjšal za okrog 7 odstotkov, vendar pa je istočasno padla tudi poraba konzumnega mleka in to kar za 30 odstotkov. Vzroke za to ni moč iskati v uvozu ali v nakupih čez mejo, pač pa predvsem v močno zmanjšani kupni moči prebivalstva. Prevažanje čebel na pašo ima pri Slovencih že lepo tradicijo, saj o tem poročata že Anton Janša in Peter Pavel Glavar. V tistem času (18. stol.) so naši gorenjski čebelarji s posebej prirejenimi vozovi vozili svoje kranjiče na zgodnjo spomladansko pašo na rešo in v jeseni na ajdova pasišča. Ajda je dajala zanesljivo in bogato čebeljo pašo. Ob tem pe je bil pridelek ajdovega zrnja s pomočjo čebel mnogo večji. Danes žal ajda ne medi več. Že takrat so se naši predniki zavedali, da ni kraja, kjer bi trajala paša za ekonomsko pridobitno čebelarjenje skozi vse leto. Tudi danes zelo veliko čebelarjev prevaža čebele, 'saj si le tako poveča pridelek medu in poskrbi za čebeljo pašo, s tem pa tudi za hitrejši razvoj družine. Prevažanje z avtomobili (predelanimi tovornjaki, avtobusi, zabojniki in prikolicami) omogoči, da v eni noči prepeljejo velike razdalje. Priporočljivo je prevažanje v nočnih urah, ker tedaj čebele po nagonu mirujejo in ne izletavajo ali pa v zgodnjih jutranjih urah (zlasti na bližja pasišča), ko je še pa so kar naenkrat postali sla- Tudi Tovarna mlečnega prahu v Murski Soboti se je v veliki meri preusmerila v izdelavo mleka v prahu, vendar tudi njegova prodaja ne teče in zaloge dehidriranih izdelkov tako naraščajo. Trenutno imajo v svojih skladiščih okrog tisoč ton mleka v prahu, kar predstavlja več kot trimesečno pridelavo mleka na območju soboške tovarne. Skladišča pa polnijo tudi druge slovenske mlekarne in ker se je povrhu ustavila še prodaja tekočega mleka v Italijo, tudi te količine preusmerjajo v sušenje. Če bi takoj prekinili uvoz, bi skladišča z uvoženim blagom in domače zaloge izpraznili v dveh mesecih in šele takrat bi lahko pričakovali normalizacijo razmer na tržišču. Trgovske organizacije in nekatere mlekarne so namreč uvozile okoli 8 tisoč ton mlečnih izdelkov, posledica tega pa je bila, da so morali domači PREVAŽANJE ČEBEL hladno. Čez dan bi se čebele lahko zaradi toplote (nad 35° C v panju) in svetlobe čezmerno razburile in zadušile. V notranjosti prevoznega čebeljna-ka je tudi dovolj prostora za točenje medu in za druge čebelarske potrebščine (orodje, posode za med). V kabini ali na hodniku lahko tudi spijo. Velika prednost je tudi v tem, ker panjev ni potrebno nakladati in razkladati. Mnogi čebelarji tudi prezimujejo v prevoznih čebelnjakih. Z njimi smo se Slovenci uvrstili med najnaprednejše prevažalce. Vendar se poraja strah, da bodo zaradi prenizke odkupne cene medu in drugih čebeljih pridelkov, gledano na stroške prevoza, cene zdravil in reprodukcijskega materiala, raje čebelarili doma — ' na stalnem mestu. Seveda bodo dobili manj medu, pri tem pa bodo tudi stroški nižji. Tudi pašna bera ni več tako bogata. V splošni onesnaženosti, ki je zajela človekovo okolje, je čebela najbolj ogrožena. Pri pripravi čebel za prevoz na pašo je potrebno upoštevati: L Zvečer zamašimo žrela panjev, ’ trgovini GEA lahko kupujete ;so kmetijsko mehanizacijo ^CIALNA PONUDBA ZA KMETOVALCE: 2 vfeč^tski sadilnik krompirja stane samo 9.900,00 dinarjev in še k^Pir pa le 2 dinarja 89 par stali izdelki in priključki kmetijske mehanizacije NAJNIŽJE CENE IZDELKOM KMETIJSKE MEHANIZACIJE LE PR! GE! V MURSKEM ®dno ceneje! SREDIŠČU! CILJA! ŽELJO PRPROVIČ 42315 MURSKO SREDIŠČE M. Tim, tel.:042 843 232 Nov delovni čas: Od 7.00 do 15.00 in ob sobotah od 7. do 12. ure G Ivanka Lebar a & MLEKOPROMET LJUTOMER Na zalogi 150 ton sirov mlekarji za petino znižati ceno svojih izdelkov in nekatere prodajajo celo pod proizvodno ceno. Ta ukrep bi moral biti sicer dobrodošel za potrošnike, vendar pa se zaradi trgovskih marž nižja cena do kupcev ni v celoti uveljavila. In kakšne so posledice vsega tega? Večina slovenskih mlekarn se ukvarja s problemi likvidnosti, zato na nekaterih območjih rejci mleka ne dobijo pravočasno plačanega ali pa ga mlekarne izplačujejo le delno. Zaradi trenutnih presežkov mleka v nekaterih mlekarnah sprejemajo dodatne ukrepe. Tako poostrujejo selekcijo in prevzemajo le mleko, ki ustreza pravilniku o kakovosti ali pa ga plačujejo po znatno nižji ceni. Naslednji ukrep pa naj bi bil, da ne bi prevzemali mleka od manjših pridelovalcev. V Tovarni mlečnega prahu pravijo, da omenjenih ukrepov ne bodo izvajali, saj bi z njimi uničili dolgoletne rezultate, ki so jih zabeležili v prireji in odkupu mleka. Sicer pa mleko, ki ga prevzemajo na svojem območju, skoraj v celoti odgovarja pravilniku o kakovosti mleka. Tudi odkupa ne bodo omejevali, saj so manjši pridelovalci v tej tovarni enakovredni velikim in od njih prevzamejo še vedno okrog 65 odstotkov odkupljenega mleka. Ludvik Kovač V ljutomerskem Mlekoprome-tu, ki je specializiran za izdelavo sirov, nikoli doslej niso imeli težav s prodajo. Ponašajo se s kakovostnimi izdelki, ki jih je tržišče vselej sprejemalo, precej pa so se v preteklosti usmerili tudi v izvoz. Žal so se v zadnjem času razmere tudi v tej mlekarni zaostrile, prodaja je takorekoč zastala, zaloge zrelih sirov, pripravljenih za prodajo, pa se kopičijo. Trenutno imajo v svojih skladiščih okrog 150 ton takšnih sirov in prav nič ne kaže, da bi se prodaja povečala. Vzroke za to pripisujejo predvsem uvozu cenejših sirov, ki pa so često tudi sprašljive kakovosti, uvažajo pa jih vsi povprek, brez pravega nadzora. V Mlekoprometu so že pred mesecem dni opozarjali, da bodo prisiljeni izvajati nekatere ukrepe, če se razmere ne bodo uredile. Položaj seje v tem času še poslabšal in ljutomerska mlekarna se je znašla v zagatah, iz katerih ne vidi izhoda. Pestijo jo likvidnostne težave in si morajo pomagati z dragimi posojili, kupci pa s plačili vedno bolj zavlačujejo. Odkup mleka na njihovem območju zaenkrat sicer še teče normalno, tudi izplačilo dobivajo rejci pravočasno, če se razmere ne bodo uredile, pa bodo morali sprejeti nekatere ukrepe. Vendar le v skrajnem primeru, saj jih ne želijo niti rejci, niti mlekarji. L. Kovač obenem utrdimo vse panjske dele, da se ne bi med prevozom premikali in odpremo lopute za zračenje, ali pa (pri panjih AŽ) prevažamo s snetimi vrati. Paziti moramo, da so satniki dobro pritrjeni, da se satje med prevozom ne bo majalo in da okenca pritrdimo in privijemo s prečnimi zaporami. 2. Prevažamo le močne in zdrave družine. Ravno s prevažanjem čebel se je zelo povečala nevarnost za širjenje kužnih bolezni čebel. 3. Pred prevozom moramo pregledati družine in ugotoviti njihovo moč, zalogo hrane in količino zalege. 4. Iz medišča odstranimo in iztočimo težke medene sate. 5. Pred prevozom poskrbimo za potrdilo o zdravstvenem stanju čebel od pristojne veterinarske inšpekcije. Preden se odločimo za prevoz, je najboljše, da si pasišče in prostor za namestitev panjev ali prevoznega čebelnjaka predhodno ogledamo in se prijavimo referentu za pašo lokalnega čebelarskega društva, po potrebi pa tudi veterinarski postaji. Pri slednjih dveh bomo dobili vsa potrebna pojasnila. Kot prevažalci lahko postavimo svoje čebele na stojišče le v sporazumu z domačimi čebelarji in čebelarji prevažalci, ki že imajo tam čebele, na razdaljo 100 oz. 200 metrov. V kolikor sporazum ni mogoč, smemo svoje čebele postaviti najmanj 800 metrov od sosednjega stojišča. Vendar moramo paziti, da namestitev panjev ne bo zapirala in ovirala prehoda ljudem in živalim. Na vidnem mestu pa ga označimo z natančnim naslovom lastnika. Čebelnjak je primerno nameščen, če bo imel z obeh strani vsaj malo jutranjega sonca. Odpreti moramo vsa žrela in na koncu pregledati, da katerega nismo spregledali. Če na pasišču ni vode, moramo takoj poskrbeti zanjo, kajti čebelja družina potrebuje dnevno približno 1 liter vode. Če pa je na pasišču v gozdnem območju nevarnost medveda, namestimo okoli čebelnjaka električnega pastirja ali razne bliskalice. Zakon določa, da je izkoriščanje paše svobodno in brezplačno. Po prenehanju paše smo dolžni svoje panje odpeljati. Ne smemo pa pozabiti na lastnika zemljišča, na katerem smp imeli panje in ga bomo morda še po-* trebovali. Za njegovo razumevanje-se mu moramo oddolžiti z denarjem ali medom, ne le z besedama »hvala lepa«. Vzdrževanje melioracijskih objektov (nadaljevanje iz prejšnje številke) METODE ČIŠČENJA DRENAŽNIH CEVI Obstajata dve metodi čiščenja cevi: metoda s strganjem ali metoda z izplakovanjem. METODA STRGANJA Cev iz trdega PVC ali palice iz bambusa, ki so zvite skupaj, porinemo v drenažo. Na koncu je pritrjena priprava, ki izpodrine umazanijo in/ali jo odstrani iz drenaže. Obstajajo različni priključki za struganje: — z železno preobračalko — zaklopnico. Zaklopnica leži izravnano s cevjo, kakor se premika v drenažo in se obrne na navpično pozicijo, ko se cev potegne nazaj, tako izpraska umazanijo iz cevi, — votla cev (zajemalka) dolžine 70 cm ali manj, ki je manjšega premera od drenažne cevi. Zajemalka se sama napolni z umazanijo, medtem ko jo porivamo v cev. — Razne krtače, kot priključki, ki grobo očistijo drenažno cev, iz katere moramo nato odstraniti blato z izpiranjem. METODA IZ IZPLAKOVANJEM Vodo črpamo v drenažo s pomočjo visokotlačne črpalke prek visokotlačne cevi, na koncu katere je šoba, ki je prirejena tako, da je cev čistilne naprave v drenažni cevi samopomična. Vodni curki (eden v horizontalni smeri naprej in trije poševno usmerjeni v steno cevi drenaže nazaj) očistijo drenažno cev. Izpiranje je možno opraviti pod visokim ali nizkim pritiskom: — Stroj za izplakovanje pod visokim pritiskom deluje pod pritiskom 80—100 barov. Visokotlačna cev potuje po drenažni cevi pod vplivom delovanja reakcijskih vodnih curkov, ki udarjajo v steno drenaže od strani nazaj. Črpalko poganja traktor s 40 KS. Viskotlačna cev je navita na vreteno, ki se navija ali odvija s pomočjo prenosnega mehanizma, pogon pa dobiva od traktorja. — Stroj za izplakovanje pod nizkim pritiskom deluje na pritisk 20 barov. Cev je treba uvajati v drenažo ročno. Obe čistilni izplakovalni napravi imata možnost očistiti drenažo do dolžine 350 m. Glinaste in meljaste talne delce lahko odstranimo iz drenažne cevi z izplakovanjem. Pri tem daje najboljše rezultate visokotlačna naprava. Na drugi strani pa je izpiranje peska iz drenažnih cevi zelo težavno. 3. Vzdrževanje propustnosti tal: Podrahljavanje kot vzdrževalni ukrep na melioracijskem sistemu bi morali opravljati vsakih 4—5 let po izvedbi melioracije, ker s tem ko razbijemo neprepustno plast, ki se ustvarja pod ravnijo oranja, in omogočimo pronicanje vode v podtalje do postavljene cevne drenaže. Pogoji za izvedbo podrahljanja: — globina podrahljanja 70—80 cm, — razdalja podrahljanih nožev 75 cm, — pogoj za dobro podrahljanje zemljišča je vlaga izpod meje svaljkanja do globine podrahljanja, — smer podrahljanja prečno prek cevne drenaže s filtrom. Pri pravilnem podrahljanju se mora raven tal dvigniti pribl. 15 cm. Problem podrahljanja je v tem, da je v naših podnebnih razmerah in naših tipih tal zelo težko doseči tako sušnost tal, da je to možno kvalitetno izvršiti. Kljub sušnemu obdobju se pojavljajo vedno manjša območja, ki so za podrahljanje premokra. Praktično imamo površino, ki izkazuje več stopenj vlažnosti po posameznih predelih. V Nemčiji so ta problem rešili tako, da na vsak nož podrahljalni-ka obesijo valj za krtično drenažo. S tem dosežejo, da je zemljišče na mestih, kjer je dovolj suho, podrahljano, na mestih, kjer pa je prevla-ženo, krtičeno. Tako z eno operacijo zadostijo zahtevam podrahljanja I'n krtičenja. Potrebna vlečna sila za podrahljanje na en nož podrah-Ijača je 74 kW ali 100 KS. Ce podrahljujemo v tleh, ki je prevlažno, lahko dosežemo negativni učinek in dodatno zgoščevanje zemljišča ter zmanjševanje zračnosti, vodoprepustnosti tal. Isto lahko povzročimo, če rahljamo tla z nestabilno strukturo. 4. Vzdrževanje optimalne reakcije tal in strukture tal: Apnjenje tal in zagotovitev zadostne količine organske snovi v zemlji sta pomembna dejavnika za funkcioniranje celotnega melioracijskega sistema. Čim težja so tla, tem višja je optimalna pH vrednost. Za težka tla je to pH 6,8 — 7,00 in (po nekaterih avtorjih še do 1% prostega CaCo> kot vir neprekinjene preskrbe talne raztopine s Ca-ioni). Čim več dušičnih in (drugih fiziološko kislih) NPK gnojil, pa tudi čim več gnojevke uporabljamo, tem večjo skrb moramo namenjati doseganju in ohranjevanju optimalne reakcije tal. Z apnom namreč obarjamo dispergirane delce gline, povečujemo stabilnost (odpornost proti tlačenju) srednjih in velikih por v tleh, ohranjamo zlog in površinska plast tal se hitreje osuši, za mnogokratnik se poveča propustnost tal za vodo, površinski odtok vode se zmanjša, s čimer zmanjšujemo tudi erozijo. Za razkisanje travnikov uporabljamo praviloma (fino mlete) apnence ali dolomite, za njive — zlasti za težja leta, pa žgano (odpadno) apno ali hidratizi-rano apno (70 % CaO). Koliko CaO/ha potrebujemo za doseganje optimalne reakcije tal, nam pove obvezna kemična analiza zemlje. Organske snovi oziroma organska gnojila neposredno rahljajo zemljo, zlasti pa je pomemben njihov vpliv na ohranjanje in obnavljanje grudičaste strukture tal (s pomočjo huminskih snovi oziroma teles in izločkov bakterij in plesni). Organska snov je namreč substrat za življenje mikroorganizmov. Za ohranitev dobre strukture tal si moramo prizadevati za pozitivno bilanco humusa. To pomeni, ornici moramo z različnimi organskimi gnojili (k njim prištevamo tudi slamo, koruznico, listje in glave sladkorne pese, podorine, str-nišče in koreninske ostanke ...) dovajati toliko organskih snovi (izraženo v su-šini organske snovi), kolikor se jih med letom v ornici mineralizira. 5. Vzdrževanje poljskih poti V glavnem se opravlja po potrebi na mestih, kjer so se pojavile luknje ali večje depresije zaradi nestabilnosti tal, in to z navozom gramoza ter planiranjem. K vsem tem ukrepom je treba pristopiti vestno, ker bo sicer izgradnja melioracijskega sistema stran vržen denar, zemljišče pa z leti zopet nesposobno za kmetijsko rabo. KZ PANONKA, Oddelek za kmet, zemljišča: Jože Kosi, inž. agr. Lih Maja 1990 STRAN 7 občina Ljutomer praznuje — občina Ljutomer praznuje — občina Ljutomer praznuje — občina Ljutomer praznuje Skupščina občine Ljutomer čestita občanom ob njihovem prazniku! NOVI PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER U tem kratkem sporočilu prebivalcem ljutomerske občine mi ob izvolitvi za predsednika SO Ljutomer nikakor ni možno nanizati vseh idej, misli, spoznanj in načrtov, ki smo jih z zanosom in veliko notranjo sito oblikovali v predvolilnih programih. Vendar bistveno ostaja: s sodelavci in ljudmi dobre volje bom stori! vse, da povežemo svojo ustvarjalnost — znanje, sposobnost, pridnost v skupni cilj — napraviti čim več dobrega za kraj in ljudi — za državo, v kateri želimo biti resnično svobodni. Kot rečeno, čas predvolilnega . opredeljevanja je za nami, za nami so tudi -porodni krči« pri nastajanju strank, ki so med drugim omogočile izpeljavo svobodnih in demokratičnih volitev. Sedaj stojimo pred realnim, vsakdanjim življenjem pred dejstvi. Mirko Prelog Prepričan sem, da bomo v novi občinski skupščini (ta še ni dokončno konstituirana) zmožni, sposobni in voljni delati in delovati ustvarjalno (ne rušilno), le razmere za to moramo vzpostaviti. Vseh delegatov, poslancev posameznih zborov skupščine še ne poznam — večino pa — in ta me navdaja z optimizmom, saj gre za zelo sposobne ljudi, ki jih bodo pri odločanju vodili predvsem cilji, ki jih prihodnja demokratična družba želi dosegati. Moja naloga — predsednika — v tej skupščini bo tako tudi in predvsem v vlogi povezovalca med (največkrat) na videz različnimi pogledi na posamezne probleme pri posameznih delegatih ali skupin delegatov — občinskih poslancev. Pri našem delu bo torej podčrtana kultura odnosov, ki bo disciplinirala posameznika v njegovem osebnem dostojanstvu pri delu v skupščinskih 'klopeh, 'hkrati pa spodbujala izražanje osebnih ustvarjalnih pobud. Vemo pa, da, je pogoj za podjetniški duh (ki ga močno želimo vpeljati tudi v delo skupščine) dobro vzdušje (delovni nemir) in zadovoljstvo pri delu, ki ga mora občutiti vsak posameznik. Tudi temu dejstvu bom posvetil precej svoje pozornosti. Upam in želim, da okolje samo čimprej izloči tiste, ki so gradili ali še mislijo graditi le na vsiljevanju idej in moči. V naših skupnih razmišljanjih bodo vedno prisotne naše korenine, tradicija, splošne vrednote, ki jih lahko utrjujemo s simboli (zastava, grb, himna itd.), ki dajejo nekemu narodu ali manjšemu okolju — občini — ponos in ustvarjalnost — torej zdrav temelj za nadaljnji vsesplošen kul-turno-gospodarski razvoj. Ob tem razmišljanju pa je že zelo blizu naš konkreten poudarek za naš jutri — veljava pridnim rokam, in kar je še posebno pomembno: veljava znanju, modrosti, kar lahko najdemo le v dobrih strokovnih kadrih. Deficitu na tem področju bomo v naši občini namenili največ pozornosti. Veliko tega je že tudi do sedaj zastavljenega. Pravilno in pravično bomo ocenili delo, naših predhodnikov in nadaljevali, kar je dobrega. Na novo pa bomo brez predsodkov in smelo uveljavljali vse spremembe, ki jih naši ljudje želijo in pričakujejo od novega občinskega vodstva. Mirko Prelog Slovin ostal sam, kakšen bo zapitek? Te dni se je zgodilo tisto, kar so vinogradniki že dolgo diskretno napovedovali. Vse vinogradniške organizacije, ki so bile v sistemu Slovina, ki niso iz Ljubljane, so izstopile iz tega največjega trgovskega podjetja. Uradnih razlogov za izstop sicer še niso pojasnili, vendar pa iz številnih pogovorov, ki smo jih imeli z ljutomerskimi in gornje-radgonskimi vinogradniki, lah- ko naštejemo nekaj osnovnih razlogov; Ljutomerska in kapelska klet, ki sta svoje vino prodajali v glavnem prek Slovinove trgovske mreže, že dalj časa nista bili zadovoljni z odnosom Slovina, saj je le-ta premalo storil za poudarjanje kakovosti in zaščito kakovostne znamke Jeruzalem-sko-ormoških in Kapelskih goric. Iz teh odnosov so nastali številni drugi zapleti, ki so pripeljali do te dokončne odločitve. Kaj pa sedaj? V kleteh, predvsem pa v vodstvih bodo morali dodobra premisliti, kakšno tržno in podjetniško pot bodo ubrali, da zaščitijo kakovost vin, ki rastejo na naših vinorodnih območjih. .Morali bodo doseči, da bo vino tudi rešničen simbol tega območja. D. L. OPREMLJATE TRGOVINO, GOSTILNO, NABAVLJATE HLADILNO OPREMO ZA SKLADIŠČENJE IN PRODAŠ HRANE? OBRNITE SE NA NAS, POMAGAL! VAM BOMO URESNIČITI VAŠE ŽELJE! — vitrine vseh vrst in dimenzij — retropulti in nevtralni elementi — točilni pulti — izdelovanje in opremljanje montažnih in zidanih hladilnic — krilna in drsna hladilni-ika in zamrzovainižka vrata Podjetje za proizvodnjo hladilne opreme 69240 LJUTOMER Kolodvorska 28 Telefon: (069) 81-340, 81-898 Telefax: 81-340 emona commerce sektor: predelava vrtnin ljutomer 69240 ljutomer, Rada Pušenjaka 8, telefon: 069/81-250, 81-251, 81-237 telegram: Emona Ljutomer telex: Yu Emona 35265 telefax: 069/82-502 žiro račun: 50100-601-12274 PROIZVODNI PROGRAM: • proizvodnja delikates (šampinjoni, olive, artičoke, beluši) • kumare, paprika, feferoni, rdeča pesa, fižol • predelava lešnikov, orehov, mandeljnov • predelava ajdove moke, ajdove kaše, prosene kaše • pakiranje oglja • predelava sadja • DISKONTNA PRODAJA IN TRGOVINA NA VELIKO Nova blagovna znamka EMONA COMMERCE LJUTOMER STRAN 8 VESTNIK, 31. gospodarstvo V SOBOŠKI MURI INA NAFTA LENDAVA v KORAK S SVETOVNIMI ZAHTEVAMI tala in konkurenca v svetu je vedno večja, prodor japonskega kapi- zahna1 r**eže* P°,rebni denar zagotovili v okviru Zavarovalne novo n/r V’ prizadeva, da bi že do naslednjega leta zgra-•"»lovno stavbo v Murski Soboti. M. -L v VAŠEM KRAJU izboljšavami pripravljajo na leto 1992. Za navzočnost na najzahtevnejših svetovnih tržiščih bosta odločilni predvsem kakovost in cena, zato posebno pozornost namenjajo izboljšanju tehnologije. Za nakup najsodobnejših strojev, ki so izredno prilagodljivi za najrazličnejše operacije in povečujejo produktivnost, so v lanskem letu namenili 11 milijonov nemških mark, za razvojem tehnologije pa ne želijo zaostajati tudi v prihodnje. V Muri so se odločili, da koraka z Evropo in svetom ne smejo izgubiti, zato širijo in povečujejo svoj izvoz, tudi zunaj Evrope. Močno so navzoči na ameriškem tržišču, pripravljajo prvo pošiljko moških oblek na japonsko tržišče, pogovarjajo se z Avstralijo in še nove načrte imajo. Japonska je svoje tržišče odprla predvsem za izdelke visoke kakovosti, propagira evropsko modo in takšno politiko tudi zelo pametno vodi. Možnost za prodor na japonska tržišča imajo predvsem tiste firme, kjer je japonski kapital, v sodelovanju s takšnimi za-hodnonemškimi firmami pa se tudi Murine možnosti na japonskem tržišču povečujejo. Z izvozom blaga in storitev so v letošnjih prvih štirih mesecih v VIDEO IN SOFT STUDIO Cankarjeva 53 MURSKA SOBOTA • izposojamo najnovejše video filme • prodajamo programe za commodore 64 • edini videoklub v Murski Soboti, odprt tudi v nedeljo 'ORITEV V PETEK, 1. JUNIJA 1990 VIDEO IN SOFT STUDIO CANKARJEVA 53, MURSKA SOBOTA Muri ustvarili prihodek v vrednosti 36 milijonov nemških mark, vendar odpade na klasični izvoz le slabih 15 odstotkov te realizacije. Obseg klasičnega izvoza si prizadevajo povečati, vendar so težave, saj so domači izdelovalci tkanin in reprodukcijskega materiala predragi in neprilagodljivi za zahteve svetovne mode. Tečaj dinarja je trenutno najbolj boleča točka Murinega izvoza, vendar pri njem morajo vztrajati, imajo tradicijo in partnerjev ne smejo izgubiti. Zato se ne morejo prilagajati trenutnim razmeram, pa čeprav je po njihovem mnenju tečaj dinarja za 20 do 30 odstotkov prevrednoten. Z izgubo sicer ne izvažajo, saj delajo kalkulacije za vsak izdelek posebej, vendar tudi kakšne posebne akumulacije ne ustvarjajo. Vse to pa se kaže tudi pri osebnih dohodkih, ki glede na evropsko kakovost in produktivnost, ki ju dosegajo v Muri, še zdaleč niso realni in spodbudni. Vendar, potrebno je vzdržati, saj se bodo razmere morale urediti. Delo v Muri imajo, vseh naročil iz tujine ne morejo niti sprejeti, od tečaja dinarja pa bo odvisno, kakšen dohodek bodo dosegali v prihodnje. Ludvik Kovač DIFI bo dal delo Na naš komentar Se bo Ina Nafta zrušila? v 19. številki Vestnika smo v tovarniškem glasilu Nafta zasledili odmev, v katerem je poudarjeno: »Ne, znašla se je le v težavah, značilnih za vso Jugoslavijo!« V tem zapisu ne nameravamo prepisovati argumentov, ki jih v Ini Nafti navajajo za (ne samo) svoje težave, pač pa želimo.opo-zoriti na eno od priložnosti, ki jo ponujajo v Naftinem razvojno-investicijskem sektorju (RIS). Gre za pobudo o ustanovitvi posebnega proizvodnega programa drobnih in finalnih izdelkov, za kar uporabljajo kratico DIFI. Pobudnik tega je vodja viša Ivan Pavoševič, ki ugotavlja, da bi ta dejavnost omogočila zaposlitev kakim 100 delavcem. Ker je v Ini Nafti več kot 250 delavcev, ki so ekonomski presežek, je pobuda • o novem programu, kjer bi našli delo, toliko bolj aktualna. Vnesli jo bodo v sanacijski program kot eno od možnosti (najbrž tudi priložnosti) za izhod iz težav. Da bo bolj razumljivo, naj povemo, da v Ini Nafti v Lendavi vedno bolj spoznavajo, da se je treba lotiti tudi izdelave in pakiranja izdelkov v manjših količinah. Konkretno to pomeni (po Pavoševi-čevem predlogu) izdelavo drobnih in specialnih izdelkov iz surovin, ki jih predelujejo v sektorjih Rafinerije in Petrokemije. Leti bi bili končni izdelki, vanje bi bilo vloženega več dela, zato bi bili seveda dražji in dohodkovno zanimivi. Da je tako, dokazujejo nekatere firme (na primer Belinka), ki iz Naftinih polizdelkov izdelujejo končne izdelke in lepo služijo. Nekaj »malolitražnih« izdelkov so že dali na tržišče: destilirana voda, petrolej za razsvetljavo, topila za čiščenje mehaničnih delavnic in podobnega, razredčila za barve, bencin za čiščenje, razredčila za plinsko olje (dizel). Možnosti pa ne manjka. Tako je dan tudi predlog o izdelavi premaznih sredstev na temelju lastnega špirita whyte in izdelkov iz bitumna. Tudi metanola ne kaže le prodajati na veliko, še posebej pa ne zdaj, ko ni donosen, ampak ga je možno višje ovrednotiti v manjših pakiranjih. Enako velja za plina propan in dimetileter. Nazadnje so tu še izkušnje z izdelavo izolacijskega materiala lenda-pora. Pa ne le v obliki plošč kot talnih in stenskih izolacijskih materialov, ampak tudi za izolacije cevovodov, kaširanega len-dapora z bitumnom in tako naprej. Naš sogovornik Ivan Pavoše-vič meni, da bodo v Ini Nafti prej ali slej morali premagati predsodke o drobnih programih, kajti treba je izrabiti vse proizvodne možnosti. Program DIFI je možno izpeljati dokaj hitro, drugače pa je, ali se bodo prodajne službe ustrezno organizirale, Sploh pa je nujen večji prepih med vsemi zaposlenimi, še' zlasti pa med višje- in visokošolsko izobraženimi (skupaj jih je men-- da 110), kajti ti naj bi se končno lotili dela, za katero so se izobraževali, ne pa, da se jih kar nekaj deset ubada z nepotrebno pisarijo, na primer vodenjem raznih evidenc o normativih in drugem, kar bi lahko opravljali vodje izmen ali kdo drug. Iz Ine Nafte še tole: disciplinska komisija je izrekla prenehanje delovnega razmerja Marjanu Mertikii, Jožetu Štefaniču in Mladenu Matošu, ker 15. novembra 1989 niso nadzorovali poteka analize in kondenzacije pri izdelavi lepil, zato je odjeknila eksplozija, ki je ogrozila človeška življenja in naredila veliko gmotno škodo. S. Sobočan Iz Lendave več ajdove moke ESOIZDELK1 Dan MARLES HIŠ v MURSKI SOBOTI 5.6.1990 v salonu hotela DIANA Titova 26 MURSKA SOBOTA od 10. do 18. ure gradite> se zanimate za montažno gradnjo in želite ^Dnejših informacij, vljudno vabimo, da nas obiščete. Marles vas pričakuje! V lendavski kmetijski zadrugi se že dlje časa ukvarjajo tudi z mlinarstvom, saj predelujejo več vrst žit. Tačas zamenjujejo žito za moko, in sicer je treba dati za 50 kilogramov pšenične moke ali 68 kilogramov moke za kruh 100 kilogramov pšenice. Znani so tudi -po predelavi ajde, prosa in riža. Tako so lani predelali 1200 ton ajde, 500 ton prosa in 2000 ton riža. Vse te surovine so dobili iz uvoza s posredovanjem Zunanje trgovine ABC Pomurke. Pred kratkim so v Kmetijski zadrugi Lendava kupili nove naprave za luščenje ajde. Omogočile jim bodo tako imenovano hladno luščenje, kar je novost v primerjavi z dosedanjim tehnološkim postopkom, ki je zahteval kuhanje ajde pred luščenjem. To pa ne pomeni, da bodo dosedanji način povsem ovrgli, kajti porabniki si žele ajdovo kašo ali moko, pripravljeni na oba načina. Največ kupcev imajo v. Sloveniji in sosednjem Medžimurju. Z nakupom surovin sicer nimajo težav, vendar bi želeli predelovati tudi ajdo in proso z domačih njiv, žal pa na našem območju ne uspevata več. G. RADGONA, LACKOVA 22 dobavitelji surovine za kraški pršut, kraški zašink in kraško panceto za Kras Sežano želijo potnikom Vestnikovega vlaka srečno vožnjo! ^1^n nSKE MULČERJE V mulčenje trave ?asadih । h’ sadovnjakih ter drugih 'ahk0 |?Jn Parkih. Rotacijski mulčer se s|aihe Porab,ia tudi za mulčenje koruzne 'ntorm.. ■ Pr°daja: KOVAŠTVO ^ANC, Rošpoh 76/b, 62351 a’ 'el. (062) 621 233 §. s. Priporočamo se s svojimi kakovostnimi izdelki! STRAN 9 pisma, mnenja, stališča ZNANJU ČAST IN OBLAST Socialistično eksperimentiranje je v povojnem obdodju vse bolj slabšalo razmere v vzgoji, izobraževanju in znanosti ter položaj tam zaposlenih ljudi. Socialistična revolucija namreč ne prenaša izobražencev in njihovega ustvarjalnega individualizma. Izobraženci so vsekakor v napoto uvajanju novih in novih reform, ideološko oplemenitenih z negativno selekcijo zaposlenih. Zato preganjanja, odliv pameti v tujino, na drugi strani pa poslušni ljudje, lojalni vladajoči politiki in okrašeni z akad, naslovi. Nujno bo resneje slediti izkušnjam, razvojnim težnjam ter vplivu, ki ga ima politični pluralizem v deželah z razvitim večstrankarskim političnim sistemom na oblikovanje šolskega sistema, njegove organizacije, vodenje in financiranje, šolsko prakso ter na delo in položaj prosvetnih delavcev v njej. Pričakovati je, da se bodo pri nas ob državnem šolstvu porajale različne oblike zasebnega šolanja, ki bodo naletele na večji ali manjši odpor širše javnosti. Vendar je potrebno vedeti, da šolski pluralizem tudi v svetu ni bil sprejet brez resnih pomislekov. Treba je vedeti, da zamisel o zasebni šoli skriva željo po drugačni šoli. S črtanjem določil o vodilni vlogi ZK, o utemeljenosti vzgoje in izobraževanja, grajenega posebej na marksizmu ter s črtanjem ustavnega določila o zasebnem statusu izpovedovanja vere, je konec nekoč zelo mučnih razprav o tem, ali je učitelj lahko religiozen. Navaditi se moramo spet na ideološko svobodo, da ne bo obremenjevala, ampak bogatila skupno življenje, oziroma tako oblikovati skupno življenje, da to ne bo pomenilo pritiska k uniformnosti. Šola ne sme služiti ideološki ali politični indoktrinaciji, spodbujati mora politično kulturo pluralizma in strpnost ter zagotavljati potrebno državljansko izobraženost. Šolstvo in pedagoška znanost bosta morala spremeniti šolsko zakonodajo, učbenike, učne načrte in programe, ki še temeljijo ravno na ideologiji nekdanje partije. Tudi unitaristična zasnovanost šolstva v federacijah, še zlasti v večnacionalnih državnih skupnostih, je v civiliziranem svetu večinoma že preteklost. Motijo se tudi tisti naši privrženci zveznega skrbništva nad šolstvom republik, ki pravijo, da moramo priti v združeno Evropo poenoteni in v skupništvu, češ, saj bo tudi v Evropi po letu 1992 prevladal nekakšen nadnacionalni koncept vsesplošnega poenotenja. Usklajevanje tehničnih, proizvodnih, poslovnih standardov ne pomeni tudi kulturne in narodnostne asimilacije. V dokumentu Evropske skupnosti, ki so ga sprejeli na seji Sveta ministrov za šolstvo 6. oktobra 1989, je sicer poudarjeno, da je pri oblikovanju šolskih sistemov pomembna zavzetost za integracijo otrok in državljanov v Skupnosti držav članic, obenem pa je nujno varovati njihovo jezikovno in kulturno identiteto. Tako kot bi bilo stapljanje narodov v združeni ŠE VEDNO »KIPI« Prosimo, da objavite odgovor na članek ČE UČENCEM PREKIPI, ki ga je napisala prof. Pojbičeva in je bil objavljen v Vestniku 13. 4. 1990: 1. Prof. Pojbičeva tam trdi, da (citiramo): »Nekateri že leta povzročajo težave na šoli in se skrivajo za mladoletnimi učenci,« a ni navedeno niti kateri so ti »nekateri« niti katere so te »težave«. 2. Prof. Pojbičeva pravi: »Pritožbo so nekateri učenci podpisali iz preračunljivosti, drugi pod pritiskom ...« Peticija je bila prostovoljna, vendar vsakega razreda organizatorji žal nismo mogli kontrolirati. Prof. Pojbičevo pa prosimo, da naj odgovori, kdo je vršil pritisk nad dosameznimi dijaki. 3. Dijaki sami smo bili pobudniki, organizatorji in izvrševalci te peticije. Ne zavedamo pa se samo svojih dolžnosti in pravic, ampak tudi svojih dejanj’ Dijaki naravoslovno-matematične (NA-MA) in pedagoške usmeritve (PED) Evropi v nekakšno evropsko nadnacionalnost utopija, so nesprejemljive tudi zamisli o nekakšni jugoslovanski nadnacio-nalnosti in kakršnemkoli vsiljevanju poenotenja vzgojno-izo-braževalnega sistema v skupni državi Jugoslaviji. V družbi, ki noče samovolje in neznanja, ki ceni pamet bolj kot nespamet, ki hoče napredek, bo ustrezno vrednoteno delo učitelja, visoko bodo postavljena merila uspešnosti njegovega dela in na tej podlagi bo to delo tudi dostojno plačano. Učitelj lahko prepriča učenca o vrednosti znanja, o smislu učenja, če ga v to prepričujeta njegov družbeni ugled in gmotni status. Šola je vlaganje v ljudi, to pa je od vseh mogočih vlaganj zagotovo najučinkovitejše! Nova Oblast je tu, v imenu Zveze neodvisnih sindikatov ji želimo veliko entuziazma pri odpravljanju starih zablod. SREČNO! prof. Alenka Orel, sekretarka Zveze neodvisnih sindikatov Slovenije Čarovniška kuhinja Zakaj Socialdemokratska mladina ne gre na kongres ZSMJ Pred dnevi je ZSMS-Li-beralna stranka (stranka ali del mladinskega političnega gibanja obenem, kakor pač piha veter) milostno odstopila deset delegatskih mest na kongresu ZSMJ Mladinskemu svetu Slovenije. Le-ta je velikodušno ponudbo (bojda iz taktičnih razlogov) sprejel in takoj pozval svoje soustanoviteljice k zbiranju imen. Mladi Socialdemokrati ne bomo na ta kongres poslali nikogar, razlogov za to je nešteto! Kot je znano, bo prvi dan kongresa ZSMJ naredila HARAKIRI, drugi dan pa se bo reinkarnirala v nebo cvetoči Mladinski svet Jugoslavije. Prvič! Nepojmljivo je, da se ideološko obremenjena organizacija okliče za zastopnika celotne mladinske populacije. To je približno tako, kot da bi se partijski CK oklical za državni parlament. Drugič! Mladinski svet Jugoslavije bo, kot kaže, čudno čudna mešanica razno raznih organizacij, še najbolj podobna ČAROVNIŠKEMU ZVARKU, narejenemu po naslednjem receptu: vzemi dve ali tri socialistične mladine, dodaj Socialistsocialdemokratsku frakciju (pogled u lijevo), dobljeno pa začini z Liberalno stranko. Po okusu pridaj aromo nacionalnih Mladinskih svetov. V popolnoma pokriti posodi pridno kuhaj in vsake toliko elegantno premešaj. Mladinski svet Jugoslavije bo tako kuhan. In za konec! Kralj je mrtev! Naj živi kralj! BLAŽ ŠTRUKELJ predstavnik SDM v Mlad. sv. Slovenije LJUTOMERSKI POLITIČNI ŠKANDAL V sramotni politični aferi, ki si jo je ponovno privoščil predse nik občinske kmečke zveze Ljutomer, smo člani krajevne kmečkjj’ ze Cven globoko užaljeni. Sklenitev koalicije med Mihom Magdi« in ljutomersko partijo-SDP prav gotovo nima primere v zgodovini lovanja Slovenske kmečke zveze. Kmečki aktivisti smo z dosedanj delovanjem dokazali, da se za dosego interesov in ciljev, v po/JJ zgodovini vedno izkoriščenih kmetov, znamo in moramo bontl poštenimi in dostojanstvenimi metodami. Zato Miha Magdič p»vč tovo ni imel pravice za svojo funkcijo predsednika občine prod ugleda in časti naše kmečke zveze. Kakorkoli že, Krajevna k®' zveza Cven obsoja njegov sporazum z ljutomersko partijo-SDP®^ ocenjuje kot nelegitimnega, saj je dejanje storjeno brez vednosti । hrbtom tako občinskega pa tudi republiškega upravnega odbora. Zato upravni odbor Krajevne kmečke zveze Cven: — poziva vse člane SKZ, naj nikar ne izstopajo iz svoje s ta ske stranke, saj tovariš Miha Magdič prav gotovo ne bo več predsednik ljutomerske kmečke zveze, . — meni, da je Miha Magdič tudi brez tega škandala nepn®e kandidat za predsednika ljutomerske občine, . jsB — poziva vse Demosove poslance, naj ne nasedajo prevari, s J po Magdičevi zaslugi komunisti kandidati kmečke zveze za funlt narje ljutomerske skupščine. Cvenski kmetje povsem podpiramo demosove kandidate za najodgovornejše funkcije v ljutomerskem parlamentu. Za upravni odbor Krajevne J™ CVEN Mila" Reka -Timav Podobe, zgodovina in ekologija kraške reke ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Podobe, zgodovina in ekologija kra^ reke — knjiga kot spomin na potovanje letošnjega Vestnikovega vlaka! V bujnem sijaju mešanega listnatega gozda ob vznožju Snežnika, v stoletnih korenin in velikih gmot plastastega peščenjaka izvira na več mesti'1 ška reka, ena najbolj nenavadnih rek, kar jih lahko občudujemo na ozemlju ob jugoslovanski italijanski meji in v tržaškem zaledju. Po kakšnih lometrih vodnega toka ta reka, bogatejša zaradi številnih pritokov, nepričakov izginja, s truščem strmoglavlja v mogočne Škocjanske jame, potem pa se po tinah kilometrov spet prikaže kot Timav, prav blizu morja pri Devinu. , Pričujoča ilustrirana monografija o kraški reki je delo uglednih italijonj in slovenskih strokovnjakov, ki so z veliko skrbjo predstavili ta del naše dom°vi ’ njegovo zgodovino, naravne znamenitosti, živalstvo ter etnograjjske posebno Knjiga je ilustrirana z reprodukcijami umetniških del, barvnimi in črnobeli^J tografijami, shemami in zemljevidi. Vsem udeležencem VESTNIKOVEGA VLAKA vljudno sporočamo, bodo knjigo lahko kupili ali pa naročili na prodajni stojnici v Lip|Cl' Knjiga, ki vas bo spominjala na to potovanje, stane 620,00 din. Založba Mladinska knjiga pa vam bo že na VESTNIKOVEM VM KU svetovala in priporočala knjižne izdaje, ki so primerne za vsak priložnost, za vsak dom in družino, za vas in vaše najmlajše. Vse knjige iz knjižnega programa Založbe Mladinska knjiga lahko kupite v vseh knjigarnah, naročite pri založniških poverjenikih ali neposredno na naslovu: Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3. STRAN 10 kulturna obzorja Milan Vincetič Rdečkast trudbenik (odlomek iz monodrame) kot tovar°"ka’ 80sP0clična Kaltovka, nikoli več ne bom bleknil take ■no spust?'Ca Kaltovka, zame boste vedno gospodična Kaltovka, sa-lastni vol'6 me 'Z te®a 8noj'šča .. . Saj nisem prišel z veseljem in po mehanik? M m°ja služba ... eni so traktoristi, lekarnarji, državnes-’ ZIaarb’ mene kot vernega komunista pa je partija izbrala za rit... p|i-?.ne8a izterjevalca . . . Partijapa ni z enim prstom v ^uPnikovihJa 'j6 ve® k°t mati . . . Kar pove partija, je več kot dvesto Ne d Zakrament°v ■ ■ ■ Kaltovka, a slišiš, ha? matij utna6 aj 1° norca’ vem> da si tu . . . Kaj ne vidiš, da je moj posel kebujej I Zan. . traktoristov: lepo v uniformi, pa še kolo ti dajo, po-®OsPodov SVIn^n*k *n PaP>r> pravim ti, gosposko delo, danes ni več se jaz ~ PuJsa, jebemti, zavil ti bom vrat — veš, kako tv°ja kmpjr^6^' Avgust Fijember, državni sodni izterjevalec, 1. r. A Kaltovka dP311161 sploh ve, kaj je to 1. r.? To pomeni, gospodična 8°spodi>n v Podpiše moja roka, drži kot pribito ... To pomeni, .'tovka, če me sputiš ven . . . Igrata £'edališče Guliver Murska Sobota !l^ 7 Roš in Borut Siherle, o torkovi premieri pa več v na- ta desn??°r teksta Rdečkastega trudbenika na levi, Milivoj M. Roš n' Strani fotografije Nataše Juhnov. »Ne gre reč za naravo v tradicionalnem pogledu, ampak za novo stvaritev, ki odseva sfere duha in spontanost podzavestnega. Barva je zaživela in govori samo sebe. Spomini na odslikavanje videza so tako postali le še avtorjeva opomba pod črto, z njo namreč svoje slikarstvo umešča v kontinuum slovenskega in evropskega slikarstva. Tako smo vnovič pri hotenem protislovju, ki daje Mesari-čevemu slikarstvu poseben pomen in ceno.« Tako je na otvoritvi razstave likovnih del akademskega slikarja Franca Mesariča v Vodnikovi domačiji v Ljubljani med drugim dejal in na zloženko, ki je izšla ob tej priložnosti, zapisal dr. Ivan Sedej. Torkovi otvoritvi je posebno publiciteto v slovenskem središču dala prisotnost predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana, umetnikovega sošolca, razstavljene slike pa so pritegovale tudi same. Predvsem so manjšega formata olja in akrili na platnu ter kombinirane slike, nastale v zadnjih desetih letih. »Svet slike, ki jo je Franc Mesarič odkril, je tako zelo širok in poln, da bo vsak njegov naslednji korak vanjo novo presenečenje,« meni likovni kritik, umetnostni zgodovinar Franc Obal, vodja soboške galerije pa poudarja: »V najnovejših delih LIKOVNA USTVARJALNOST MLADIH Koncertna roža k°vač iz °s,sm« slišali peti Sindikalni mešani pevski zbor Stefan ^tovo zavor e S°b°te na letnem koncertu v soboški kinodvorani, i^tjena, u, Jo Premalo reklame je bila dvorana le do polovice na-d^^i'etos sQr 0° ^orovskem vsakoletnem prazniku ni bila navada, dodela, venli rožico, ki je bila nekakšen moto koncerta, oh’ da naštud- Slmbo' ljubezni med ljudmi in pevci so se letos odlo-li nJanie na jaj0 Pretežno narodni program. Gotovo jim gre za r s°: N’mau I- o®?3 blaga v zanimivih zborovskih priredbah. Zape-i J?'i'zero v priredbi Radovana Gobca, Pr’zil' rouž’ce U ^erkuja J^enšaka, rezijsko Jnjen čeua jti gna, v priredbi Pavlete ^na Suni ’ 7enske duge noči Antona Andela, Rum, dum, dum irn Kuma6' e®a Nede mi več rasla Danijela Gruma, Dajte, daj-Pr? k°nj’ča nama> Katica Radovana Gobca in Moj očka Se ežno na danila Švare. Da so pevci v program letos uvrstili Qmn° niso n "° Pe?em> Je gotovo vzrok tudi v tem, ker se letošnjo »m • Pa ;PriP|avliali za tekmovanje na Naši pesmi v Mariboru, ne ^ajo^ 'skati pomanjkljivo dodelanost skladb tudi ob tej po^re biti mrnPtlvacij»- Čisto razumljiveje sicer, da vsako leto zbor Pedali nekat S'ma'no Pripravljen, vseeno pa smo poslušalci letos zivn ,udi šibU6 Pevce> pelo jih je namreč le sedemintrideset. Zbor itPepka Petja t ?°Pran'> v nekaterih skladbah je bilo premalo inten-(V 1 .Pevci s „ ln tam slab vstop, šibka intonacija. Največ težav so Nl^.^sa Pm??'111? Dulces exuviae, madrigalom Jacobusa Gallusa ipa^hne. že, 6 lna’ 'n ^icut cervus, motetom Giovannija Pierluigija edj? h' se drurn°|t°rej’ da bi zbor znova postal to, kar je bil še lani, 1 2bor j7 o®0 teto odločil za tekmovanje, saj je to zares skorajda Pomurja, ki to zmore. SMILJA GABER Že tradicionalno je v maju, v mesecu mladosti v pomurskih galerijah na ogled otroška likovna ustvarjalnost in svet mladih v sliki. V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti so razstavo Likovna ustvarjalnost mladih ’90 in Likovni svet mladih v knjigi odprli prav na svojčas bolj kot dandanes proslavljam dan mladosti. Razstava bo na ogled do 17. junija, ob njenem odprtju pa je Jože Gutman, ki je opravil izbor del, dejal in na zloženko zapisal: »Odrasli ponosno živimo svoj svet, ustvarili smo ga, ga ogradi- i^OŠEVEM OBJEKTIVU Jože Gutman, likovni pedagog Sl1'Na??1 ^'okmo K°lesa sPet postajaj« aktualna, oziroma so postala z dražitvijo motornih konjičkov «n "Hc. Jboij Sq s, pa tudi zat0, je vse kolesarjev zaradi verovanja v rek Zdrav duh v z .. na veseli tisti, ki jim je do neokrnjene narave in so jim odveč izpušni plini, hrup p uh? JožetaOv°^n? kolesa drugačnih oblik, prevladujejo predvsem športna, toliko, kot jih je na sliki \ z :Pa v Polefl?L°^e'Kološa, pa jih je dandanes tudi težko najti. Morda na kakšnem tovarniškem dvor«-tkt?h Vr°Čih dnch Prcd kopališčem v Murski Soboti. Pomursko sredisce kolesarskesteze n Steret??3 vPadni? Smeri Rakl'čana, vsekakor pa bi jo potrebovalo do satelitskega naselja ern ’ Selili plo^.^arna; za pešce, kolesarje in druge udeležence v prometu pa ulica Stefana R^aca teste Ven’k' br« kolesarske steze neustrezna - kot bo potrebno razmišljati tudi o ureditvii Len ar to ni predmet tega podpisa pod fotografijo koles iz serije Sobota moje m^ gav»ar FRANC MESARIČ: GLUHI BEETHOVEN POSLUŠA PETJE PTIC, KOMBINIRANA TEHNIKA, 1985 Franca Mesariča odkrivamo poudarjeno sintezo konstruktivnih, konceptualnih in ekspresivnih likovnih elementov (ti se vsiljujejo gledalcu njegovih de! že od leta 1968 — pop art, hiperrealizem, ciklus bršljanov, Doma), s pomočjo katerih je avtor svoje zamisli in ideje, porojene svojega duhovnega sveta, realiziral r likovni obliki. Iz kritičnega odnosa do nekaterih pojavljajočih se tendenc v sodobni li, zavarovali z zakoni, ukrepi, mu določili merila — čudna in tuja otroku. Čičke in čačke v tem svetu sramotno zardevajo, pa čeprav povzročene z ogromno notranjo energijo malega čečkača. Odpirmo na otroški razstavi oči in srce, pozabimo na svoja velika merila in pojdimo skozi razstavo. Od kod ta množica črt, od kot ta silna moč barve, od kod ti silni ritmi, ta eksplozivni naboj? Takšna je duša otroka, likovna govorica je njena zrcalna podoba — veselje, stiske in travme v barve in črte preliti, v ilovico vgneteni. Razstava o Valvasorju »Pred nami je razstava, posvečena Janezu Vajkardu Valvasorju, ki se je ukvarjal z mnogimi področji znanosti: bil je zbiratelj, risar, založnik, ob tem pa še vojak in poveljnik. Bil je med tistimi redkimi vidnimi osebnostmi pri nas, ki so kljub velikemu neskladju z domačo stvarnostjo težile k izvirnim kulturnim ciljem in tu dosegale visokim evropskim obzorjem enakovredno raven. Zato so v evropsko kulturo tudi prispevale. Evropejec po duhu in izobrazbi in Kranjec po domovinstvu spada med najznamenitejše in najvidnejše može, ki so živeli in delovali na zemlji slovenski. Bil je v svojem času edini na Slovenskem, ki je sledil razvoju fizK kalnih znanosti in se uvrstil med prve znanilce prosvetljenske misli. Kot takega ga je označil tudi njegov biograf Branko Rajšp.« Tako je dejal na otvoritvi razstave v prostorih puconske Osnovne šole Štefan Kuhar-Bojan njen postavitelj Franc Kuzmič iz Pokrajinske in študijske knjižnice, ki posreduje razstavo ilustracij in del Janeza Vajkarda Valvasorja, pri nas znanega predvsem po Slavi vojvodine Kranjske. Poleg originala te knjige, ki je pritegnila največ pozornosti, so zanimive tudi druge, razstava in njena predstavitev pa je zanimiva tako za učence kot pedagoge in po Puconcih bi bilo prav, da je še kje na ogled za dopolnitev pouka slovenščine, zgodovine in zemljepisa. bb likovni umetnosti, do idejnih in ideoloških neskladij med deklariranim in stvarnostjo ter njegovo osebno imaginacijo, je v iskanju osebnega likovnega izraza priče! v neki posebni kolažni tehniki lepiti na slikovno polje krpe barv, predmete iz okolice in simbole — srp, kladivo, klešče, žaklovino____ter jim tako spremeni! njihovo običajno uporabno in ideološko funkcijo, etc.« Čičke in čačke v njej ŽIVIJO! Na likovnem pedagogu je, da jih občuti, da jim prisluhne, jim omogoči, da se z vso silo razvijejo v brezkončno likovno govorico: na njem je, da sprosti mehanizme ustvarjalnostnih procesov v malem človeku. Samo skozi tako vodeno likovno vzgojo se otrok razvija v samozavestno in ustvarjalno osebnost. Takšen začuti sebe, in ko v sebi odkrije svoje lastne sile, tedaj šele začuti svojo resnično moč in ceno — vrednoto človeka.« Brigita Bavčar Foto: Nataša Juhnov PO JUBILEJU Glasbene šola Gornja Radgona je sredi maja proslavila 40. obletnico svojega obstoja. Svoj že kar častitljivi jubilej je zaznamo vala s slavnostnim koncertom, obenem pa počastila tudi štiridesetletnico godbe na pihala. Slavja so se me drugim zudeležili prvi učitelj na tej šoli Friderik Wolf, dolgoletni ravnatelj Jože Bezjak in učitelj Franjo Irgolič ter sedanji ravnatelj Marjan Žula, ki je v pozdravnem govoru citiral kroniko, izpostavil prelomnice in podrobno opisa! sedanje stanje. Sla gornjeradgonski glasbeni šoli je v tem šolskem letu vpisanih 191 učencev, dislocirani oddelki pa so po vseh osnovnih šolah v občini. Čeprav je tovrstna dejavnost v času velikih družbenopolitičnih premikov na obrobju, devet zaposlenih v glasbeni šoli upa na preživetje, saj se zaveda svojega poslanstva sooblikovalca življenjskega utripa in kulturne rasti nekega kraja. Na jubilejnem koncertu so se predstavili sedanji in nekdanji učenci, pihalni orkester (ki ga je predstavil Dušan Zagorc) in glasbena šola pa sta prejela priznanji. bb kulturni koledar PETEK, L JUNIJA LENDAVA - Ob 14.00 bo izpred lendavske knjižnice proti Ljubljani odpeljal avtobus, katerega potniki si bodo ogledali zaklade Narodne galerije in ob 19.30 predstavo gledališča iz Za-iaegerzsega CAR IN KOMEDIJANTI Sandorja Hevesija. Predstava je v madžarskem jeziku in sodi v sklop srečanj THEATRIO •90 To je v tem tednu že drugi kulturniški izlet. Prvi je bil včeraj (v sredo, 30. maja) popoldne v Maribor. V njem je še vedno na repertoarju mariborske drame gledališča uspešnica leta — FAUST. Znano delo J. W. Goetheja, o učenjaku (Faustu), ki se je zavezal hudiču (Mefistu), je tvorni del srednjeevropske kulture. Goethejeva mojstrovina je temeljni postulat, Pandurjeva uprizoritev pa nepozabni dogodek. LJUTOMER - Ob 17.00 bo v domu kulture koncert ansamblov glasbene šole Slavka Osterca. Nastopila bo skupina z otroškimi inštrumenti, godalna skupina, harmonikarski orkester, skupina kitar, mladinski pihalni orkester in (kot gostja) pianistka — učenka šole Maja Kaurin. Ob 19.00 Bo v galeriji Anteja Trstenjaka otvoritev razstave turističnih spominkov, domače in umetne obrti. Razstava bo na ogled do 10. iuniia, odprta pa bo od 9.00 do 15.30. MURSKA SOBOTA - Ob 10.00 bo pred soboškim gradom literarno-glasbeno-plesni večer L’ART, ki ga pripravlja Renais-sance de Inspiration. Ta se bo predstavila v literarnem delu (R. Titan — Felix A. Kovač in G. Tribnik), sodeluje tudi F. Rajner in v plesnem delu Plesni studio pod vodstvom A. Kovač in N. Šiftar, zapel pa bo pevski zbor soboškega srednješolskega centra. Če bo deževalo, bo prireditev na prostem predstavljena naslednji petek zvečer. razstave MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava Likovna ustvarjalnost mladih 90 in Likovni svet mladih v knjigi. V prostorih študijskega oddelka Pokrajinske in študijske knjižnice bo od 4. do 23. junija odprta razstava PESNIŠKO DELO CIRILA ZLOBCA. LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka je do konca tega meseca na ogled razstava Otroci ustvarjajo. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin je še vedno na ogled dokumentarna razstava ob 30-letnici radenskega Vestnika. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: izbor pesmi za otroke PO-JOCl ŠKRAT (Založba Obzorja), Janez Jezeršek-Sokol — MEDALJONI NAŠEGA ČASA — nadaljevanje knjige GOLI ŠE KAR TRAJA (Cankarjeva založba) in Dane Zajc — HIŠA (Domus). EDINI IZ POMURJA Na XII. reviji mladinskih pevskih zborov Slovenije v Zagorju ob Savi je med enainšti-ridesetimi nastopajočimi zapel tudi otroški pevski zbor z osnovne šole Karel Destovnik-Ka-juh. ki ga vodi Smilja Gaber. Nastopil je z Mihelčičevo Rin-garaja, Gobčevo Čira čara in Ježevo Vadbeno uro. Zbor je za klavirjem spremljal Dejan Ebenšpanger. bil pa je edini iz Pomurja na letošnji reviji in prazniku mladinskega petia. 'bb STRAN 11 ne zgodi se vsak dan Redna nega zob Šestnajstletni kit ubijalec Hoi Wai je svoje ostre zobe mirno prepustil rokam in krtači vešče negovalke. Štiri metre dolga zverina ki zbuja pozornost obiskovalcev hongkonškega živalskega vrta, poje vsak dan 50 kilogramov rib. EXM00RSKA POŠAST KOLJE Po odljudnih gozdovih in močvirjih Exmoora se plazi skrivnostna zver, ki pride ponoči iz temnih gozdov in v hlevih samotnih kmetij uprizarja prave pokole drobnice. Od leta 1983, ko se je skrivnostni klavec prvikrat pojavil, je bilo na enak, a nepojasnjen način ubitih več sto ovac. Za vse pobite ovce je značilno, da jim je neznani klavec pregriznil vrat, odgriznil levo uho, razpraskal kožuh in jim iz-pil kri. Nihče doslej ni videl zveri, pa tudi ni bil neposredna priča napadu na domače živali. Vendar pa domačini vedo, kaj je na delu — exmoorska pošast. Prvi preiskovalci pokolov so menili, da gre najbrž za potepin-skega velikega psa. Toda tudi potem, ko so postrelili 25 sumljivih klateških in drugih psov, se je klanje nadaljevalo. Lokalni časopis je razpisal tisoč funtov nagrade za sliko exmoorske pošasti. Razpisana nagrada in govorice, ki so se bliskovito razširile, so pripeljale v kraje, kjer se pojavlja pošast, kar nekaj poklicnih konjedercev in lovcev. Preiskali so gozdove in barje, vlekli za seboj kose mesa, da bi privabili pošast, vendar brez uspeha. Tudi ostrostrelec s puško, posebej opremljeno za nočno streljanje, je tri mesece ponoči zaman stražil ob samotnih kmetijah. Pošasti ni bilo blizu. Stvar pa se je spremenila, ko je nastopil upokojeni detektiv Eddie MacGee. Pregledal je sledove krempljev in ugrizov na eni od zaklanih ovac in izključil možnosti, da bi moril pes ali njemu podobna žival. 69-letni biolog Nigel Briery je potrdil detektivove ugotovitve. Raziskal je nekaj primerov in preučil pričevanja ter nato v posebni knjižici Zalezuje ponoči, ki jo je napisal o exmoorski pošasti, postavil teorijo, da gre za eno od velikih mačk, najverjetneje za pumo. Precej ugotovljenih dejstev govori v prid tej teoriji. Za pume je značilno, da svoj plen odvlečejo na varno za uho, ter da svojim žrtvam izpijejo kri. Vse to se je dogajalo pobitim ovcam. Toda NADLEŽNA FOTOGRAFIJA Tl Križevci pri Ljutomeru in okoliški kraji se lahko pohvalijo z lepim in prijaznim videzom, ogromno smetišče med križevskimi polji pa gotovo nikomur ni v čast. Krajani, ki ga vztrajno polnijo z raznovrstnimi odpadki, bi že lahko sprevideli, da ničesar niso rešili, če so »svinjarijo« s svojih dvorišč odpeljali »v naravo«, tisti, ki naj bi skrbeli za okolje, pa imajo očitno zelo debelo kožo. Foto: L. Kosi 3 problem je v tem, da v Veliki Britaniji ni pum. Tako ostaja skrivnost exmoorske pošasti nerešena. KOKOSI Z ZLATIMI JAJCI Francoski prašiči dobivajo resno konkurenco v bretonskih piščancih: ne gojijo jih več samo zaradi mesa, ampak porabijo tudi perje, drobovino itd. Piščanci niso več samo na krožniku, ampak tudi v stekleničkah in tubah. Ne pripravljajo jih več samo kuharji, ampak tudi farmacevti in frizerji. Vse to pa je zasluga bretonske tovarne oziroma »rafinerije« blizu mesta Vannes, kjer vsako leto predelajo 2.500 ton piščančjega perja. Iz te ogromne gore perja izdelajo klejasto, neprijetno dišečo juho, iz katere izločijo zelo uporabne aminokisline. Vas boli grlo? Grdo kašljate? Vzemite torej izvleček iz perja, imenovan čistin, ki utekočinja sluz in očisti sapnice. Čistin je tudi sestavni del sirupov za otroke. Imate kožno bolezen ali se vam lomijo nohti? Pojdite po zdravilo in na receptu boste prebrali, da vsebuje tudi čistin. So vaši lasje brez leska? Ne bo težav: s »piščančjim« šamponom, ki vsebuje IZROČITEV ZLOČINCA /■ * Argentinske oblasti so ZRN izročile 78-letnega nekdanjega esesov-ca Jožefa Schwammbergerja (na posnetku po pristanku v Frankfutu), prijetega 13. novembra 1987 pri Cordobi. Schwammberger se je leta 1949 zakonito priselil v Argentino, obtožen pa je, da je kot oficir esesov-skih enot v letih 1942—1944 kot poveljnik geta in nekaj taborišč za prisilne delavce na Poljskem ubil okoli 5.000 Židov. Novembra lani je . Schwammberger v preiskovalnem zaporu v La Plati poskušal narediti samomor. Njegovo skrivališče je po svoje pomagala odkriti tudi razpisana nagrada pol milijona mark, navajajo v Bonnu. Sodili mu bodo še ta mesec v Stuttgartu. PERO JE MOČNEJŠE OD MEČA Že prerok Jeremija je napovedal, da bodo ljudje nekoč iz mečev naredili lemeže. Dvainsedemdesetletni nekdanji britanski polkovnik Leonard Cheshire pa skuša to staro. lepo utopično zamisel uresničiti nekoliko po svoje: iz raket izdeluje kemične svinčnike. Sovjetska zveza mu je podarila zdrobljeno staro železje, ostanke raket srednjega dosega SS-20 in SS-23. Cheshire je bil med drugo svetovno vojno poveljnik britanskega bombnika in kot britanski opazovalec je bil zraven, ko so leta 1945 Američani odvrgli atomsko bombo na Nagasaki. Še istega leta je zapustil vojaško službo in prestopil v katoliško cerkev. Od takrat naprej se posveča dobrodelnosti: »Ker sem imel srečo, da sem preživel vojno, se čutim dolžnega, da pomagam graditi boljši svet.« Doslej je v 48 državah ustanovil že 260 domov za telesno prizadete. Na izdelovanje svinčnikov je po- keratin, boste nadlogo odpravili. Največji porabnik kreatina v Franciji je L’Oreal s svojim šamponom za dolge lase in lasne konice. Seveda pa je tak piščančji izvle-ček.veliko dražji od mesa v mesnici. Kilogram čistina stane od 100 do 120 frankov, kar je desetkrat več od same živali. Res pa je, da za kilogram kreatina potrebujejo 50 kilogramov perja, za katerega mora v lonec 1.000 piščancev. Mož, ki je zaslužen za to alke-mijo, je veterinar Paquin. Čistin sicer pridobivajo iz človeških las. Največji izdelovalci so Kitajska, Tajvan in Japonska. Njihovi stroški izdelave so zelo nizki, kar je Bretoncem povzročalo nemalo težav. Toda čedalje manj ljudi je pripravljenih žrtvovati svoje lase za majhne denarje in Franzoci so prvi na svetu začeli to snov pridobivati iz perja. Poleg čistina izločajo tudi majhne količine tirozina, ki ga v farmacevtski industriji uporabljajo za izdelavo zdravil za NI BIL PRAVI Ameriško sodstvo se je znašlo pred problemom, ki ga doslej ni poznalo. Razsoditi bo moralo, kolikšna odškodnina gre 30-letni ženski, ki toži zdravnike klinike za umetno oploditev, ker so ji zaplodili napačnega otroka. Ne samo, da hči, ki jo je rodila, ni potomka njenega moža, tudi po rasi je drugačna od staršev, je namreč črnka, njeni roditelji pa so belci. Zaplet se je začel leta 1985, ko je mladi zakonski par iz New Torka sklenil, da ženin pred začetkom zdravljenja za rakom shrani spermo v manhattanski semenski banki. Tako bi se zakonca v primeru, da mož po zdravljenju ne bi bil sposoben zaploditi otroka, vseeno lahko odločila za potomce. Leto dni kasneje se je dala žena umetno oploditi in decembra 1986 je rodila hčer. Toda prav nič se ji ni zdela podobna ne možu ne nji sami. Sum jo je mučil vse do moževe smrti lani. Letos pa je zahtevala preiskavo. Testi hčerine genske snovi in moževega semena v depoju semenske banke so pokazali, da med njima ni nikakršnih genskih snovi. Ženska se čuti prizadeto, čeprav ima svojo hčer rada. Vendar pa otrok ni od njenega zdaj pokojnega moža, kot je pričakovala in načrtovala. mislil, ko so mu sovjetske oblasti v začetku letošnjega leta popolnoma nepričakovano ponudile raketno železje. »Premišljeval sem, kaj koristnega bi lahko iz tega naredil. Pomislil sem na svinčnike, kajti pero je močnejše od meča.« V Moskvi čaka zdaj na prevoz okoli sedem ton zdrobljenega atomskega orožja, ki je. bilo prej usmerjeno na Zahodno Evropo, nekaj kovinskih delcev ima svojo miroljubno pot na Zahod že za sabo. V laboratorijih britanskega jeklarskega koncerna British Steel jih brezplačno analizirajo in ugotavljajo njihove lastnosti. Z vodilnimi izdelovalci svinčnikov pa že potekajo pogajanja o njihovi predelavi. Izdelali naj bi sto milijonov »raketnih« svinčnikov, vsakega pa naj bi opremili s številko v spomin na sto milijonov žrtev v tem stoletju. Cheshire namerava tovarnam predlagati, naj bi izdelale tudi nekaj razkošnejših različic svinčni- živce. V perju ostaja še šest drugih aminokislin, ki so za zdaj še neraziskane. Iz petelinje rože pridobivajo hialuronsko kislino, ki jo uporabljajo za vlaženje v kozmetiki in oftalmologiji (za vlaženje oči). Doktor Paquin pa že gleda naprej: kako bi bilo mogoče uporabiti tudi piščančjo drobovino. Posrečilo se mu je nekaj edinstvenega na svetu: iz drobovine izloča živilske arome, ki spodbujajo tek pri mačkah in psih. Tako nastajajo okusni kosmiči (Ron-ron, Kit-kit itd.), zaradi katerih štirinožci še hitreje izpraznijo posode. Sicer pa ostanek perutnine tako predelajo, da se tudi ljudem cedijo sline. Posli z izrabo perutninskih ostankov so lani prinesli 300 milijonov frankov, toda doktor Paqu-in še ne misli odnehati: njegove sanje so tudi predelava piščančje krvi. Tako se bo vrednost piščancev za kakšnih deset let povečala za dodatnih 15 do 20 odstotkov. iti l«^11 V Vestniku smo na tem mestu 12. aprila objavili fotografijo iz prvih povojnih dni, pri tem pa n . fotografije niti mi nismo vedeli, kdo se je v tistih dneh zmagoslavja postavil pred fotografa. Z > p' skoraj vse smo ob pomoči bralcev Vestnika indentificirali. Bralci so nam pisali in klicali po le e to lahko še enkrat pogledate fotografijo. Prvi z leve je čevljar Ivan Bedič, drugi Janez Gregor,^ čevljar, tretji Ludvik Stevančec, krojač, četrti je v uniformi — po besedah Janeza Zvera iz Lip® tenii brat Franc, ki je kasneje živel in umrl v Avstraliji. Deklica je Anka Gregorova (živi v Franciji) r Francka Hochstadter, dva neidentificirana vojaka, Ferdinand Hochstadter krojač in Ivan 9° ?°jn naj’ čevljar. Kaže, da je med njimi živa le Anka Gregorova. Vsi razen uniformirancev so Sobočani, predstavljali kolektiv na hitro osnovane delavnice (krojači in čevlarji) za potrebe vojske. > a® ■ ' kov, s katerimi naj bi podpisovali nadaljnje razorožitvene pogodbe. Običajni raketni svinčnik naj bi stal okoli sedem funtov. Vsak naj bi prinesel pet funtov dobička. Ta denar bo Cheshire namenil skladu, ki ga je ustanovil lani ob petdesetletnici začetka druge svetovne vojne. Vse dohodke sklada bo dal na razpolago Organizaciji združenih narodov za pomoč pri naravnih nesrečah. Majhen dar v spomin na žrtve zadnje vojne naj bi po Cheshirovih besedah pomagal reševati nova življenja. V Veliki Britaniji nekdanjega polkovnika podpirajo Bob Geldof, organizator dobrodelnih koncertov, igralec Alec Guinness. Paul McCartney in drugi. Cheshire pa že snuje nove načrte. Izdelovati namerava svinčnike, ki bi bili iz ameriškega in sovjetskega raketnega železja, kajti kot pravi: »V tem bi bilo še več simbolike.« JUBILEJ Letos mineva natanko 125 let, odkar je takrat triintridesetletni Wiihelm Busch opisal dogodivščine pobalinov Maxa in Moritza (ali Čipka in Cap-ka), kakor ju je leta 1929 v svojem prevodu poimenovala Sonja Sever-Kamplet, Svetlana Makarovič pa leta 1980 Picko in Packo. Njun oče ju je najprej naredil za kurja tatova in sta potem, ko sta v zrak pognala učitelja, ubogega krojačka v vodo, strica pa v spanju pošteno prestrašila, sama postala hrana za kokoši. Zgodba v verzih je bila prevedena že v skoraj vse svetovne jezike. Muzej Wilhelma Buscha v Hannovru je slavljencema priredil razstavo, založba Gerd Hatje iz Stuttgarta pa je pripravila slavnostno izdajo knjige- ttsesti PULITZERJEVA NAGRADA Tale fotografija, ki M objavil Detroit Free "f prikazuje romunskega vljana, ki dviguje dva p« znamenje zmage po P :e Ceausescovega režin^’u C. njenemu avtorju David .v() Turleyu prinesla PuW^ nagrado za leto 1990. do za najboljšo časopis« tografijo razpisuje KO' u ska univerza v New 0 VINU Kadar prihaja na mizo odhajajo skrivnosti. STRAN 12 VESTNIK, 31 Bolniška soba 1 razgledom Oddelki za intenzivno nego so ponavadi turobni prostori, v katerih dostikrat ni dnevne svetlobe. Znanstveniki so ugotovili, da se bolniku v takem prostoru zmede ritem spanja in budnosti. Če ni okna, izgublja orientacijo in to ga lahko Pahne v duševno zmedenost, vsekakor pa podaljša čas okrevanja. Zvezni zakon predpisuje da morajo imeti vse bolniške sobe okno in svetlobo od porcij. Pred nedavnim so preuredili tri sobe na kardiološkem oddelku za intenzivno Stanfordske univerze. Znašli so se tudi brez pravega °kna. Vgradili so »okno«, ki Sa uravnava računalnik. Natančno posnema rojevanje ju-,ra, ki se polagoma spreminja v_ dan in se nato prevesi v ve-»Okno« si je izmislil znani kalifornijski fotograf narave J°ey Ficher. Njegov oče je imel sNni napad in je na oddelku 2a intenzivno nego štel vrzeli ™edploščicami na stropu, kaj-1 kaj drugega ni imel videti. Fjtherjevo okno, veliko sto vajset krat sto petdeset centi-^trov, je povečan diapozitiv, 1 Prikazuje idiličen pašnik, Prek katerega polzijo beli obla-'■ Elektronski digitalni timer Poskrbi šeststo svetlobnih k^entb v štiriindvajsetih VARSTVO OKOLJA ^GIBAJMO se plastike ^^ratno u 'n ^ru8e pijače kupujemo, če se le da, v steklenicah za !Jp, odvrjJ101^0- Prazne steklenice, ki jih ne moremo vrniti v trgo-1 ki in p0(jsJn°,Y zbiralnik za steklo. Plastične žličke in kozarci, krož-°kolja za enkratno uporabo pomenijo dodatno onesnaže-h Miogoč Zato s.' Prizadevajmo, da jih nadomestimo s predmeti, ki : ^rmelaa5001'1* 'n P°novno uporabiti. d-^i samj (!(,?.’ komPote in med kupujemo v kozarcih, ki jih kasne-na nnL ahko uporabimo za vlaganje in vkuhavanje. Pozorni bo-n° uP°rabirn°Včke’ Pokrovčki na navoj so praktični, lahko jih pono- D°BRO je VEDETI KUHAMO RIBO Gorsko ribr'Pray'm° kuhano hano ribo želimo ohladiti: da v vre|0 ° ‘ R'bo damo ved- se med hlajenjem ne izsuši, jo Pred kuh, V°d° al' vrelo juho. pustimo v vodi, vendar jo žara- I^Zann neni natremo ribo s ZeMin, da ?mon°: s tem dose-kuha^tane k°ža cela in ne Poči- Riba k° Podohn abrat’ ko postane “no beli kroglici. Ku- di tega kuhamo kako minuto manj. Riba ostane sočna tudi tedaj, če jo kuhano zavijemo v mokro krpo: krpo namočimo v vodo, v kateri smo skuhali ribo. ,„.1^ MODA PolM^^ni so tako rekoč neuničljivi večni vzorci, dobrodošli in °zke z. m°dni sezoni. Zlasti črte se bohotijo to pomlad in kih, hin’c'je. Nam •S ?es‘avljene v nežne pastelne ali drzno vpadljive atah. a-1" i'h je na hlačah, bermudkah, poletnih lahkih telovni- MURSKA SOBOTA 5 NAJ 1.1 3 p.^de da ^92 ~ Toto Cutugno 5, p t(>ing LPmJmo ~ Magnet Lucki so i’lares 2 č - Sinead O’Connor name — Don Juan ~ dopisnice — pošljite na naslov: Radio : 5 naj ' T,tova 29’ 69000 Murska Sobota, s pripi- (ll^^^aja 21 Mr« $2,6 Mu ie na sPoretak ozki cesti, dali?1*u in tat!: - !raJ° sv°je avtomobile kar na ža 2-Yanju zar .se bolj zožijo cesto. Ulica se v na-Vorj^Hje cest?6/ hrib 'n tu je že nekaj let znak Hostn 2a ta od še manj pa za podrto var-do, sa^^vnišor^0^73** grmovjem. Križiš-^rav n -je °b ni *Je s'c?r urejeno> a vseeno nevarne ten, njej in vM-— sarnoP°strežna trgovina. I žMie Promet 1Žin' pa so se v preteklosti zgo-^oznik ne nesreče, ki so terjale človeška Promet' mot°rnih vozil namreč ne upo-6Hrn °z'romaegL- znaLa> ki prepoveduje hitro ne n1j|iria Uro. n„. kl dovoljuje največjo hitrost se pre enkrat t !r bdo, da bi delavci promet-Pise Ebčali, kol i ' na t0 uUeo postavili radar in ifOntM radi’ nrek- vozn'kov krši prometne pred-N bi]n na ne2Er>H,ltre Y°žnje se je zgodila huda ž1ake Po.trebno J* tUC*‘ pred nedavnim. Sicer pa , ’ SaJ so nekp°n9vn° pregledati vse prometne ateri narobe postavljeni. jani D ; ________________________ za va§ smelejši korak iz uvoza! Edina brezcarinska prodajalna v Sloveniji v kateri lahko po najugodnejših cenah kupite izdelke iz usnja. Čevlji, torbice, kovčki, športna obutev, pasovi in modni dodatki iz Italije Jani D- lahko tudi po telefonu 74 406 Čevlje dobite že za 38 mark! HISTRIA, brezcarinska prodajalna na mejnem prehodu v Gornji Radgoni v Kerenčičevi ulici 12 ; Pokličete nas STRAN 15 ’ 31. MAJA 1990 križemkražem po naših šolah Med najlepšimi svetki je ziher viizen. Tak provijo stori Udje, pa tudi mi mladi že tak mislimo. Tisti, ki so še bole verni, pa se že dosti pred viizmom pripravlajo na toti svetek. Dere sen jas bila še čisto mala, sen vervala, ka kiire nesejo bela jajca, pofarbana pa kokoti. Ko se za viizen jajca farbajo. sen vervala, ka pred viizmom tota jajca nesejo kokoti. Mama jih je skrivoma pofarbala, dala v gnezdo, mi deca pa smo jih te poiskali in se veselili. Kokotom pa smo tiste dneve do vali rdečo koruzo. Viizen prinas Takšni je bija za mene viizen neg-da. Gnes je to vse drgačik. Pred viizmom atek pa mama pripravita klobase, šunko pa hren, mi mlodi pa pojorhamo jajca. Vsakšnega malo te v soboto nesemo v cerkev, ka to vse žegnajo. Toti žegen te v nedelo zaron po roni mesi vsi Jkiip pojemo. Tiidi obid je tisti den boljši. Ponavadi še pridejo obiski, tepa tudi viizen hitro mine. Pred totimi svetki pa se more tudi strelati s karbitom. Mene to preveč ne veseli, ka se bojin, ka se mi nebi ka zgodilo. Tote na vode so bole veseli Čehi, pa tiidi bole stori dečki radi strelajo, še posebno z možnari se hvalijo. Takšen je gnezden viizen prinas in mislin, ka de takšen tudi še nekaj cejta osla. Pa praf je, ka ostone, ka bar na takšen svetek pridejo Udje vkup domu. Evelin Mauzer, 6. a. OŠ VERŽEJ POTEGAVŠČINA SPREHOD V NARAVI Sončen dan me je zvabil v naravo. Sprehajala sem se po travniku, ki je ozelenel. Na njem so se razcvetele prve marjetice, pod grmom pa so se sramežljivo skrivale vijolice, ki so me privabile s svojim močnim vonjem. Nad pisano preprogo so letale čebele in leni čmrlji, ki so opraševali cvetlice. Napotila sem se v gozd. Na drevesu sem zagledala ptičke. Veselo so poskakovale z veje na vejo. Po tleh so se živahno sprehajale mravlje. Približala sem se mlaki. Prestrašene žabe so poskakale v vodo. Sedla sem na travo. Kako lepo je bilo sedeti na mehki zeleni travi! Vse naokrog je cvetelo in dehtelo. Preživela sem lep dan v naravi, saj sem spoznala toliko zanimivih skrivnosti narave. KLAVDIJA DOMINKO, 5. a, OŠ ŠTEFAN KOVAČ, TURNIŠČE najboljša ta hip (POREDNEŽI) V RAZREDU — Narisala Manja Žižek, 5. razred, OŠ Franc Belšak, Bučkovci. Nekega dne, pravzaprav kot vedno, smo dobili domačo nalogo iz matematike. Ker pa med uro drugi dan ni bilo časa, da bi prekontrolirali nalogo, nam je tovarišica rekla: »Pustite zvezke na mizi! Vrnem vam jih naslednjo uro!« In res. Odšli smo na malico. Hitro sem se vrnil, saj sem bil ves neučakan, kaj se nahaja v zvezku. Prišel sem v razred in zagledal cel kup zvezkov. Izbrskal sem svojega, ga odprl, a razočaranje! Nobenega znaka rdečega svinčnika. Nenadoma me je prešinila nekoliko zahrbtna šala. Svoj zvezek sem spravil v torbo in šel v učilnico, v kateri smo imeli naslednjo uro pouk. Na poti sem srečal prijatelja Leona in mu rekel: »Leon . . . slabe novice.« Prijela ga je panika. »Kaj je?!« meje vprašal. »Dobil si nezadostno iz matematike!« »K-k-kaj si rekel?« je s hripavim glasom vprašal in v tem trenutku prebledel in stekel v matematično učilnico po zvezek. Nasmejal sem se in odšel v razred. Ker sem vedel, kaj me čaka, sem se umaknil proti sredi razreda med klopi. Po hodniku je nekdo kričal in razsajal. Ta glas se je vedno bolj bližal. Vstopil je Leon! »Ubil te bom!« je rekel in histerično skakal po svoji in moji torbi. Sledilo je še nekaj, kar ne sodi ravno sem. No, ker pa sva prijatelja, sva na to kaj kmalu pozabila, vsaj jaz, kajti čez mesec dni sem dežural v kuhinji. Pred tem pa sem prosil Leona, naj mi odnese zvezek in pokaže nalogo pri matematiki. Po končanem pouku in dežurstvu v kuhinji, sem odšel domov. Domov grede sem zagledal na avtobusni postaji Leona. »Zdravo!« sem ga pozdravil. »Kaj pa je bilo za nalogo pri matematiki?« sem ga vprašal. »Peta, četrta in deseta naloga,« mi je odvrnil. »Četrta, peta in deseta,« sem počasi ponavljal in si to poskušal zapomniti. Leon, ki je videl, kako si poskušam zapomniti, je dodal: »Takole si zapomni: štiri plus pet je devet, plus ena je de-’ set.« »Kje pa si staknil enko?!« »Cisto preprosto!« je odvrnil-»Dobil si jo danes, ker nisi i* naloge!« »Saj sem ti jo dal,Za vsak primer-, je reke! Klari in jo pomenljivo pogledal. -Človek nikdar ne ve, kaj mu lahko prinese jutrišnji dan,- je modroval odvil zastavo iz časopisnega papirja in jo razgrnil. In zdaj, ko je napočil čas, je žena ni izobesila. Potem pa se še čudi, če jim pošilja Ivan Kozice na vrat. Spil je pivo, si obrisal pene z brkov in odhitel na podstrešje, kjer je bila med staro šaro skrita zastava. Z droga je strgal jugoslovansko trobojnico, pritrdit nanj svastiko in jo porinit skozi lino v nastopajočo noč. Precej po zajtrku se je napotil v mesto, da izpolni svojo obljubo in otrokoma kupi štajersko obleko. Nemalo se je začudil ko se je na ulici ozrl na podstrešno lino in tam ni bilo svastike. Najprej je mislil, da droga ni dovolj trdno pritrdit in je zastava padla na tla. Ker je tudi tam ni bilo, se je vrnit v stanovanje, da vpraša Klaro. V dnevni sobi mu je prestregla pot Šarolta, ki je pravkar vstala in mu planila v objem. »Apuš! Oh, apuš, kako srečna sem, da si se vrnil v enem kosu! Z mamo sva se bali zate,« je vzkliknila in obsipala s poljubi.« Že snoči bi te rada objela in ti povedala, kako čutim, a si že spal, ko sem prišla domov. Srečna sem, da si zopet pri meni, v kolikor moje sreče ne grenijo nacisti.« »Kaj čemo. Upreti se jim ne moremo. Umakniti se je treba in mirovati, se na zunaj kazati njih prijatelje.« »AH si zato snoči izobesi! nemško zastavo? Ti si jo, ati ne?« »AH bi naj izobesit jugoslovansko trobojnico? Kje je svastika? Pogrešam jo.« »Že snoči, ko sem se vrnita od Pretnarjevih, me je zbodla v oči. Odšla sem na podstrešje, jo strgala z droga in jo zažgala,« je priznala brez oklevanja in s svojevrstnim bleskom v zenicah. »Zdaj, ko so Nemci pri nas! AH si znorela? Hočeš, da nas zaprejo? »Mi jim vendar ne bomo nesli na uho, kaj smo storiti z zastavo.« »Tega ne bi smeta napraviti. Moje srce zagotovo ni z njimi, a ■trenutno ni drugega izhoda« »Nobenega licemerstva, apuš! Vsak pošten Slovenec se jih izogiblje, je z njimi v stiku le, v kolikor je to nujno potrebno. Da potem ti kot Jud ne bi.« »Prav zato ker sem Jud, se jim moram dobrikati.« »Svastika na naši hiši ti ne bo prav nič koristita. Samo osramotili se bomo. Kaj si bodo ljudje mislili. Sošolci me bodo zasmehovali, če bodo videli to nacistično cunjo na naši hiši.« »Zaradi nemške zastave se nam ne bo podrta hiša.« »Kaj pa narodna čast? Svojega prepričanja ne smemo zatajiti, še manj ga prodajati in pred tujcem klečeplaziti.« »Od narodne časti ne bomo živeli. Da bi se zaradi neke namišljene časti zameril Nemcem in kulturbundovcem, tega si kot Jud ne morem dovoliti.« »Še marsikaj drugega si boš moral dovoliti. Samo ne ponižaj se!« »Kdo se ponižuje. Zaradi svastike me ne bo konec. Drugo bom prinese! in jo izobesi!.« »Zažgala jo bom. Častna beseda, da jo bom zažgala.« »Potem se lahko pobereš od hiše.« »Se tudi bom. Sramotili se ne bomo.« »Punca, pazi se, kaj govoriš! Pozabljaš, kdo te hrani.« »Bom raje lačna kot jedla pri Hcemercih,« je rekla jezno, treščila z vrati in se zaklenila v svojo sobo. »Šarolta, odpri! Odpri, sem rekel!« je je! trkati na njena vrata in tresti kljuko. »Pusti jo, vročeglavko! Se bo že ohladila,« je rekla Klara, ki je v kuhinji poslušala prepir. »Ubil jo bom, če me ne bo ubogala,« si je od srda sukal brke in srše! z obrvmi. Še enkrat je hote! zaropotati po vratih, a si je premislil in odšel v mesto. npnn ho-jb 33^3 Tjy ^3 'TIT ®B1 nanj? nnja •n;pis ps1? MTf, BUKVIC 1 HALVAH Štajerske obleke je dobil pri Golobu, znanem nemškutarju, ki se mu je čudil, čemu jih kupuje, vpraša! ga pa ni. Po kratkem pogajanju sta se pogodila. On je dobil obleki, nemškutar pa denar. Medtem ko se je nemškutar veselil, da se mu je posrečilo opetnajstiti Juda, si je on spotoma domov in z zavojem pod pazduho ogledal oplenjene prodajalne, poslušal pritožbe prizadetih, se posvetoval s stanovskimi kolegi, spregovoril je s prijatelji in znanci in stikal za novicami, ki jih je bilo zaradi prevrata za polne košare, predvsem pa je iskal priložnost, da se približa ljudem, ki so imeli zveze in vpliv pri novi oblasti. Pred delavskim domom je potem naletel na svojega nečaka Ivana, ki je v družbi nemških častnikov prav tedaj stopil iz zgradbe. Opazil ga je, čim se je prikaza! pri vhodu, tesno za Toplakom, ki so ga bili Nemci medtem postavili za okrajnega glavarja. Častniki so bili glasni in obnašali so se, kot da bi bili najmanj za glavo večji od drugih. »Ivan je moj nečak, sad moje vzgoje. Nekoč sem mu prisolil klofuto, ker mi je v mesnici ukradel klobaso. Priznam, ni bilo lepo od mene. Prenaglil sem se. Če ima fant le malo razumevanja; le trohico srčne kulture, je na to nevšečnost že zdavnaj pozabil. Navsezadnje sem ga vsa leta pita! s šunko in s pečenko, ko so morali drugi vajenci jesti krompir v oblicah in kislo zemlje ali otepati črn kruh,« je mislil. Sta! je na pločniku, si sukal brke in preudarjal, Če ne bi stopi! čez ulico in Ivana nagovori!. »Beseda ni vol; če je tepa, povsod zaleže,« se opogumi ih P čka ulico. Ivan, ki je opazil svojega strica že tisti hip, ko je stopil iz d škega doma, saj je ta stat prav nasproti vhoda, da je bito spregledati njegovo obilno in šest čevljev visoko postavo, se.n,. ju di, kot da svojega strica ne vidi. Posluša častnike, ki zbijajo sa . se na ves glas smejijo. Ko pa vidi, da prihaja stric naravnost P njemu, mu je tako nerodno, da bi se vdrl v zemljo, če bi bilo mou Č6. , ^3 »Samo tega mi je še treba, da Nemci izvejo, da imam 9°° strica,« misli in se potuhne. »Hei! Hitler!« Glattstein dvigne desnico in vso družbo pozdravi. »Wie geht's, Ivan? Was fur ein Neffe bist du, dass dL nie besuchst?« nagovori Ivana po nemško bolj z madžarskim k s slovenskim naglasom in se hoče z njim rokovati. p/ »Keine Zeit! Keine Zeit,« odvrne Ivan v obraz ves rdeč, ne sprejel stričevo desnico. Obnaša se kot da bi bilo stricu na cel pisano, da je Jud. Ves zmeden se okrene k Toplaku in se zan)«"^ ne zmeni. Oddahne si šele, ko sedejo častniki v dva avtomobili plak in on pa prisedeta in se z njimi odpeljeta. . . Glattstein stoji na mestu kot priraščen in s povešenimi dolgo časa gleda za odhajajočimi avtomobili. »Ivan mi dela preglavice,« pravi doma Klari. »Ni nam na^-L-, in prav on je ključ do nove oblasti. Toplak je posta! >Kreisie Ivan pa je njegova desna roka. Njegovo zaslombo potrebujemo kot žejni popotnik vodo.« jgjo »Na Ivana sem tudi jaz že mislila. Kaj bi bilo, če bi ga v °e povabila na kosilo?« ; nt ne »Pametna misel« se strinja. »Vprašanje je le, če nam '^ipi bo odrekel. V mestu sem ga srečal S Toplakom in z nem častniki. Niti v ponujeno roko mi ni maral seči. Sramuje se mojega lastnega strica se sramuje. Zanj sem Jud in nečistnik- " »Takšen bo verjetno samo na zunaj. Zaradi nemških čast'' .g mu je bilo nerodno, ko bo pa sam z nami, se bo zagotovo obnašal V življenju sva mu storila več kot dovolj dobrega- K°‘ jega lastnega sina sva ga imela, ko je bil pri nas za vajenca-" »Se Šarolta še vedno kuja?« »Iz hiše se je izmuznila, da ne vem kdaj.« „rgS »Ničesar drugega kot glavobol ima človek. Z mladino ja z j. križ. Narodna čast! Kako smešno! Če me Nemci primejo, 001 na čast prav nič ne bo koristila. Samo tega je še treba, da koma zaradi oblek kratila veselje. Kot da mi Ivan ne bi delal0 preglavic, jih mora še ta smrklja.« »Prepusti to reč z Ivanom meni!« reče Klara in potem ve m. zaman tuhta, pod kakšno pretvezo bi ga najlaže zvabila v 9 Navadno se je posvetovala s Šarolto, tokrat pa tudi to ne 9re;a $e Ivan in Šarolta se gledata kot pes in mačka. Odlar Šarolta ve, Ivan brati z nacisti, ga tako zelo sovraži, da bi ga vtopHa v žlici če bi le mogla. Klari je menda šel na roko sam Bog. Naslednji dan ji je po- naključno prišlo na uho, da so pustih Nemci Ireno na svobod0' tem ko je bila skoraj teto dni v ječi. ' ■ da Ljudje so prve dneve po izbruhu vojne pripovedovali. . Nemci v Mariboru postrelili vse komuniste, ki so jih po zased0' ? sta našli v ječah. Zdaj pa naj bi se vrnila Irena domov in bodna kot ptica pod milim nebom. Klara ni mogla verjet! S i^, ušesom, kljub temu, da se Hitler in Stalin že nekaj časa orap^ kalo jo je, da bi stopila k Sobotinovim in se na lastne oči prep'1 če je komunistka zares doma. Že si je ogrnila plašč, stopile na-Milin si premislila. Zakaj bi morala pra v zdaj k njim ? Bi si še da se pred njimi ponižuje zaradi prevrata, ker ima Juda za 0 m. Svoje obubožane sestre že iz gole nečimrnosti ni rada ob'5^ia pO' Ona se je družila samo s sebi enakovrednimi. Sestra pa je ročena s pijancem, ki je pognal premoženje po grlu in sprav" na boben ... Slekla si je plašč in ostala doma. .djl) / (nadaljevanje prihod J STRAN 16 VESTNIK, 31. Iskra orodje za domiselne roke hitrostni vibracijski vrtalniki 03 Krožne žage Vibracijski brusilniki pl1 cinika Moč N’vrtljajev »"meten 7* »jeklo V"* glav, Masa VV 502 T VV 508 T VV 458 L (W) 520 520 500 (1/min) 540/1400 0-540/0-1400 0-650/0-1700 (mm) 12 12 10 (mm) 10 10 10 (mm) 13 13 10 (kg) 1,9 1,9 1,9 levo-desno vrtenje Tip VS 108 R VS 106 RS VS 107 RS Število vrtljajev (1/min) 600 300/600 350/1100 Vrtanje v jeklo (mm) 6.5 6,5 6.5 Vrtanje v les (mm) 10 15 15 Vrtalna glava (mm) 10 10 10 Napetost (V) 7.2 7.2 9.6 Masa (kg) 0,95 1.4 1.6 L/D vrtenje L/D vrtenje Tip KZ 55 D Moč (W) 830 Število vrtljajev (1/min) 4300 Debelina žaganja (mm) 50 Masa (kg) 4,5 KZ 86 A KZ 250 A KZ 251 A 1700 1050 1050 4500 3500 3500 86 150 x 70 120 x 55 8,4 16 18 stabilna nihajna stabilna nihanja izvedba izvedba Tip VB 23 A VB 743 VB 745 Moč (W) 160 450 450 Število gibov (1/min) 20000 16000 9000 Število vrtljajev (1/min) 10000 8000 4500 Krog brušenja (mm) 2,6 2,5 4,5 Brusna površina (mm) 92 x 190 115 x 225 115 x 225 Masa (kg) 1.9 2,9 2.9 ^vohitrostni vibracijski vrtalniki ^Vrtalnika Moj S^ajev >» beton jeklo M ^ahva Masa W 502 X (W) 500 (1/min) 650/1700 W 508 X 500 W 558 X 500 (mm) (mm) (mm) (kg) 13 13 13 2,35 0-650/0-1700 0-650/0-1600 13 13 13 3,35 13 13 13 2,35 levo-desno vrtenje ^hitrostni vibracijski vrtalniki M?1* levilo ''nanje, ^a VV 602 E (W) 650 (1/min) 680/2000 (mm) (mm) (mm) (kg) 16 13 13 3,3 VV 602 D 650 680/2000 16 13 13 3,3 VV 702 D 720 450/1100 16 16 16 3,5 M^k. Na J v Mio (W) (1/min) (mm) (kfl) VS 723 S 1050 185/350 23 MK 2 4,6 VS 732 S 1050 125/220 32 MK 3 4,6 Maja 1990 -Iskra Tip Moč Število vrtljajev Vpenjalni vrat Masa (W) (1/min) (kg) Baterijski Število vrtljajev Zmogljivost privijanja izvijalnik J Cas polnjenja Masa IZ 107 450 0-4000 1/4"-šesterakoten 1,2 (1/min) (V) (h) (dag) IZ 105 130 do M 5 2,4 6 40 Elektrokladiva Tip Moč Število vrtljajev Število vibracij Vrtanje v beton Masa (W) (1/min) (1/min) (mm) (kg) EK 127 500 0-1500 0-1500 16 2,4 EK 72 B 710 680 0-3900 26 5,3 EK 138 750 260-270 2500-2600 od 12-35 7,5 Kotni brusilniki Tip Moč Število vrtljajev Premer plošče Masa KB 59 A (W) 500 (1/min) 9500 (mm) 115 (kB) KB 699 620 11000 115 2,2 KB 206 D KB 208 D 2000 6300 230 4,9 2000 8500 178 4,9 Skobeljnika Premi brusilnik Tip SK 82 B SK 192 Moč (W) 400 705 Število vrtljajev (1/min) 20000 15000 Širina skobljanja (mm) 82 82 Globina skobljanja (mm) 0-06 0-2 Globina utora (mm) 0-15 0-22 Masa (kg) 1.7 2.9 Tip PB 32 A Moč (W) 330 Število vrtljajev (1/min) 23000 Največji premer brusa — s keramično vezavo (mm) 25 — z bakelitno vezavo (mm) 50 Masa (kg) 1,8 Tračna brusilka Tip TB 75 A TB 10 A Moč (W) 600 1000 Hitrost teka traku (m/s) 3,3 7,5 Velikost traku (mm) 76 x 457 102 x 552 Brusna površina (mm) 76 x 130 102 x 130 Masa (kg) 2,75 4,8 Škarje za pločevino Tip RS 32 A Moč (W) 330 Število gibov (1/min) 1300 Debelina striženja (mm) 2,5 Masa (kg) 2,7 ORODJE SMO POCENILI ZA 20 DO 50 % Če želite o električnem orodju Iskra še dodatne informacije, nam pišite na naslov: Iskra ERO, Prodaja, Trg revolucije 3, 61000 Ljubljana ali Iskra Commerce, Filiala Maribor, Partizanska 11. ____________ STRAN 17 samozaščita, varnost, obramba PROMETNA VZGOJA Skok na glavo PSIHOONKOLOGIJA v vodo BELTINČANI NAJBOLJŠI, MOPED V LENDAVSKO OBČINO Naša srečanja, naša je lahko nevaren Bliža se čas plavalne sezone. Vse. kar vam lahko lepega daje zdravo in prijetno gibanje v vodi in ob njej, lahko pokvari nepredvidena nesreča, poškodba in njene posledice. Vsi vemo, da so zlasti nepla-, valci in slabi plavalci izpostavljeni nevarnosti utopitve, drugih možnosti poškodbe, razen ureznin in neprijetnih pikov morskih ježkov, pa se skoraj ne zavedamo. Vendar so in tokrat bi vas radi opozorili na nevarnost poškodbe vratne hrbtenice pri skoku na glavo v vodo. Pogosto plavalec skoči v vodo, ne da bi se prej prepričal o njeni globini na mestu, kjer skače. Zlasti je to nevarno v kalnih rekah in jezerih, kjer dna ne vidimo, pogosto tudi v morju ne opazimo čeri tik pod vodno gladino. Taka nesreča pa se lahko zgodi tudi pri skoku v plitki del bazena. Pri skoku na glavo v plitko vodo udari glava ob dno, sila udarca zdrobi in premakne vratna vretenca, ki poškodujejo občutljivo živčno tkivo hrbtenjače in živcev. ki izstopajo iz nje. Posledično pride do popolne ali delne ohromelosti rok in nog. poškodovanec postane invalid, vezan za vse življenje na invalidski voziček in pomoč druge osebe pri vsakodnevnih opravilih in negi. Kljub velikemu napredku medicine je ta namreč pri zdravljenju poškodb hrbtenjače še zelo nemočna. Zato je naša naloga, da preprečimo nastanek takih poškodb, še zlasti, ker je večji del njenih žrtev mladih, starih med štiri- ; najst in petindvajset let. Bodimo previdni! Ne skočimo na glavo v vodo! Če pa že skačemo se najprej prepričajmo o njeni globini, pri skoku pa naj vodijo naprej iztegnjene roke. Poškodba hrbtenice in ohromelost sta previsoka cena za en sam trenutek užitka ob skoku v vodo. dr. Hermina Damjan Osnovna šola 17. oktober Beltinci je bila prireditelj pomurskega tekmovanja TOMOS ZA VARNEJŠO VOŽNJO, ki se ga je udeležilo pet ekip iz soboške, lendavske in ljutomerske občine. Največ teoretičnega (prometni predpisi, motoroznanstvo in prometna etika) in praktičnega znanja (vožnja s kolesom z motorjem med ovirami) so pokazali učenci Osnovne šole iz Beltinec Praktična vožnja s kolesom z motorjem na tekmovanju pri OŠ Beltinci. Foto: F. Maučec TERITORIALNA OBRAMBA in s 87 kazenskimi točkami osvojili prvo mesto pred ekipo Do-brovnik-Lendava, 111, Turniščem in Ljutomerom, po 167, in Rogašovci, 225 kazenskih točk. Med posamezniki so bili najboljši osnovnošolci iz Beltinec, osvojili so prva tri mesta. Zmagal je Tomaž Zver s 6 kazenskimi točkami pred Bojanom Vučkom, 9, in Alojzom Lebarjem, 10 kazenskih točk. Ker pa je bila ekipa beltinske osnovne šole že lani zmagovalec tovrstnega tekmovanja, je tovarna Tomos podarila kolo z motorjem in zaščitno čelado drugouvrščeni ekipi Dobrov-nik-Lendava. Učenci so na tekmovanju pokazali precej dobro teoretično znanje o prometnih predpisih, nekoliko slabše pa so se odrezali v praktični vožnji, ki pa ni bila tako enostavna. Vsekakor pa velja pohvaliti pobudo za tovrstna tekmovanja Tomosa iz Kopra, Saturnusa iz Ljubljane in Zavarovalne skupnosti Triglav, saj gotovo prispevajo k prometni vzgoji mladih. F. Maučec pričakovanja dobro leto. Nel* Zbiramo se vsak prvi četrtek v mesecu, sedaj že re prihajajo redno, nekatere občasno. Odgovorni zdravstveni delavci v društvu za boj proti raku na jo ustanovitev onkološkega dispanzerja v naši pomurski regiji1 srečanja so le delček tega, kar bomo imeli v dispanzerju. NA VAJI UVELJAVLJAJO NEKATERE VIŠJE OBLIKE DELA Na območju lendavske občine je bilo enodnevno usposabljanje enote teritorialne obrambe, ki jo vodi starešina Pavel Barden. Bila je to tehnično-taktična vaja, ki se izvaja po programu. Namen tovrstne vaje je bil usposobiti nove obveznike za delovanje v teritorialni obrambi, pri ostalih pa utrditi postopke mobilizacije in že pridobljeno znanje. Pri taktičnem usposabljanju so uveljavljali višje oblike dela s pripadniki ter urili poveljstvo v hitrem in pravočasnem sprejemanju odločitev ter poveljavanja z enotami. Usposabljanje pa so izvajali v sodelovanju z enotami JLA, letališčem v Rakičanu in prebivalstvom. Poleg strokovno-taktičnih nalog so posebno skrb tudi namenili političnemu delu s pripadniki enote, ki temelji na drugačnih osnovah kot je to bilo doslej. To delo namreč poteka po Fizično zavarovano skladišče teritorialne obrambe v lendavski občini. Pripadniki menijo, da je to orožje dobro zavarovano, ki traja neprekinjeno 24 ur. Vsi, ki varujejo to orožje se zavedajo odgovornosti, ki so jo prevzeli. Zato se ni bati, da bi orožje teritorialne obrambe bilo v nevarnosti. Foto: F. Maučec vojaških kolektivih — partijske Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI in mladinske organizacije v enotah več ni, ki se sestajajo ob za- njem času zgledujemo. Politično Alkohol povzročil hude nesreče Vse kaže, da tudi letošnje leto ne bo izjemno po številu mrtvih na naših cestah. Čeprav ni veliko prometnih nesreč, pa je domala vsak teden ena žrtev prometa. Hude prometne nesreče minuli teden pa je v glav- četku in zaključku vaje ter ob posebnih razmerah, ko se pogovarjajo in proučujejo posamezne naloge. Ta oblika političnega dela se je pokazala kot boljša od preteklega, saj temelji na patriotski vzgoji, tako kot je to v zahodnih državah po katerih se v zad- delo v enotah teritorialne obrambe bo torej v prihodnje potekalo na vzgoji za obrambo domovine v pravem -pomenu besede. Gre za obrambo demokratične skupnosti svobodnih enakopravnih ljudi, pripravljenih, da se zato tudi angažirajo. F. Maučec nem povzročil alkohol. POMURSKEMU DRUŠTVU ZA BOJ PROTI Čelno trčenje na magistralni cesti 24. maja se je zgodila prometna nezgoda zunaj naselja Trimli-ni, na magistralni cesti Lendava—M. Središče. Voznik osebnega avtomobila Franjo Blažek iz D. Kraljevca (Čakovec) je vozil iz Lendave proti M. Središču. Ko je pripeljal do potoka Kopica, kjer je bil dalj časa urejen obvoz zaradi gradnje mostu, je spregledal, da je prometna signalizacija za obvoz odstranjena. Z nezmanjšano hitrostjo je vozil po obvozu in zapeljal na magistralno cesto, na kateri je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Štefan Šteharnik iz Zipovec. Prišlo je do čelnega trčenja, po katerem je Šteharni-kovo vozilo odbilo v desni jarek. Hudo sta se poškodovala Šteharnik in njegov sopotnik Izidor Horvat iz lipovec. Za Blažka so ugotovili, da je vinjen. Zaneslo ga je na mokrem cestišču 25. maja se je zgodila prometna nesreča pri Dokležovju. Voznik osebnega avtomobila Avgust Majcen iz Koračic (Ormož) se je peljal iz Dokležovja proti Veržeju. Ker ni mogel prehiteti dveh kolesark, je močno zaviral, vendar ga je na mokrem cestišču na lesenem mostu zaneslo na nasprotni vozni pas, po katerem se je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilim Emil Ši-plič iz Logarovec. Po trčenju se je Špilič hudo poškodoval. Pri Majcnu so ugotovili vinjenost. Smrtna nesreča v Mačkovcih 25. maja se je zgodila prometna nesreča v Mačkovcih. Voznik osebnega avtomobila Franc Bo-har iz Stanjevec se je peljal iz M. Sobote proti Hodošu. Na začetku Mačkovec je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal čez Sredino cestišča in čelno trčil v tovorni avtomobil, ki ga je vozil Josip Sačer iz Strahoninec (Čakovec). Po trčenju je tovorni avtomobil prevrnilo na bok, Boharjevo vozilo pa je odbilo’na desno. Bohar je poškodbam podlegel na kraju nesreče. Lažje se je poškodoval tudi sopotnik v tovornem avtomobilu Ivan Posavec. Trčil v debelo drevo 27. maja se je zgodila prometna nesreča pri Noričkem Vrhu. Voznik osebnega avtomobila Darko Ledinšek iz G. Radgone seje peljal iz Polic proti G. Radgoni. V naselju Norički Vrh ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na travnato bankino in nato v debelejše drevo. Ledinšek se je hudo poškodoval. Toča klestila v Apaški dolini 25. maja popoldne je med močnim neurjem v Apaški dolini klestila tudi debelejša toča. Največ škode je bilo v Mahovcih in Nasovi, manjše pa v Lomanošah in Policah. JD RAKU SO PRISPEVALI: ZAVOD ZA RADIJSKO IN ČASOPISNO DEJAVNOST M. SOBOTA, namesto cvetja na grob pok. očeta Smilje GABER, M. Sobota, 300,00 din; OOS ABC AGROMERKUR M. Sobota, za pok. očeta sodelavca Janeza KOHKA, Melinci, 400,00 din; JANEZ KUČAN, M. Sobota, Temlinova ul. za pok. teto Terezijo ZELKO, M. Sobota, 300,00 din; OOS OVIZ, osn. šola 1. M. Sobota, za pok. očeta sodelavke Irene ČERVEK, Rakičan, 300,00 din: ZVEZA KULTURNIH ORG. G. Radgona za pok. mamo sodelavca Romana SLUGE, G. Radgona, 1.500,00 din; OOS ABC AGROMERKUR, M. Sobota, za pok. očeta sodelavke Drage VUČKO, Ižakovci, 400,00 din; OOS SDK M. Sobota, za pok. mamo sodelavke Majde ŠINKO, M. Sobota, 250,00 din; OOS ZDRAVSTVENI DOM M. SOBOTA, za pok. mamo sodelavke Nataše IVANIČ, M. Sobota, za pok. mamo sodelavca Geze GORČANA, Kupšinci, ter pok. očeta sodelavke Angele FUIS, M. Sobota, Kroška uL, 900,00 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! Prispevke nakazujte na naslov: 51900-678-48545, Pomursko društvo za boj proti raku. OSNOVNOŠOLSKI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD, Murska Sobota, Trstenjakova 73, na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. Učitelja slovenskega in srbohrvaškega jezika, PRU, s polnim delovnim časom in za nedoločen čas. 2. Učitelja tehničnega pouka-fizike, PRU, s polnim delovnim časom in za nedoločen čas, za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, če kandidat nima ustrezne izobrazbe za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, si jo mora pridobiti v roku treh let od dneva sklenitve delovnega razmerja. Začetek dela s 1. 9. 1990. Prijava z dokazili o izpolnjevanju pogojev kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa v tajništvo Osnovnošolskega vzgojno-izobraževalnega zavoda, Trstenjakova 73, Murska Sobota. Želimo si svojega stalnega zdravnika in hitrejšo pot do napotnic za laboratorijske preiskave, napotnic za kontrolne preglede, želimo si lažjo pot do srečanja s svojim zdravnikom. Veliko hudih stisk doživljamo in v stanjih, ko se nam zdi, da smo razpete med življenjem in boleznijo, nam je vsak izgubljen trenutek kot življenje, ki uhaja . .. Velik problem je še vedno iskanje ortopedskih pripomočkov. V naši regiji se nam to le redko posreči, center je daleč in večkrat so potrebne dobre veze in poznanstva. Ugotavljamo, da bomo morale biti bolj energične, povezane z drugimi in bolj vztrajne pri iskanju želenega. Seznanjene smo z delom prostovoljk. Nekatere med nami želijo delati kot prostovoljke. Vključile se bodo v prostovoljno delo po programu dela prostovoljk na onkološkem inštitutu — njegovega psihoonkološkega oddelka. Žene, ki so bile operirane v Ljubljani, so s srečanjem z ljubljansko prostovoljko navdušene, težje je ženam, ki so operirane na drugih kirurških oddelkih v Sloveniji — za našo regijo predvsem v Mariboru. Veliko razmišljamo, kako bi pomagale sobolnicam v trenutkih, ki smo jih same doživljale kot najnesrečnejše — tedaj v obdobju, ko smo zvedele, da moramo na operacijo. Zdravnik, ki ženi razloži, za kaj gre in kaj jo čaka, bi ji ponudil še srečanje z našo prostovoljko. Srečali bi se v zdravstvenem domu ali doma, če žena, ki jo je ta bolezen doletela, to želi. Nekatere od nas že nekaj let po operaciji tvorijo jedro naše skupine, energetsko bazo našega dela. Marsikatera izpove svoj strah, dvome in obup; ob skupnem srečanju je poslušanje podobnega, že preživetega in prebolelega kot dobrodelni balzam. Nekaj žena ne prihaja več. V svojem domu, delu in na svojem življenjskem mestu, ki zahteva od njih po operaciji često povsem enako odgovornost, so morda našle zadovoljno delovno in duhovno ravnotežje. Po srečanju z boleznijo, po operativnem „ ilirci ju. posegu in v življenju z bolezni? so prekaljene z novo življenjsko izkušnjo. , na srečuje®® V svojem okolju P s kot smo še veliko žena, ki trpU bo trpele me; skl®n‘. Aj bo patronažna sestra ta, b rila most med nam ®eV{(io skupine še ne poznajo za njeno moč stramise? S patronažnimi sest 5()de limo povezati za trajnej^^^e, lovanje. Za nase P za naš začetek so na Informacijo so dobi® z n]llji zdravstvenih domo_ 0 po smo imele prve P®8?*°dejir* rebitni psihoonkolos glisti in v skladu s svo im> vami smo se zbrale ' ^nj Vemo, da je za P leznijo ’’ bolnika z njegovo bo^.^ prvem mestu »njeg hud'®.’3 ta ga seznani z vse® rehabliita hkrati mu pokaže P ern zdravn cije. Hvaležne smo vse oVofl kom, ki so nam Pog® potrdil li o šumu, ki so suni P° so nas operirali in In kako P® vodijo po 0Pe^®J' bese^Uf. membne so njiho naSe so ta naša srečanja zdfa\ lo zase in za druge, p vseh nas dobra in s vsa sfe Dobrodošla so nam W nja onkoloških bo®*® > na s strokovnimi P®® Qb p« družabnim Pr°Sr^°ej seZ^L davanjih smo se doslej cpjo z medicinskimi 'e®elJ ških bolezni. Spozna® s jodIlas podoba te bolezni drU§ vendarle drugačna® {udi s< čnosti smo zasledi’e de|oV31 moč in možnost za -,zbole pri zdravljenju m nijše naprej si sodelovanja in dodatn stvenih informacij ko|os škeg ainštituta, P^o^ ga oddelka in drustv ških bolnikov. , ^vno® je Vse omenjene dej so naša pričakovanja b prvi kamenčki se si ® Aploš^ našega pomurskega a ps®® dispanzerja ter njeg ■ obf} onkološkega pns®P“ r sw navi rakavih bolnikov onkojoJ: Za pomursko P^pjno dr. Nikica Stegmu"er' Na osnovi 29. člena Statuta Mesne industrije Pomurka’ !, P ° ’ Murska Sobota, Bijedičeva 11, delavski svet RAZPISUJE dgOvfr' naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in 0 a nostmi: 1. DIREKTORJA RAZVOJNO-TEHNIČNEGA SEK1" en — VII. stopnja izobrazbe tehnološke, veterinarske — 3 leta delovnih izkušenj DIREKTORJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA 2. 3. 4. 5. 6. 7. — VII. stopnja izobrazbe ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj DIREKTORJA PROIZVODNEGA SEKTORJA — VII. stopnja izobrazbe organizacijske smeri — 3 leta delovnih izkušenj DIREKTORJA KADROVSKO-SPLOŠNEGA SEK' — VII. stopnja izobrazbe družboslovne smeri — 3 leta delovnih izkušenj VODJA OBRATA PREDELAVE — VI. stopnja živilsko-tehnološke smeri — 2 leti delovnih izkušenj VODJA SLUŽBE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE — VIL stopnja biotehniške, veterinarske smeri —• 2 leti delovnih izkušenj VODJA PE VELIKA GORICA hnol°šK — VI. stopnja izobrazbe ekonomske, živilsko-ten smeri — 2 leti delovnih izkušenj 8. VODJA SLUŽBE TRANSPORTNE DEJAVNOSTI 9. 10. 11. — VI. stopnja prometne ali druge ustrezne smeri — 2 leti delovnih izkušenj VODJA SLUŽBE VZDRŽEVANJA IN ENERGETIK — VI. stopnja izobrazbe tehnične smeri — 2 leti delovnih izkušeni _-va VODJA SLUŽBE FINANČNEGA KNJIGOVODJI’ — VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri — 2 leti delovnih izkušenj VODJA SLUŽBE PRODAJNE DEJAVNOSTI — VII. stopnja ekonomske smeri — 2 leti delovnih izkušenj 12. POMOČNIK VODJE SLUŽBE PRODAJNE STI DEJA> — VI. stopnja ekonomske smeri — 2 leti delovnih izkušenj _»vA 13. VODJA OBRATA OBDELAVE DIVJADI LENDA*^ — VI. stopnja organizacijske, tehnološke smeri — 3 leta delovnih izkušenj D0g01 Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju N4. pošljejo v 15 dneh na naslov: Mesna industrija POMUnp^ioC' ska Sobota, Bijedičeva 11, Kadrovsko-splošni sektor. tvi delavskega sveta bodo kandidati pisno obveščeni v VESTNIK, 31. STRAN 18 sPort SRL - Ma lestvica " Gradit Usnjar tetina Inles Makovci Sešit. Jadran fenotehna Rudar l_ ii Ormož ' Plule Kliki moški 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 15 4 13 12 11 10 10 10 8 10 2 2 2 5 2 4 PNI S^Uio 7 ; Polana 4J M0šinai:2 Mi? n1”''2:2 lipa ni, ahoMiM Č to"* 1:4 ""‘N" । Cankova Mie teti 74 3 599:521 34 8 527:490 27 9 476:474 25 10 10 11 9 10 13 12 15 521:475 24 568:551 22 448:445 22 503:500 21 535:544 21 466:505 21 456:496 17 474:504 16 524:574 13 'tej Polana Tišina telici "M upa Zbilje Mva 22 22 21 22 22 22 22 22 22 22 22 21 13 6 13 4 10 6 11 4 10 5 7 7 7 7 3 2 6 2 2 3 40:16 32 5 38:23 30 5 42:26 26 7 7 7 '8 10 10 36:26 26 43:21 25 32:31 23 31:30 21 28:34 21 27:30 20 31:38 14 26:47 17 26:78 18 14 6 L MS Ma d M ^.7^2:6 teci.?”* 24 Mlati - Mlet Mšoeci 8iwje vo la 2:3 Rakičan ^3 Mone Rejnik Ječanj Min, Oll,)ojka- 21 21 21 21 21 21 21 21 21 21 21 21 16 15 12 8 9 8 5 4 4 5 2 4 4 8 3 4 10 3 8 7 4 5 3 2 5 5 9 6 10 9 10 12 15 60:21 55:21 53:29 66:37 28:34 37:40 36:41 46:34 25:40 27:43 32:57 30:98 34 34 28 24 21 20 20 19 16 15 14 7 ,%kwan P°raz Prema 'z Maribora v Kri-pSa ^gronl sl°venskega li-i>S ?d Liutomer s 3:0. Hm UsPešno° Se-V dveh dn^"ni ko uP>rali gostom, ^li MarihS°JretJega z lahkoto ^$oka zmaga v po H°niurja Soh° MetPp bankarski tek-119?«e v'Soko °murja iz Murske Me ZaPp®maS^ Ruše s vij ,7nec 4(| “°murje so dose-t—— Pertoča Mrtno ^3 S>“bčinsk" Ka<*ovci je bilo prvenstva v vle-ekipami je zma. ''o 'n Led CC Prea Radovci, S,h ^<^0 Večeslavci. Gerenčer SjCSrS-žš ite in>Pred Gah'd®al Gerenčer s H’J0Se" Morovixerjern- H. Brezo- M M to^'4^ Po 10,5, ter J. G. Judo — memorial Štefana Kovača---------------- PET ZMAG SOBOČANOM V telovadnici Osnovne šole Edvarda Kardelja v Murski Soboti in v organizaciji Judo Partizana je bilo tradicionalno mednarodno tekmovanje v judu za memorial Štefana Kovača. Sodelovalo je 220 pionirjev, mlajših in starejših mladincev iz Vojvodine, Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Na otvoritveni slovesnosti sta govorila predsednik poslovodnega odbora ABC Pomurke Gusti Grof in predsednik ZTKO Stanko Kerčmar. Lep uspeh so dosegli gostitelji, saj so osvojili pet prvih, šest drugih in devet tretjih mest. V konkurenci pionirjev je bil najuspešnejši pomurski tekmovalec Hašaj iz Murske Sobote. Zmagal je v kat. do 31 kg. Čuk in Pavlič sta bila v svoji kategoriji druga, Horvat, Erniša, Vehab in Kerec pa tretji. Ekipno je zmagala Mladost Zagreb s 27 točkami pred Mursko Soboto, 16, in Dravo, 11 točk. V tekmovanju mlajših mladincev so se izkazali Sobočani Ma-zouzi v kat. do 55 kg. Cikajlo v kat. do 59 kg in Brozovič v kat. do 64 kg, saj so osvojili prva mesta. Druga sta bila v svoji kategoriji Šeruga in Vehab, tretji pa Pavlič in Kavčič (vsi MS) in Gjerkeš (Ljutomer). Ekipno je zmagala Murska Sobota s 23 točkami pred Gorišnico, 14, in Branikom, 8 točk. Pri starejših mladincih se je odrezal Šooš (MS), ki je zmagal v kat. do 86 kg. Ljutomerčana Muršič in Gjerkeš sta bila druga, Sobočana Mazouzi in ŠadI pa tretja. Ekipno je zmagala Mladost iz Zagreba s 16 točkami pred Impolom, 13, Gorišnico, 8, in Mursko Soboto, 7 točk. Rokomet BAKOVCANI PETI V zadnjem kolu tekmovanja v prvi republiški moški rokometni ligi je Pomurka Bakovci doma premagala Ajdovščino z rezultatom 26:24. Strelci za Bakovce:. Štefan Lovenjak in Petek po 7, Anton Lovenjak 4, Horvat 3, Lebar in Žugelj po 2 ter Meolic enega. Rokometaši Bakovec so tako zasedli solidno peto mesto. V tekmovanju druge republiške moške rokometne lige je Krog v pomurskem derbiju premagal Toko iz Črenšovec z 29:20. Najboljši strelec pri zmagovalcih je bil Šernek s 7 goli. Aeroiz Celja pa je premagalo Radgono z 32:27. Najboljša strelca pri Radgoni: Merčnik 10 in Husar 9. ~ NOGOMET PORAZ MURE V VELENJU V prvenstveni tekmi slovenske nogometne lige je velenjski Rudar premagal soboško Muro s 4:1. Gol za Muro je dosegel Papič. Ker so bile Muri odvzete tri točke, so se Sobočani znašli na predzadnjem mestu lestvice. Tako Sobočane čaka težek boj za obstanek v ligi. V naslednjem kolu igra Mura doma z Medvodami. TOČKA BELTINKE V MARIBORU V predzadnjem kolu tekmovanja v območni slovenski nogometni ligi vzhod sta oba pomurska ligaša, Beltinka in Nafta, gostovala v Mariboru. Beltinka je s Kovinarjem igrala neodločeno 1:1, gol je dosegel Radikovič. Pekre pa so premagale Nafto s 3:1. V zadnjem kolu igra Nafta doma s Kovinarjem, Beltinka pa s Šmartnim. — KOLESARSTVO Kolesarji Pomurja v Avstriji Kolesarji Pomurja iz Beltinec so se udeležili dveh dirk v Avstriji in dosegli lep uspeh. Na dirki okrog Borovelj je Simon Šooš pri mlajših mladincih zasedel odlično drugo mesto, Dušan Hajdinjak pa je bil pri starejših mladincih šesti. Na prvenstvu pokrajine Štajerske v SfaL hofnu pri Gradcu je Simon Šooš zasedel četrto mesto, Dušan Hajdinjak je bil sedmi, Robert Šooš pa enajsti. Na dirki pri Zagrebu je Simon Šooš zasedel pri ml. mladincih deseto mesto, pri pionirjih pa je bil Aleš Drvarič peti, Andrej Alač pa sedmi. TURNER DRUGI V ŠKOFJI LOKI V Škofji Loki je bila kolesarska dirka — kriterij slovenskih mest. Med okrog 240 kolesarji iz Avstrije, Italije in Jugoslavije so sodelovali tudi tekmovalci K K Tropovci ter se lepo odrezali. Najuspešnejši med njimi je bil Simon Torner, saj je pri starejših pionirjih zased^ drugo mesto. Celec je bil dvajseti, Jurjovič pa šestintrideseti. Me mlajšimi pionirji je Hanc zasedel sedmo mesto. Ljutomer VELIKE KASAŠKE DIRKE Konjeniški klub Ljutomer organizira v nedeljo, 3. junija 1990, na hipodromu v Ljutomeru tradicionalne kasaške dirke v počastitev občinskega praznika. Ljutomerčani so, tako kot vsako leto, tudi tokrat uspeli pritegniti najboljše jugoslovanske kasače, tako da bo to ena največjih kasaških prireditev pri nas. Na 8 dirkah bo sodelovalo 6. konj, kar je letos največ. Zato bodo dirke tudi izredno zanimive m privlačne. * — STRELSTVO------ ” PRVO MESTO PANONIJI V Murski Soboti je bilo tradicionalno nočno streljanje, ki se ga je udeležilo 24 ekip. Zmagala je ekipa Panonije s 15 zadetki m 90 krogi pred ABC Pomurko, 15/55, in SCT Murska Sobota, 15/43. — Mali nogomet " ” SRino 3,700 din na 3 obroke inna c,Je BESS - PRO MARKET tel.: Obl 455 298 , fax: 061 218 968 TURNIR ZA REVIALNI POKAL Klub malega nogometa Vanča vas organizira v soboto, 2. junija 1990, ob 10. uri na igrišču Osnovne šole Tišina drugi pozivni turnir za slovenski pokal v malem nogometu. Sodelovalo bo 12 ekip, ki bodo razdeljene v štiri skupine. Med njimi so tudi štiri pomurske ekipe: Križevci pri Ljutomeru Vanča vas, Železne Dveri in Bučkovci. Prve štiri ekipe bodo prejele pokale, nagradili pa bodo tudi najboljšega strelca, igralca, vratarja in ekipo za fair play- ~ MOTOKROS Rogan zmagal v Brežicah V Brežicah je bila druga medrepubliška dirka v motokrosu za pionirsko prvenstvo. V dveh razredih je sodelovalo 30 tekmovalcev. V razredu do 60 ccm je zmagal Oliver Rogan (AMD Štefan Kovač, Murska Sobota), v razredu do 80 ccm pa je bil drugi. V skupni uvrstitvi Rogan vodi v obeh razredih. — Atletika Grabar zmagal na Muti Na tradicionalnem partizanskem maršu so med okrog 240 atleti .tekmovali tudi trije pomurski atleti in dosegli lepe uvrstitve. Geza Grabar iz Tešanovec je na 26 km dolgi progi zasedel solidno četrto mesto, Milan Hozjan iz Male Polane je bil šestnajsti, Štefan Zver iz Lipe pa petindvajseti. Grabar je tekmoval tudi na teku zmage v Litiji, kjer je bil prvi, in na malem maratonu na Muti, kjer je zasedel drugo mesto. Kajakaštvo Uspeh tekmovalcev Kroga Na reki Krki pri Brežicah je bilo medklubsko tekmovanje v spustu. Med 70 kajakaši in kanuisti iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije so bili tudi pionirji in mladinci BD Mura iz Kroga in dosegli lep uspeh. Pri pionirjih v K 1 s čolnom za spust je Darjan Borovič zasedel prvo mesto. S slalomskim čolnom je bil Borut Horvat šesti, Andrej Cipot deveti in Štumpf dvanajsti. Pri mladincih v C 2 je bil Iztok Horvat drugi, v K 1 pa Anton Škraban trinajsti. Tenis — L rep. liga DOBER ODPOR RADGONČANOV Začelo se je prvenstvo v prvi republiški teniški ligi, kjer prvič sodelujejo Radgončani. V drugem kolu tekmovanja (srečanje Zlatarna Celje : Radgona je bilo preloženo) je ŽTK Maribor premagal Radgono s 6:3. Zmage za Radgono so dosegli: Avsec, ki je premagal Jagodnika (6:1, 6:3), Žnuderl —Kumar, ki sta premagala dvojico Jagodnik —Bezjak (6:2, 6:1), in Bračko—Vrzel, ki sta premagala par Špilak—Mi-holič (6:1, 6:4). M. S. Kasaške dirke USPEH LJUTOMERČANOV V MARIBORU V Mariboru so bile kasaške dirke, ki jih je pripravil KK Maribor. Sodelovalo je 45 konj. Lep uspeh so dosegli Ljutomerčani, saj so osvojili kar štiri zmage. Te so dosegli: Dulčineja (Marko Slavič st.), Formoza (Slana), Ford Lindi (Janžekovič) in Atika MS (Marko Slavič ml.). Venka (Mihorič) je bila druga, Landana (Jureš) četrta. Delavske športne igre SKUPNI ZMAGOVALEC SLOGA V Gornji Radgoni so prvič pripravili enodnevne delavske športne igre. Lepo so uspele, na njih pa je sodelovalo okrog 500 zaposlenih. Rezultati — namizni tenis — moški: 1. Sloga, 2. Elrad; ženske: 1. Sloga, 2. Elrad; rokomet —- ženske: 1. Prosveta, 2. Elrad, 3. Sloga; moški: L Elrad, 2. Radenska, 3. Prosveta; ribolov: 1. Mura Moda, 2. Kompas, 3. PM GR; vlečenje vrvi: 1. Sloga, 2.Radenska, 3. Elrad; odbojka — ženske: 1. Prosveta, 2. Elrad, 3. Sloga; moški 1. Elrad, 2. Radenska, 3. Sloga; strelstvo: — moški: I. Elrad, 2. Carinarnica, 3. PM GR; ženske: 1. Sloga, 2. Prosveta, 3. Mura Moda; nogomet: 1. PM GR, 2. Elrad, 3. Gales; kros — ženske: 1. Elrad, 2. Sloga; moški: 1. Sloga, 2. Prosveta, 3. Radenska;šah: 1. Radenska, 2. Sloga, 3. Carinarnica; Skupni vrstni red: 1. Sloga, 102 točki, 2. Elrad, 100, 3. Prosveta, 74, 4. Radenska, 71, 5. Postaja milice Gornja Radgona, 37 točk. B. K. Namizni tenis Po osmih letih spet v prvi zvezni ligi Sobočani so na gostovanjih v Doboju ter Vinkovcih dokončno odločili o naslovu pravaka in se že pred zadnjim kolom uvrstili v prvo zvezno ligo, na katero so čakali dolgih osem let, zato si ta generacija zasluži vse čestitke. V odločilnem srečanju v Doboju so zaigrali fenomenalno in nadigrali gostitelje, ki so še vedno računali na presenečenje. Benko in Unger sta dosegla po tri zmage, Benkovič pa dve. V drugem srečanju z Lokomotivo se Sobočani niso posebno naprezali, ker je bila kakovost le na njihovi strani in z zanesljivo zmago dokončno potrdili status zveznega ligaša. Benko je zanesljivo dobil tri partije, po en spodrsljaj sta si privoščila Unger ter Benkovič. Po uvrstitvi v prvo zvezno ligo bo Sobočanom zdaj prva skrb urediti težko finančno stanje, saj se drugače postavlja vprašanje, ali je sploh smiselno nastopati v prvi zvezni ligi. Pred zadnjim kolom vodijo s 30 točkami, v zadnjem kolu pa se bodo doma srečali v soboto z Mundusom in v nedeljo s Partizanom. Prepričani smo. da bodo ljubitelji bele žogice s svojo prisotnostjo na teh dveh srečanjih pozdravili nove zvezne ligaše. Rezultati: DOBOJPROMET-SOBOTA 1:8 (Jelič-Benko 0:2, Mi-hajlovič—Benkovič 2:1, Mešanovič—Unger 0:2, Mihajiovič—Benko 1:2, Jelič—Unger 1:2, Mešanovič—Benkovič 1:2, Mihajiovič—Unger 0:2, Miličevič—Benko 0:2, Jelič—Benkovič 0:2): LOKOMOTIVA—SOBOTA 2:7 (Šverer—Benko 1:2, Djukič—Benkovič 2:0, Dragaš—Unger 2:1, Djukič— Benko 0:2, Šverer—Unger 0:2, Dragaš—Benkovič 0:2, Djukič—Unger 0:2, Dragaš—Benko 0:2, Belič—Benkovič 0:2). Čeprav so Radgončani v prvi A republiški ligi obe pomembni tekmi doma izgubili, se imajo spletu srečnih okolištfn zahvaliti, da so kljub temu ostali v ligi, ker imajo ob enakem številu točk z Jesenicami boljši medsebojni rezultat. V zadnjih dveh tekmah je le Fridrih zaigral dobro, Žitek ter Županek pa sta popolnoma odpovedala. Sobočani so zanesljivo slavili v obeh tekmah po zaslugi izvrstnega Kusa, Ori je igral slabše, kot zahteva njegov renome, Sapač pa je tudi zadovoljil. Sobočani so s 26 točkami osvojili odlično drugo mesto, kar je lep uspeh za to mlado ekipo. Rezultati: SOBOTA —INGRAD 6:3 (Kus 3:0. Ori 2:1, Sapač 1:1, Horvat 0:1); SOBOTA—STROJNA 6:3 (Kus 3:0, Ori 3:0, Sapač 0:2, Horvat 0:1); RADGONA-INGRAD 2:7 (Fridrih 2:1, Zitek 0:3, Županek 0:3); RADGONA—STROJNA 4:5 (Fridrih 3:0, Žitek 1:2, Županek 0:3). M. U. Atletika OBČINSKO PIONIRSKO PRVENSTVO V LJUTOMERU V Ljutomeru je bilo občinsko atletsko prvenstvo v atletiki. Zmagovalci v posameznih disciplinah — ml. pionirji in pionirke — 60 m: Sandi Ivajnšič (IC) 8,3 in Petra Žibrat (IC) 8,9; 300 m: Marko Marinič (IC) 50,0 in Romanela Lisjak (SV) 52,5; 600 m: Dean Hanžič (IC) 1:46,5 in Klavdija Belak (Ver.) 2:00,8; višina: Sebastjan Antolin (Kr.) 120 in Maja Makoter (IC) 125 cm; daljina: Tomas Rožman 439 in Klaudija Zadravec (oba SV) 427 cm; žogica: Denis Halabarac (SV) 53,10 in Suzana Balažič (Križ.) 40,00 m; ekipno: OŠ Ivan Cankar Ljutomer. Starejši pionirji in pionirke — 60 m: Sašo Osterc (Križ) 7,7 in Metoda Ljubeč (IC) 8,9; 300 m: Marjan Žirič (Križ) 42,6 in Suzana Kovačič (IC) 49,0; 1000 m: Sinom Maroša (IC) 3:04,2 in Romana Vogrinec (CG) 3:37,0; krogla: Simon Škrinjar (SV) 12,25 in Vida Borko (IC) 9,40 m; višina: Peter Strbad (Ver.) 145 in Zdenka Jahorinec (Križ.) 125 cm; daljina: Damjan Šumak (Cez.) 496 in Mateja Grego-rinčič (IC) 403 cm; žogica: Damir Rudolf (IC) 67,5 in Simona Sever (SV) 45 cm; Ekipno je zmagala OŠ Ivan Cankar Ljutomer.* T. Ficko OBČINSKO PIONIRSKO PRVENSTVO V BELTINCIH V Beltincih je bilo občinsko pionirsko tekmovanje v atletiki. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili — pionirji in pionirke: 60 m: Dominik Vinkovič (Bel.) 8,2 in Melita Hajdinjak (Tiš.) 8,7; 300 m: Marko Močnik 45,2 in Gabika Tivadar (oba Bel.) 49,1; 600 m: Tomaž Škodnik (Tiš.) 1:48,I in Nataša Friškič (OŠ III) 1:56,0; daljina: Milan Ščančar 556 in Jelica Rajner (oba Bel.) 453; višina: Ludvik Vogrinčič (Tiš.) 130 in Barbara Berden (Bel.) 125 cm; žogica: Boštjan Žerdin (Bel.) 58 in Alenka Žekš (OŠ III) 43 m; Starejši pionirji in pionirke: 60 m: Dejan Puhan (Bog.) 7,7, in Romana Forjan (Bel.) 8,4; 300 m: Benjanin Žižek 39,7 in Lidija Erjavec (oba Bel.); 1000 m: Slavno Inašič (Grad) 2:58,2 in Jasmina Gujtman (Tiš.) 3:26,3; daljina: Dejan Cmor (Bog.) 543 in Romana Forjan (Bel.) 440 cm; višina: Marjan Kardinar (OŠ I) 153 in Renata Rous (Bel.) 130 cm; krogla: Tadej Bratkovič (Tiš.) 12,21 in Renata Gostan (Bel?) 9,72 m: žogica: Damjan Horvat (OŠ I) 71,0 in Renata Mesarič (Bel.) 45,5 m. V obeh štafetah je zmagala ekipa Beltinec, ki je bila tudi najboljša v skupni uvrstitvi. J. Rožman Tek mladosti v G. Radgoni GUJTMANOVA IN GRABAR V Gornji Radgoni je bil tradicionalni tek mladosti. Udeležilo se ga je 228 tekačev in tekačic. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili — tek s starši: Blaže Kocbek (GR); 5.-6. let: Kujundžič (dečki) in Lovrenčič (deklice); L—2. razred: Monika Ploj (Mejnik), Dušan Breznik (Benedikt); 3.-4. razred: Adriana Bosilj (Mejnik) in Boštjan Ploj (Benedikt); 5.-6. razred: Petra Klemenčič (Mejnik) in Primož Vrečič (Radenci); 7.-8. razred: Metka Belna (Radenci) in Bojan Brus (Apače); 16.—30. let: Miran Dovnik (Sl. Bistrica); 31,—40. let: Branko Breznik (GR); nad 40 let: Franci Klemenčič (GR). Absolutna kategorija — ženske: Jasmina Gujtman (Tišina); moški: 1. Geza Grabar (Ptuj), 2. Branko Lehner (Benedikt), 3. Slavko Kumek (GR). B. K. SOBOČANOM PETO MESTO V Murski Soboti je bilo 10. jubilejno športno srečanje upokojenih delavcev organov za notranje zadeve Šlovenije, klubov Maksa Perca. Deset ekip je tekmovalo v kegljanju, streljanju z zračno puško, balinanju in šahu. V streljanju je zmagala ekipa Celja pred Kranjem in Mursko Soboto. V kegljanju je bila najboljša ekipa Ljubljane pred Mariborom in Kranjem. V balinanju je zmagala Murska Sobota pred Koprom in Ljubljano, v šahu pa je prvo mesto osvojila ekipa Ljubljane pred Kranjem in Koprom. Skupni zmagovalec je postala Ljubljana' z 32 točkami pred Kranjem, 29, in Mariborom, 28 točk. Srečanja se je udeležil tudi novi republiški sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar. " ODBOJKA NA TRAVI ZA MEŠANE PARE Odbojkarski klub Veržej organizira v soboto, 2. junija 1990, ob 16. uri pri Zadružnem domu v Veržeju odbojkarski turnir na travi za mešane pare (moški in ženske). Igrali bodo na dveh igriščih, v večernih urah pod reflekotrji. Vzporedno s turnirjem mešanih parov bodo organizirali tudi turnir veteranov in rekreativcev. Najboljši bodo prejeli nagrade. Na prvem turnirju moških parov, ki so ga organizirali pred dnevi, sta med 14 pari zmagala J. Štrakl in M. Šumak (Ljutomer) pred M. Belcem in Z. Repijo (Veržej) ter Krajcarjem in Janžo (Beltinci). p—ZLATA ROKAVICA SLOVENIJE--------------------- BOKS V MURSKI SOBOTI Boksarski klub Ptuj in Boksarska zveza Slovenije organizirata v soboto, 2. junija 1990, ob 9.00 uri v telovadnici Osnovne šole Edvarda Kardelja v Murski Soboti tekmovanje za ZLATO ROKAVICO SLOVENIJE v boksu. Sodelovalo bo 6 slovenskih klubov ter gostje iz Zagreba, Varaždina in Gradca. To je najvišje slovensko tekmovanje v boksu. > 31. Maja 1990 STRAN 19 PETEK SOBOTA Radijski in televizijski spored od 1. do 7. junija NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA -5.30 Prebujajte se z nami! (Ne potrebujete budilke, dovolj bo, če v sosednji Avstriji kupite radio-budilko za borih 150 dinarjev. To bo najcenejši in naprimernejši način prebujanja, s pomočjo murskega vala.). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Uvod. 16.15 Kronika. 16.35 Romano vilago— Svet Romov. 17.00 Aktualno. 17.20 Reklame, glasba. 18.00 21-232. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Reklame, obvestila, glasba. 17.00 Aktualno s sobotno anketo. 17.20 Strokovnjak odgovarja. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA 9.00 Mozaik: Spored za otroke, Boj za obstanek, Ptice na Kosovu. 10.30 Vnovič v Bridesheadu, angl, nadaljevanka. 1525 Svet na zaslonu. 15.55 Žarišče. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Mozaik: Tednik. 18.00 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedria. 20.20 Rumena reka, japonska serija. 21.15 Zakon v Los Angelesu, amer, nanizanka. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.30 Ex libris. 23.25 Melancholia, angl. film. Program LJ 2: 16.30 Satelitski programi. 17.50 Tv studio Maribor. 19.00 Videomeh. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 I 90, oddaja pred SP v nogometu. 21.00 Skupščinska kronika. 21.30 Slavnostni koncert ob 35-letnici simfonikov RTV Ljubljana. 23.05 Satelitski programi. 8.30 Nemščina. 9.00 Spored za otroke: Radovedni Taček, Lonček, kuhaj, Žaba v črnilniku, Ciciban, dober dan, 10 let Živ-žava, Aliča v deželi risb, Ovčar Hobo, Periskop, Zgodbe iz školjke. 14.25 Cirkum mušica, zabavnoglasbena oddaja. 15.25 Pred SP v nogometu. 15.55 Žarišče. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Callowa-yevi, ameriški film. 19.00 Vaš zelenjavni vrt. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.30 Križkraž. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Grehi, zadnji del amer, nadaljevanke. 23.10 Ne čisto navadna avantura, ameriški film. Program Lj 2: 16.30 Satelitski programi. 19.00 Danes skupaj. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Veliki avtobus, ameriški film. 21.40 Satelitski programi. 9.00 Nedeljska kuhinja (mozaična oddaja z glasbo, humorjem in nedeljskim gostom — prve pol ure boste lahko slišali reportažo z Vestnikovega vlaka, nato Srečanje na pomurskem valu, zadnjo uro in pol pa bo še pogovor z eksluzivnim nedeljskim gostom, Ferijem Horvatom, članom zvezne vlade, sicer našim rojakom. Sprašujete ga lahko na številki 069/21-232 in 21-579). 12.00 Madžarska oddaja. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Novice. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja glasba, jutranje misli, jutranji nasveti. Pa še kakšna dodatna informacija, da bo vsem skupaj laže vstati!). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Uvod. 16.15 Športna oddaja. 17.00 Aktualno. 17.20 Reklame, obvestila, glasba. 18.00 Rezerviran čas 5.30 Prebujajte se z nami! (Lahko pa tudi kaj skuhate, seveda če se vam preveč ne zeha. Vsekakor vam murski val ponuja svoj recept za ta torek!). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Uvod. 16.15 Pogovor v živo. 17.00 Aktualno. 17.20 Reklame, glasba. 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 5.30 Prebujajte se z nami! (Dobro jutro s svežimi cestnimi in vremenskimi informacijami, z glasbo in prijazno besedo!). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Uvod. 16.15 Gospodarske teme. 17.00 Aktualno. 17.20 Reklame, glasba. 18.15 Poslušamo vas. TV SLOVENIJA 5.30 Prebujajte se z M* (Smo že pred dopusti, zal’ se več nikar ne jezite. W se prebujajte z dobro voljo,)' 8.00 Konec jutranje oddaje- 16.00 Uvod. 16.15 K*' na oddaja. 17.00 Aktu^ 17.20 Reklame, gl* 18.00 Zaigrajmo in zapOJ^ po domače (Geza Farkaš i> vse ljubitelje narodnw* nih viž) TV ZAGREB 8.30 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Glas srca (n), 21.00 Vprašajte ZIS, 22.00 Zabavna oddaja, 22.45 Dnevnik, 23.05 Kultura, 0.10 Barva noči. TV AVSTRIJA 9.00 Poročila, ponovitve, tv v šoli, mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Dom za živali, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derick, 21.20 Časi kot si zdaj, 22.20 Filmske novitete, 22.50 Film. Drugi program 16.30 Dok. film, 17.30 Svet živali, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Oddaja o znanosti, 21.20 Kompas, 22.00 Čas v sliki, 22.25 šport, 22.50 Umetnine. TV MADŽARSKA 9.10 Čehov: Počitničarji, ' pon. 10.45 Beethoven: Godalni kvartet v a-molu. 17.00 Letni kolobarji, spored za upokojence. 17.30 Teka, uporabni napotki. 17.40 Filmska reportaža. 18.00 Okno, služnostni program. 19.00 Vprašanja kristjanov. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 21.20 Panorama. 22.20 Jolan in moški, TV igra. 23.35 TV dnevnik. TV ZAGREB 8.50 Tv v šoli, ponovitve, 14.30 19.30 21.05 22.35 Barva noči. Mladinski spored, Dnevnik, 20.00 Alf, Film, 22.20 Dnevnik, Kongres ZSJ, 23.15 TV SLOVENIJA 9.00 Živ žav. 10.15 Grehi, amer, nadaljevanka. 11.00 Alo, alo, humor, serija. 11.30 Alpski večer — Bled 90. 12.00 Kmetijska oddaja. 14.10 Formula 1, franc, nadaljevanka. 14.55 Kolo sreče. 16.30 Tv dnevnik I. 16.45 Komorni ansabmel Slovenicum. 17.10 Malteški sokol, amer. film. 18.50 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 M. Begovič: Brez tretjega, drama. 21.10 Zdravo. 22.30 Tv_dnevnik 3. Program LJ 2: 10.00 Oddaje za JLA. 13.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Osupljiva predstava živali, angl, serija. 20.30 Kot potovanja — Mesta mostovi: Vrgin most. 21.00 Satelitski programi. 21.50 Športni pregled. 22.35 Satelitski programi. /O ljubljanska banka Pomurska banka d. d. Murska Sobota TV AVSTRIJA TV ZAGREB TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA 9.00 Spored za otroke. 9.30 Mozaik: Utrip, Zrcalo tedna, Mernik, Mladinski pevski festival. 16.35 Zdravo. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Mozaik, ponovitev. 18.40 Spored za otroke in mlade. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 L. Ka-štelan: Adagio, drama. 21.15 Osmi dan. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.10 Poletna noč: Murphy Brown, amer, nanizanka; Kdo je Bourne, amer, nadaljevanka; Črni gad, angl, nadaljevanka. Program LJ 2: 17.00 Satelitski programi. 19.00 Park Maksimir. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Športna oddaja. 21.15 Zabava vas Halid Bešlič s prijatelji. 22.00 Satelitski programi. 9.00 Mozaik: Zgodbe iz školjke, Sedma steza, Osmi dan. 15.25 Žarišče. 15.55 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik L 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 F. Nicoli-ni: Oče bom, italijan. nadaljevanka. 20.50 Aktualno: Razprodaja družbene lastnine. 22.35 Tv dnevnik 3. 22.45 Poletna noč. Program LJ 2: 17.00 Satelitski programi. 18.05 Svet športa. 18.55 Slovenska ljudska glasbila in godci: Bordunske citre. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Oddaja o slovenskem filmu in Veter v mreži, slov, film. 23.15 Satelitski programi. 9.00 Spored za otroke: Medved Godrnjavček, Pamet je boljša kot žamet — plavalci, neplavalci, skrivači. 9.15 Adagio, drama. 10.25 Oče bom, italijanska nadaljevanka. 15.25 Žarišče. 15.55 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik L 18.10 Po sledeh napredka. 18.40 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Film tedna: Veliki tek, poljski film. 21.45 Tv dnevnik 3. 21.55 Poletna noč. Program LJ 2: 17.00 Satelitski programi. 18.30 Mostovi. 19.00 Mednarodna kuhinja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Kronika festivala animiranega filma v Zagrebu. 22.30 Svet poroča. TV ZAGREB TV ZAGREB TV ZAGREB 9.00 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.05 Argumenti, 21.35 Dnevnik, 22.00 Barva noči. 8.30 Poletni spored, 14.45 J Ponovitve, 17.00 Mladinski | spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Otok Ellis, 21.10 Dialogi, 22.40 Dnevnik, 23.05 Barva noči. 9.00 Poletni spored, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Telekino, 22.45 Dnevnik, 23.10 Barva noči. TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA 18.00 Dogodki in osebnosti, 19.00 Igre na srečo, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Družinski praznik, 21.55 Muha (f), 23.35 Mož v divjini (f)-. Drugi program 15.05 Glasba in človek, 16.00 Vpogled v deželo, 17.00 Točke, metri in sekunde, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Renegade (f), 21.50 Šport, 22.20 Ben-ny Hill, 22.45 Zabavni ve- 12.00 Cabaletta, 13.00 Nevarni zaliv (n), 14.05 Sestanek brez dnevnega reda, 16.05 Znanstvena oddaja, 17.00 Mišičasta dekleta (f), 18.45 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vrnitev Arsena Lupina, 21.05 Zabavna glasba, 22.35 Dnevnik, 22.40 Barva noči. 13.45 Ponovitve in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Jaz o sebi, 21.15 Vedno najdem tja (tv f), 22.00 Glasbena oddaja. TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, 14.00 Mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Alpski kralj in ljudomrznež (tv film), 21.55 Glasba. Drugi program 9.00 Matineja, 14.45 Mladinski spored, 17.30 Lipova cesta (n), 18.00 Sužnja Isau-ra (n), 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kraj zločina, 21.55 Polar (f), 23.30 Šport. 14.45 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Dom za živali, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Univer-zum, 21.07 Julija, 22.10 Dogodivščina (f), 0.05 Popolnoma nora družina. Drugi program 11.00 Šport, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.07 Zunanjepolitični tednik, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Šport. 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.20 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Dom za živali, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Drombu-ševi (n), 21.55 Zakon v L. A. (f), 23.35 Lov na dr. She-eferja (f). Drugi program 11.00 Šport, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 18.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Koliko nemška je Avstrija?, 23.30 Večerni pogovor. ljubljanska banka Pomurska banka d. d. Murska Sobota TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA] 7.00 Sončnica, kulturni program. 9.05 Za otroke. 10.05 Polip, italijanska serija. 11.10 Mladinski magazin. 12.10 Panorama. 13.10 Naš ekran v nemščini. 15.05 Pesmi dveh stoletij. 15.40 Formula I, igrana serija. 16.35 Barkochba. 17.20 Te-le-video. 17.45 Dan prosvetnih delavcev. 18.30 Sosedje, pon. 20.10 Peter Strohm, kriminalka. 21.00 Miss Hungary ’90, v odmoru TV dnevnik. 8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Za otroke. 10.00 Igralci, pevci — novinarji, športne igre. 12.00 Baptistično bogoslužje. 13.00 Vaterpolo, doigravanje. 14.15 Arabski mozaik, potopisni film. 14.40 Verske minute. 15.00 Igralci — novinarji, nadaljevanje. 18.15 Delta. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Jimmy Valentine, TV film. 21.00 Igralci — novinarji, nadaljevanje. 8.55 Madžarska stoletja, pon. 9.10 Beethoven: Koncert za violino. 9.55 Ponovitve: Delta, Teden. 16.30 Video novice. 16.45 Utica. 17.20 Perpetuum mobile. 17.30 Četrt ure za gospodarstvo. 17.50 Katoliški dnevnik. 18.00 Koledar 1990. 19.00 Cimbora. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Družinski krog; Kremplji divje mačke. 21.10 70-letnica Trianona. 22.10 Novi val. 22.55 TV dnevnik. 9.25 Avtomanija, pon. 9.55 Dajte, mojster; gruzinski film. 11.15 Telovadba za invalide. 16.15 Panonska kronika. 16.30 Naš ekran, v srbohrvaščini. 17.00 Smeri v XX. stoletju, Pop-Art. 18.00 Četrt ure za gospodarstvo. 18.20 Novi reflektor, magazin. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Polip, italijanska serija. 21.15 Študio ’90, kulturni TV tednik. 22.15 Vpliv steklenjaka, kanadski film. 22.55 TV dnevnik. 8.05 Tretji kanal. 8.55 Narval in Eskimi. 9.35 Studio ’90, pon. 16.30 Video novice. 16.45 »Camp-peda-gogika«, dokumentarni film. 17.55 Imperij DD, kanadska serija. 18.50 Večerna pravljica. 19.00 Gledališki večer, razgovor pred predstavo o igri Bahavi vojak. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Gledališki večer: Bahavi vojak, igra v dveh delih, prenos z odra Miklos Radnoti. 22.50 TV dnevnik. ZVEZDE VAM MEŽIKAJO Ona: Vsaka ljubezen je na neki način slepa in se vdaja nekontroliranim čustvom. Tvoja sreča pa je predvsem v tem, da imaš pametnega in razumevajočega partnerja, zato je tvoj strah popolnoma odveč. On: Vse predolgo si se zanašal na svojo srečo, sedaj pa boš OVEN okusil tudi malo grenkejšo stran življenja. Nekdo se ti bo prav prizanesljivo smejal, a ti bo na koncu vendarle pomagal. Pazi na neprijetna presenečenja. Ona: Tvoje sedanje razmerje se bo nevarno zamajalo. Če ti je še kaj do tega, bo potrebno napeti vse sile, sicer ti bo trda predla. Vsekakor pa je dejstvo, da ti jeza in ljubosumje lahko le škodita, popravnega izpita pa ne bo. On: Izogibaj se provokatorjev, ki te hočejo na vsak način zmesti in zapeljati na napačno pot. Predvsem pa boš postavljen pred dilemo, ali naj daš prednost ljubezni, ali pa poslovnim zadevam. Ona: Ljubezenska avantura te bo dobesedno vrgla iz ustaljenega življenja, po drugi strani pa ti bo prinesla neverjetno srečo. Mogoče je ravno to tisto pravo, zato se ti na vsak način splača potruditi. On: Jutranji pozdrav neznane lepotice ti bo ponovno vrnil samozavest in utrdil prepričanje, da vendarle ni vse tako črno. Toda DVOJČEK nikar ne pričakuj preveč, ampak se sreče navajaj postopoma. Prihodnost je vsekakor tvoja. Ona: Nenadoma se ti bo zazdelo, da te vse skupaj dolgočasi. Le kje so tisti časi, ko se je okoli tebe dogajalo tisoče zanimivih reči? Mogoče pa je že skrajni čas, da storiš kaj tudi zase in za svojo srečo. On: Po sreči se boš izmazal iz zelo neprijetnih težav, vendar bi ne bilo slabo, če bi se temu v prihodnje izognil. Je že res, da je tveganje privlačno, vendar pa je to, kar počneš, pretiravanje. DEVICA TEHTNICA Ona: Prispelo bo prav zanimivo pismo, ki ti bo odkrilo marsikaj takega, kar bo presneto uporabno. Konec tedna se boš sicer odlično zabavala, vendar pa ima vse svoje meje. Pazi, da ne boš na koncu prevarana prav ti sama. On: Poskusil boš tudi tam, kjer sicer ne pričakuješ kdo ve kakšnega uspeha. Toda izkazalo se bo, da imajo norci srečo. Nikar se ne obotavljaj in ne čakaj na prihodnji maj, saj je ta še zelo daleč. Ona: Ne bo ti uspelo prepričati prijatelja, zato raje odnehaj, dokler je še čas. Ne poskušaj ujeti nemogočega, ampak počakaj, da bo nemogoče ujelo tebe. In ta dan sploh ni tako daleč, kot pa' si misliš. On: Napeti odnosi v službi te bodo privedli povsem drugam, kot pa bi si želel ti sam. Nikar se ne obotavljaj, ampak se poskusi čimprej pametno pogovoriti. Nameravana naložba sicer ni slaba, vendar bi kazalo še malce počakati. Ona: Preveč se ženeš in poskušaš dokazati, da si v vsem najboljša. Pusti težave tudi drugim sama pa se posveti bolj zanimivim rečem in za spremembo tudi uživaj. Kajti nekdo te že dalj časa prav željno opazuje ... On: Preveč si se zanesel na svojo iznajdljivost, ki te je sedaj pustila na cedilu. Uresničitev poslovnih načrtov pa raje prepusti komu drugemu, saj se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš vse skupaj pošteno zavozil. Ona: V tvoji bližini se bo spletla ljubezenska zveza, ki pa ti sploh ne bo všeč. Toda nikar ne povej tega naravnost, saj si lahko nakoplješ obilico težav. Raje malo počakaj, da se ogenj vsaj malo ohladi. On: Na noben način ne boš privolil v kompromis, saj si prepri- čan, daje tvoja pot edina pravilna. In finančni učinki tvoje ideje ŠKORPIJON bodo to tudi obilno dokazali, zato nikar ne popuščaj, ampak vztrajaj. 9.00 Grizli Adams,f nanizanka. 9.30 napi-Los Ange'e|U zanka. 15.55 r dliev ponovitev, |8.4 Mravlje. 22.20 Tv Ljubljana. 9-00 ^700 novitve, IŽ.OU nneviH' spored, 19-30 ^1^ 20.00 Panorama, j, Kvizkoteka, 23.3° 22.55 Barva noči- V 9.00 Ponovitve: ,v / 14.20 Mladinski 18.00 Družinski 18.30 Dom fi G]as/ Čas v sliki, 20-1 jjvš^ senik, 22.00 Dog0^ dobrega vojaka 23.00 Mlado dekle l Drugi program i 12.00 SporM.^L3 Isa^ vali, 18.00 Su® lj. 18.30 Glasbene zeJ0« Štajerski utrip, / :ep0 ; sliki, 20.15 čni tednik, 22.00 । 22.25 Kavarna te 9.10 BarenbA J hovnu, pon. 9-3 -• mi! 10.05 Sanat y ig. nih ljubimcev, 11.15 Telovadba m i/ de. 16.35 Pan?nvX-C ka. 17.00 Smeri v a „5 L tju: Novi realisti- ||-tji kanal, vere. '• MČ Otroški verouk- 1 banje lota. nik. 20.05 ji.jO j športni kabaret-sna glasba, f ogledalo. 22.45 Ona: Nekdo, ki mu sicer brezmejno zaupaš, te bo n'7!tm-.jj ti pokazal, da zna biti prav presenetljivo podel. Se naju0 J ; stisneš zobe in mu ne pokažeš svoje zadrege. Predvsem P . j na maščevanje ... ti b° L- CT»rr rc On: Za9el 0°š zanemarjati svoje delovne naloge, kar STRELEC neslo kopico kritik in nasprotovanj. Po drugi strani pa ^0/ bežni vse to obilno povrnjeno, pa čeprav na nekolik0 način, a še lepši kot ponavadi. a [i t® Ona: Poskusila se boš otresti spominov na pretekl°st’( | ne bo uspelo v celoti uresničiti. Nekdo si sicer vztrajn® P oSia' pridobiti tvojo naklonjenost, toda tvoje obnašanje ga , odbija. . jeJsL. : On: Nikar ne postavljaj svojega ugleda na kocko, s J KOZOROG ravno čas, da bi se igral s srečo. Poskusi raje z malo b°iJ ^10 । vimi naložbami, ki sicer prinašajo manjši dobiček, Pa J -zanesljiv. | Ona: Dobila boš dobronameren nasvet, a ga boš P° nj|a i" ■ di domišljavo zavrnila. Toda bil bi že čas, da bi se st«* tist°’ , jela, da tako pač ne bo več šlo. In nikar se ne zanašaj ” ’ sar sploh ni. a s/a- On: Mislil si že, daje vsega konec, pa seje v tebi zn j VODNAR prebudilo nekdanje čustvo. Mogoče ti bo celo uspelp’ teljica sedaj veliko manj trmasta. Seveda pa bodi P . . predvsem realen. -p ! Ona: Nikar se ne opravičuj, saj si konec koncev g0^ sj vsem tisto, kar ti je narekovalo tvoje srce. Je že res, muhasta in nepredvidljiva, toda tvoje ravnanje je bilo a vedno iskreno. na čj- On: Bližajo se ti trenutki, ko boš do vratu v delu. , ^jo/r RIBI način ti bo to tudi všeč, saj boš lahko končno dokazal s > |ju čno vrednost in sposobnosti. Slaba stran pa je, da bo Ur J zenska plat življenja. STRAN 20 VESTNIK, 31 kino ogromerkur proizvodnja perutninskega mesa p.o. Murska Sobota SPORED FILMOV V KINU PARK MURSKA SOBOTA OD 1. DO 7. JUNIJA kupce, da bo RAZPRODAJA Živih KOKOŠI - težkih pribl. 3,5 kg - 50,00 din/kos živih PETELINOV — težkih pribl. 5,0 kg — 65,00 din/kos »sak dan od 28. maja do 9. junija 1990, razen nedelje, od 8. do ure na dvorišču Agromerkurja v M. Soboti ter od 7. do 12. pFe na farmi v G. Petrovcih. rMaja za lendavsko območje bo na dvorišču TMK Lendava — haročila sprejemamo vsak dan dopoldne v vratarnici TMK Len-ava ali po telefonu št. 75 001. I. junija ob 18. in 20. uri amer, kom. PRSTE K SEBI, ONA JE ŠE MLADA SVEŽE, DUHOVITO, SATIRIČNO DELO! »DOBRI OČKA« ŽELI ZAŠČITITI ODRAŠČAJOČO IN PRIVLAČNO HČERKO PRED NAVALOM OSVAJALCEV...! IZZOVE LE VELIKO NEVERJETNIH IN KOMIČNIH SITUACIJ! ZABAVNO! Priporoča se Agromerkur M. Sobota 2. junija ob 18. uri amer. kom. PRSTE K SEBI, ONA JE ŠE MLADA 2. junija ob 20. uri eroi. film SVILA, SATEN IN SEKS 3. junija ob 16. in 18. uri amer, kom. PRSTE K SEBI. ONA JE ŠE MLADA taneinik. |_____MARIBOR 3. junija ob 20. uri amer. erot. film SVILA, SATEN IN SEKS 5. junija ob 18. in 20. uri amer. akc. film MORILNA IGRA 62000 Maribor. Mejna ulica 6 poštni predal: 262 6. junija ob 18. in 20. uri amer. akc. film MORILNA IGRA 7. junija ob 18. in 20. uri amer. akc. film SMRTONOSNO OROŽJE, II. KUD Kino ŠALOVCI p0 or> Mejna ul. 6 bor iz Mejnee,aVSke9a sveta družbeno podjetje Tapetnik Mari-Jhjavlja' borcev 2ponudb za nakup poslovnih prostorov v Mariboru, Ul. mero Dna ®everno mejo 2 in 4 (bivša Nasipna ul. 35 in 37) z iz-1971 poslovnega objekta 1.634,24 m’ in dvorišča v izmeri ^Petnj^PLnaJ Pošljejo ponudbe v zaprti ovojnici na naslov DP ProstorovMar'b0L Mejna ul. 6 — komisiji za prodajo poslovnih dodatne inf^ dnefl od objave v časopisu. službe n n;ormacije lahko interesenti dobijo pri vodji splošne govoru 'el 304-581. Ogled prostorov po predhodnem 31. maja ob 21,30. uri amer. kom. RIBA IMENOVANA WANDA J^ISUJE t&nolog ^°9oji: " Vsai tri0|otk°nfekoijske smeri; Pasivno ? delovnih izkušenj; g°nUdbe 2 nanje enega svetovnega jezika; °bneh od ra ezn'mi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v Udstriia knnfP'Sa na naslov: Qhiekcije Velika Polana 106, 69225 Velika Polana. MOPED 15 SLC, registriran, prodam. Domanjševci 66. M-8939 ZASTAVO 750, karambolirano, prodam. Gornji Petrovci 69. M-8940 ZASTAVO 101, karamboliran prednji del, prodam. Roman Kotorščak, Veržej, Slavka Osterca 13. M-8946 OSEBNI AVTO BMW 302, karamboliran in hrastove plohe, 8 cm, prodam. Černelavci, Travniška 9. M-8949 DAC1A, letnik 1974, modre barve, odlično ohranjena, garaži rana, naprodaj. © 74 607. M-8950 KOMBI 850 AP (s kesonom) prodam. ©46 002. M-8952 ASCONO B 1200, letnik 1977, prodam. Tišina 41. M-8955 126 P prodam. S 78 098. M-8959 ZASTAVO 128, 1100 C L, letnik 1986, registrirano do 28. 3. 1991, prodam, miran Trstenjak, Segovci 32, p. Apače. M-8960 ZASTAVO MEDITERAN, letnik 1980, odlično ohranjeno, prodam. Jakob Zorko, Lendavska 8. M-8963 ŠKODO 100 1, v dobrem stanju, prodam. Petanjci 126. M-8968 člena Statuta V RePubl k^^®93 knjigovodstva razPisna S Oven'i' Sobo,®11113')3 pr' SDK v RePubliki sloven'jh podružnica Mur- A prosta dela in naloge: p0go.vodenje ekspoziture v Ljutomeru izobrazba VI stopnje ekonomske ali družboslo- - 4 let meri' " PrenlKStreznih delovnih izkušenj, 2 0 SDK )e Pravnih posledic obsodbe po 176. členu zakona navedenih del in nalog se kandidat imenuje za prijave 2 " et’ ^Pisna i7°kazili 0 izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema Sobot mi3'ia Pri SDK v Republiki Sloveniji, podružnica Mur-£andidati k’ ? dni P° objavi. roka^0 0 'zb'r' pisno obveščeni v 30 dneh po izteku pn- SATELITSKA TELEVIZIJA Ponujamo: kompleten sistem z montažo za sprejem evropskih TV programov (RTL, Eurosport, Te-ieclub, Filmnet, Sat 1, Sat 3, PRO 7, SKY ONE, Lifestyle, Sportkanal, RTL Veronique in drugih). Cena 8400,00 din. Povezava dveh ali več stanovanjskih hiš za sprejem zgoraj navedenih programov, cena priključka 5.600,00 din, sistem za sprejem v stanovanjskih blokih. Cena po dogovoru. Enoletna garancija! Informacije in naročila: RTV SERVIS Marjan Zemljič, Ljutomer, Glavni trg 1, telefon: 069 81-580 v trgOv^^ Panonska 6 ODRANCI hiate^i^^^0 lahko kuPite: s°nčno i2a vodovod in centralno kurjavo : S?“aSKkur|,vo L k6ramičn keramiko P nas kup?6 Peščice v -pr’o od material vam na vašo željo tudi vgradimo. s°boto on 15' in °d 17 do 19. ure a 7- do 12. ure ZASTAVO 750 S, letnik 1979, registrirano do. aprila 1991, ugodno prodam. Telefon popoldne: 24 419. M-8969 AVTO WARBURG ugodno prodam. Štefan Bokan, petanjci 71, ® 46 091. M-8971 BX 16 prodam. Nemčavci 36 a, po 17. uri. M-8973 VESPO PRODAM. ©24 045. M-8975 OSEBNI, AVTO SUNBEAM, v dobrem stanju, prodam. Cena 8.000,00 din. Ogled; Stanjevci 4. M-8979 OPEL REKORD 220, dizel, prodam. Trnje 150. M-8988 ATX 50. letnik 1989, s čelado, prodam. ® (069) 23 957. M-8993 ŠKODO 105 S, letnik 1983, garažira-no, registrirano do marca 1991, in žago (cirkularko) ugodno prodam. ©24 034. M-9010 K VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota B $a^Ln^včar^rpktpdoe in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, ?? Juh^mik F^.D°minko, Silva Eorv, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač Du-"^Sloy v (fotorTr ^aueec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nata-Mur , ^edništul3'1!3)' Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). ^sd- Sob a ln uprave: Pie) 2?C^n d^pJ],ova 29/1. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064; odgovorni urednik 21-579, glavna 6 aks in ncPa' naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21-064 in.21-383.GPS (trže Na. . 2-4ig^ -064; dopisništva: Gornja Radgona 74-597, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317. Te- 2 enaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tol6 V tuiinT7nnS?sečje 1990 je 70,00 dinarjev, za delovne organizacije 140,00 dinarjev, za naro-5S0Č1 rag UEM letno. Pri SDK Murska Sobota; 51900-603-30005. Devizni račun pri A banki Ljubljana: k °Proščp "5049512 Tisk ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju ,e en plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. GRADITELJI POZOR! Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Končara 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685. ZASTAVO 101 (za rezervne dele) prodam. Murska Sobota, Naselje 14. divizije 75. M-9015 FIAT 125, letnik 1979, deno obnovljen, prodam. Borut Časar, Lukavci 72 b, S* 87 648, popoldne. M-9016 VISO SUPER RE, letnik 1986, prodam. (069) 72 078. M-9017 MOPED 15 SLC in kosilnico bertoli-ni prodam. Kianec, Selo 108. M-9021 OPEL ASCONO 1,6 prodam. ® 46 342. M-9024 TOMOS CTX 80. nov, prodam. Telefon po 20. uri: 78 045. M-9027 MOTOR JAWA 350 TS, letnik 1988, prevoženih samo 600 km, prodam. Cena 16.000,00 din. Možnost plačila v dveh obrokih. Milan Kolmanič, Ro-žički Vrh 84. M-9030 JUGO 11 GX, letnik 1988, prodam. Nuskova 58, 78 696. M-9034 126 P, star šest mesecev, prodam. ® (068) 23 487. M-9036 LADO SAMARA, letnik 1987, prodam. Lendavska 35 a, ‘2’ 25 058. M-9041 OPEL KADETT 1,6 D, letnik 1984, in betonski mešalec prodam. Lukač, Bakovci, Prečna 18. M-9042 ZASTAVO 101 GTL 55 prodam. Bakovci, Prečna L M-9044 BT 50 S, nov, z garancijo (25 % ceneje) in peč za centralno ogrevanje GORENJE MIV, rabljeno eno sezono, prodam. Špilak, Nedelica 124, ® 72 127. M-9046 FORD ESCORT, starejši letnik, prodam. ® 22 734. M-9049 MERCEDES BENZ 200 D prodam. Muska Sobota, Marjeta Rešek, Alija Kardoša 8. M-9050 MOPED T 12, starejši, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Urisk, Dobrovnik, 79 014. LE-12704 MOPED TORI, še z garanacijo, prodam. Telefon dopoldne: 75 233, popoldne: 75 986. LE-12703 ČE HOČETE LETOVATI na najlepšem koncu Jadrana, vas vabimo na OTOK VIS. AVDO in SENADA SAFIČ, Ulica Vojina Zirojeviča 12, 80101 LIVNO, tel. 080 21 034 od 15. do 24. ure, izdajata ležišča v mestu Vis. Cena za ležišče je 12 nemških mark. Možnost prehrane po dogovoru. LADO KARAVAN, letnik 1985, obnovljeno, prodam. Cena 35.000,00 din. ® 82 101. IN-14175 FORD TAUNUS M 15,. starejši letnik, ugodno prodam. © (069) 82 367. IN-I4I76 LADO 1200 SL prodam. Drago Šeruga, Žerovinci 49, Ivanjkovci. IN-14178 RENAULT 4, letnik 1986, prodam. ® 23 759. M-9054 GOLF, dizel, letnik 1984, prodam. © (069) 76 364. M-9057 ZASTAVO 101, letnik 1981, prodam. Telefon dopoldne: 21 511, interna 20. M-9062 JUGO 45 A, letnik 1987, in motorno žago stihi ugodno prodam. Gornji Črnci 26, p. Cankova. M-9064 RENAULT 4 TL, letnik 1979, v celoti obnovljen prodam. Bojan Ficko, M. Sobota, Okt. revolucije 3. M-9065 VW SANTANO, letnik 1983, reduktor za samonakladalno prikolico, nov, prodam. Skakovci 58, © 26 335. M-9067 LADO SAMARO 1300, avgust 1988, prodam. Lipovci 71, ©42 487. M-9070 FIAT 750, letnik 1977, ugodno prodam. ©48 622. M-9071 ZASTAVO 101, karoserija obnovljena, registrirano do aprila 1991, ugodno prodam. © 36 609 popoldne, po 15. uri. LE-12641 ZASTAVO 750 in rezervne dele za ford capri prodam. Stanko Klemenčič, Hrašenski Vrh 8, Radenci. GR-13688 JUGO 45, letnik 1983, prodam. ©(069)81 791. GR-14183 ZASTAVO 750 LE, letnik 1980, prodam. Franc Županec, Mota 57, Ljutomer. S (069) 82 074. IN-14186 TOYOTO COROLLO, letnik 1979, poceni prodam. Telefon dopoldne 22 210, popoldne 24 554; v soboto ogled od 9. do 13. ure. Jože Pušenjak, Murska Sobota, Lendavska 19 a. M-9083 JUGO 45. letnik 1986. ugodno prodam. Brunec, Štefana Kovača 5, Murska Sobota. M-OP RTV SERVIS MARJAN ZEMLJIČ Ljutomer, Glavni trg 1, telefon: 069 81-580 — vgraditev daljinskega upravljanja v vaš TV sprejemnik. Garancija eno leto. Cena 1750,00 din. Menjava in obnova barvnih ekranov. Garancija dve leti. Cena 1400,00 din. Popravila TV in radijskih sprejemnikov ter videorekorderjev z garancijo. Vgraditev kanalnika S za sprejem TV programov prek kabelskega sistema. Cena 1100,00 din. Vsa manjša popravila v enem dnevu, možnost obročnega odplačevanja, Se priporočamo! LADO 1200 prodam za 15.000,00 din. Kovač. M. Sobota, Št. Kovača 17. M-9090 GOLF, letnik 1979, prodam. ® 21 221 — dopoldne, Brunec. M-9091 KMETIJSKA MEHANIZACIJA PRODAM TRAKTOR IMT 533 de luxe, 1400 delovnih ur, prodam. Branko Granta-ša, Veržej, Narcisna 4, © (069) 87-160. IN-14170 OBRAČALNIK ZA SENO, drobil-nik-kladivar, 3-fazno motorno črpalko in vodovodno črpalko prodam. Markišavci 5. M-8941 MANJŠI ŽITNI KOMBAJN prodam. Naslov v upravi lista. M-8943 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO in MOPED CXT ter motokultiva-tor Gorenje Muta ugodno prodam. Skakovci 56. M-8947 BOČNO OLTOVO KOSO, novo, prodam. Diio, Selo 37. M-8951 MOTOKULTIVATOR s koso in fre-zo, Gorenje Muta, motor AKME, prodam. Križevci 114, v Prekmurju. M-8954 KOSILNICO GOLDONI, čelno, prodam. ® 25-227. M-8972 IZKOPALNIK KROMPIRJA, 2 vr stni, prodam. Lipa L M-8984 TRAKTOR FERGUSON 542 pro dam. Pertoča 106. M-8985 PUHALNIK TAJFUN ZA SENO prodam. Vanča vas 22, © 46-290. M-8989 MOTOKULTIVATOR REX COM-BI, rotacijsko frezo in prikolico prodam za 15.000,00 din. © od 20. do 22. ure: (069) 82-343. M-8998 TRAKTOR ZETOR 5245, rabljen, 160 ur, skupaj s plugom, prodam za 130.000,00 din. ® 26-133. M-9000 SEJALNICO, 4-vrstno, in dvovrstni okopalnik za koruzo, oba znamke Olt, prodam. Rankovci 36, Tišina. M-9001 TRAKTOR IMT 542, v odličnem stanju, prodam. Vučja Gomila 85. M-9003 PUHALNIK ZA SENO prodam. Černelavci, Gorička 74, © 24-986. M—9012 MOLZNI STROJ VITREX, nahrbt-no motorno škropilnico in satelitsko anteno Alba stereo, novo, prodam. Strukovci 23 a. M-9004 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP 22 prodam. Marjan Šiikar, Bodonci 143, ©76-847. M-9013 MLATILNICO, popolnoma čisti, znamke Hofherr Schrantz, prodam. Ženavlje 38. M-9020 MOLZNI STROJ ALFA LAVAL prodam. Černelavci, Gorička 72. M-9032 BALIRKO VELGER prodam. Velika Polana 137. M-9039 TRAKTOR DEUTZ 4806 C, star dve leti, in katrco, staro dve leti, prodam. Bakovci, Prečna 18. M-9056 NAHRBTNO MOTORNO ŠKROPILNICO PANONIJA, SUPRA 50, prodam. © 23-825. M-9066 TRAKTOR IMT 577 DV, massey fer-guson 135, multipower ter VW, dizelski motor 1600, ugodno prodam. ©042 830-184. M-9068 GOSPODINJSTVA IN PODJETJA STROKOVNE STORITVE SERVIS PLINSKE TEHNIKE • • priklopi • vzdrževanje • popravila • hitro—kakovostno za vse plinske naprave: štedilnike, hladilnike, bojlerje, grelne peči, razne gorilnike . .. EMIL ŽNIDARIČ Prekmurska 135 69232 Črenšovci, telefon: (069) 70-744 SERVIS ZAMRZOVALNIKOV! MENJAVAM IZOLACIJE NA VSEH ZNAMKAH ZAMRZOVALNIKOV, KI TOČUO, ROSUO AL! LEDENUO Z ZUNANJE STRANI IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK Gornji Slaveii 6, Kuzmo Td.: fOBO) 79-271 POPRAVILO Z GARANCIJO NA VAŠEM DOMU! DUTv FREE JHOP KOMPAS Vabimo vas. da obiščete naše štiri pomurske mejne brezcarinske prodajalne. • prepričajte se o veliki izbiri blaga, ki ga je mogoče kupiti tudi za dinarje • pričakujemo vas1 GORNJA RADGONA sezonsko zaposli več študentov za delo v trgovini, gostinstvu in menjalnici. Pogoj je končana srednja šola, znanje nemškega jezika in veselje za delo z ljudmi. Prošnje pošljite na naslov: Kompas, Gornja Radgona, Kerenčičeva 9. TROSILNIK GNOJA SIP 35, pokončni valji, prodam. Marjan Župec, Sto-govci 35, p. Apače. M-OP MOTOKULTIVATOR MUTA, malo rabljen, prodam za 10.000,00 din. Tončka Simonič, Lendava, Ozka 2. LE-12642 ŽITNI KOMBAJN KODEL BČHM ugodno prodam. S (069) 82-643. IN-14182 KOMBAJN EPPLE MOBIL 250 prodam. Mirko Vogrinec, Norički Vrh 3, Gornja Radgona. GR-13692 TRAKTOR IMT 533 prodam. Odranci, Jugovska 13. M-9074 VEČJO MLATILNICO MADŽARSKEGA TIPA prodamo. Vidonci 149. Ogled možen v soboto in nedeljo popoldne. Informacije po telefonu: (069) 77-682. M-9078 TRAKTOR TORPEDO 55 AX, pogon na štiri kolesa, 290 delovnih ur, ugodno prodam. ® (069) 70-208. M-9082 KOMBAJN KLAUS z koso 2 m, prodam. ® 81-638. M-IN FREZO 95 za TV, novo, nerabljeno, ugodno prodam. Jože Žinko, Zg. Ka-menščak 12, Ljutomer. IN-J4134 KOSILNICO BCS in LAVERDO prodam. ® 042 51-074. M-OP posesti PRODAM HIŠO v središču Dobrovnika in pse, šarplanince, prodam. Stanislav Papič, Dobrovnik 245, p. Dobrovnik. LE-12696 DVA GOZDA, 1,5 ha, prodam. Ernest Nemčič, Ivanjševci 21, p. Prosenjakovci. M-8945 NEDOGRAJENO HIŠO v bližini Ljutomera nujno ugodno prodam. Ponudbe pod KAMENŠČAK. M-8977 HIŠO z gospodarskim poslopjem in 3 ha zemlje prodam ali dam zakoncema za preužitek, Stojkovič, Petanjci 116 a. M-8980 STARO HIŠO in 2600 m’ zemljišča na lepi lokaciji v Dankovcih prodam. ® 061 722-360. M-9005 VINOGRAD s sadovnjakom in gradbeno parcelo na Kapeli prodam ali menjam za nbv avto BMW ali Opel. ® 062 631-567, po 16. uri. M-9118 TRISOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. ® 24-351, po 15. uri. M-9043 GRADBENO PARCELO z doku mentacijo in gradbenim materialom prodam. Informacije po telefonu 68-044, od 19. do 20. ure. GR-13683 TRAVNIK V BOGOJINI prodam. Bogojina 124. M-9081 NEDOGRAJENO HIŠO V KROGU prodam. ® 063 852-220. M-MM 31 —------ Maja 1990 STRAN 21 ŽIVAL! PRODAM TELICO, kontrola A, brejo pet mesecev, prodam. Bodonci 60 a. M-8944 KRAVO, brejo sedem mesecev, prodam. Jože Flisar, Gradišče 50. M-8957 MALE PUJSKE ugodno prodam. Murski Črnici 9. M-8964 MALE PUJSKE PRODAM. Satahov-ci 11. M-8982 KRAVO in suhe plohe prodam. Cike-čka vas 37. M-8999 MALE PUJSKE PRODAM. Andrejci 58. M-9006 MALE PUJSKE PRODAM. Kuplen. Okoslavci 6. M-9007 MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Trubarjeva 92. M-9026 MLADO KRAVO, staro štiri leta, kontrola A, brejo sedem mesecev, prodam. Kopriva 1, ©89 157. IN-14172 KRAVO, brejo pet mesecev, prodam. Cven 66, Ljutomer, © (069) 81 963. IN-14185 Večjo količino sena, baiiranega, kupim po 1 din/kg ali nebaliranega po 0,80 din/kg. © (062) 25-679. MLAJŠO KRAVO prodam. © (069) 87 696. IN-14181 PLEMENSKO KRAVO (po izbiri) prodam. Alojz Pozvek, Lutverci 80, p. Apače. GR-13687 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 33. M-9072 NESNICE, MLADE JARČICE PASME HISEX, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobri eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a, ® 76 070. M-MM NESNICE, MLADE JARČICE PASME HISEX, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, 'S? 24 393, pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, ® 77 686. M-MM ŽAGAN LES ZA OSTREŠJE prodam. Pečarovci 79, ® 77 313. M-8992 SEDEŽNO KOTNO GARNITURO: trised, raztegljivi, dvosed in fotelj, prodam za 50 odstotkov ceneje. S po 21. uri: 25 193. M-8995 POSTELJO, dobro ohranjeno, in manjši zamrzovalnik prodam. Katarina Vervega, Murska Sobota, Stara ul. 8. M-9009 PEC ZA CENTRALNO OGREVANJE, 32.000 kalorij, prodam. Melinci 97 a. M-9014 BALIRANO SENO, večjo količino, prodam. Pordašinci 14. M-9019 PRIKOLICO BRAKO, novo, ugodno prodam. ® (069) 24 024. M-9022 MOTORNO ŽAGO STIHL 51 zame njam za tesan les. Travo za košnjo prodam. Barbarič, Sebeborci 51 b. M-9023 ŠOTOR ZA ŠTIRI OSEBE ugodno prodam. Kličite vsak dan od 20. do 21. ure, ® 74 625. M-9029 SYNTHESIZER FARFIJA 120 TK z ritmi, MIDI, PCM, prodam. ® 76 153. M-9035 SENO V BALAH prodam. Bakovci, Partizanska 24. M-9037 DOLGO BELO OBLEKO za birmo, za 14-letno deklico, novo, uvoženo, ugodno prodam. ® zvečer 27 274. M-9047 HLADILNIK GORENJE, vgradni, 1201, zelo ugodno prodam. ® 25 440. M-9048 RAČUNALNIK ATARI 1040 STF z monitorjem, malo rabljen in deklariran, prodam. ® 21 860. M-9051 BETONSKO STREŠNO OPEKO, novo, prodam. ®(069) 81-848. IN-14187 NOV ELEKTRIČNI BOJLER TIKI 2000, 80 1, ugodno prodam. “E? od 7. do 15. ure: 74 691. M-9055 TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Cena 2.000,00 din. Vučja vas 40, ® 87 268. M-9063 KOMPAKTNA ZVOČNIKA 2 x 250 W, in basovska zvočnika JBL, 2 x 400 W, prodamo za 8.000,00 din. Nemec, Martjanci 8 a, ‘E? 48 458, popoldne. M-9069 PEVSKO OZVOČENJE VERMO-NA in orgle ELKATVIN 61 prodam. Lipovci 71, ® 42 487. M-9070 AVTOGENE JEKLENKE, 2 x kisik, 1 x plin, s priborom, prodam. 1& 21 849. M-9077 GRELEC, s KW, za bojler ali centralno peč, prodam. “E? 21 849. M-9077 TOČILO ZA MED na električni pogon, za štiri sate, prodam. Sabotin, Murska Sobota, Gregorčičeva 17. M-9079 JEČMEN prodam. Gradišče 10. M-9084 PRIKOLICO ZA KAMPIRANJE Q 305, s predšotorom in vso opremo, prodam. Cena 4500 DEM. ® 23 888. M-9085 Male oglase in zahvale sprejemamo do sobote za objavo v naslednjem tednu. Delovni čas od 7. do 15. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Jakob Čuk iz Hrastja-Mote Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, sorodnikom, prijateljem in znancem pa za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebno slovesnost, pevkam žalostink, lovcem LD Radenci in delavcem Zavarovalne skupnosti Triglav-Pomurska območna skupnost ter predstavniku KS Križevci pri Ljutomeru za ganljive besede ob grobu pokojnika. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi Nismo dovolili, da bi te izgubili, ali usoda rekla je tako, da to, kar najbolj ljubiš, za vedno je odšlo. N SPOMIN 3. junija bodo minila tri žalostna leta, odkar smo se poslovili od dragega moža, dobrega očeta, starega očeta, tasta in brata Ludvika Podleska iz Šalamenec Vsem, ki se ga še spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala! VSI NJEGOVI PREMOG KURIVO-PREVOZ, Bojan Jakšič, G. Bistrica 51 Lahko naročite tudi po telefonu: 70-106 Cena: velenjski lignit 568,40 din trboveljčan 1050,00 din Razno zaposlitve PRODAM ŠIVALNI STROJ (»entlarco«) Union special prodam. ©82 084. IN-14167 PLETILNI STROJ TOYOTA ELE-NA, AUTO 7, prodam. Slavica Krištofič, Ljutomer, Prešernova 11. IN-14171 KOMBINIRANI MIZARSKI STROJ, HOBI 83, 12 operacij, MIO STANDARD, prodam. Urisk, Dobrovnik, ©79 014. LE-12704 LOPO (4 x 4), krito z opeko, prodam. Ivanovci 15. M-8948 VODNO ČRPALKO I-fazno, poceni prodam. © 23 895. M-8956 GUME ZA R 4, malo rabljene, prodam. Slana, Lendavska 4. M-8958 POČITNIŠKO PRIKOLICO BRAKO prodam. Informacije po telefonu: (069) 23 888. M-8961 OTROŠKO POSTELJICO z vzmetnico jogi ugodno prodam. © 24 093. M-8962 MEŠANO BELO VINO prodam. © 72 726. M-8965 BARVNI TELEVIZOR GORENJE, ekran 34 cm, z garancijo, ugodno prodam. Beltinci, Ravenska 46. M-8966 VARILNI APARAT, avtogen, prodam. © 23 387. M-8967 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Tišina 56. M-8974 SNEGOLOVCE, 100 kosov, prodam. ©45 117. M-8981 ZAMRZOVALNO OMARO, 501, novo, prodam. S 23 936. M-8986 ANSAMBEL z vsakotedenskim igranjem nujno išče bobnarja. Informacije zvečer: 46-359. M-9059 KOMBAJNISTA in traktorista iščemo za čas žetve. Naslov v upravi lista. M-9060 DEKLE z veseljem do dela v gostinstvu zaposlimo. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Dober OD. Gostilna Slave Maučec, Gančani. M-8976 AVTO-MOTO DRUŠTVO KRIŽEVCI pri Ljutomeru vabi svoje člane na TRADICIONALNI DRUŠTVENI RALLY, v nedeljo, 3. junija, ob 9. uri. Štart pred društvenim domom. , razno OBVESTILO! Zasijala sončna je pomlad, a v srcu mojem sonca ni, po licu solza mi polzi, skaliti upanja ne more mi, da vidimo pri NJEM se zopet wt- ZAHVALA V 67. letu starosti nas je po kratki in hudi bolezni za vedno zapustil I naš dragi mož, brat, boter, stric in svak Alojz Grah iz Murske Sobote Vegova ul. 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Ijem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob stran, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter za sv. maše in j tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji potl' Posebna hvala zdravstvenemu osebju internega oddelku so ške bolnišnice, posebno dr. Kološevi in dr. Hauserjevn Hvala tudi g. kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem za 0 P te žalostinke, tov. Svetcu iz Gozdnega gospodarstva za bes slovesa in godbi na pihala. Vsem še enkrat — iskrena hvala! M. Sobota, 16. maja 1990 Žalujoči: žena Jolanka, sestra Marija, brata Janez in Feri z dr žinama ter drugo sorodstvo Kako bi dihal rad, , poslušal, gledal, sedel med katero vmes povedal, pa me mcl teptan — nad mano grob p^. O. Župani V SPOMIN 23. maja so minila štiri polna žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš drag1' Ludvik Lendvaj iz Moščanec ril Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite govem grobu, mu prinašate cvetje in mu prižigat Cenjene stranke obveščam, da sem odprl TRGOVINO S POGREBNIMI POTREBŠČINAMI Ponujamo: krste z vso opremo, prevoze krst in pokojnikov na dom. Trgovina posluje vsak dan od 7. do 12. ure. Nujni primeri ob vsakem času po telefonu: 069 23-701. Z ugodnimi cenami se priporoča M. Jurič, pogrebno-vrtnar-ske storitve, Beltinci, Ravenska cesta (mrliška veža). Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili v’ nov blok na Panonski ulici pri Blagovnici v Beltincih. Frizerski salon HERMINA. IN-I4I74 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala zaključnega letnika Gimnazije F. Miklošiča, izdanega leta 1987. Lučka Luco, Krog. IN-14168 PREKLIC! Preklicujem veljavnost diplome SRERŠ Maribor, št. 930/I-EL-184/84. Valter Mitev, Radenci, Kidričevo naselje št. 6. M-9053 INŠTRUIRAM MATEMATIKO za osnovne in srednje šole. © 25-309. M-9061 PREKLIC! Preklicujem maturantsko spričevalo Elektrogospodarskega šolskega centra Maribor, izdanega za šolsko leto 1978/79. Marjan Borko, Police 18, Gornja Radgona. GR 13686 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, poceni, na posojilo prodam. S 24-063. M-8902 Pomlad je na tvoj vrtprišla. in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 54. letu življenja nas je po dolgi bolezni zapustila naša draga hčerka, sestra in teta Marija Zrim — Maja iz Murske Sobote Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, posebno Ani in Heleni, ki sta v težkem trenutku bili v pomoč. Hvala vsem, ki ste darovali vence, šopke, izrekli sožalje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala osebju zdravstvenega doma, posebno dr. Gregorc-Ka-stelčevi, g. kaplanu in g. župniku za tolažilne besede in pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi KS, g. Farkašu za poslovilne besede. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: mama, sestri in brata z družinami Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 76. letu starosti tiho za vedno zapustil dragi mož, svak in stric Leopold Vindiš iz Dokležovja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter za sv. maše v njegov spomin, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala č. g. župniku za obred, pevcem za odpete pesmi in Alojzu Balažiču za tolažilne besede. Hvala tudi osebju kirurškega in internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in Rehabilitacijskemu zavodu Soča iz Ljubljane za pomoč med njegovo boleznijo. Posebej se zahvaljujemo LD Murska Sobota, sektor Bakovci, lovskim rogistom za odigrane žalostinke, lovskemu pevskemu zboru za odpete pesmi, vsem LD in vsem lovcem, ki so dragega pokojnika tako častno pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Iz srca se zahvaljujemo tov. Branku Radešiču za ganljive besede in vso pomoč v teh težkih trenutkih. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Anika in vsi njegovi VSI TVOJI Kratko sijale so zvezde prijazne’ v sanjah prijetnih te zibal je UP’ jezo si sreče občutil sovražne, zgodaj okusil življenja si strup- Videl povsod si, kak iščejo dnatje' kak se le uklanjajo zlatmu bogu' kje bratoljubja si videl oltarje. Z zlomljenim srcem si prišel do ZAHVALA V 50. letu starosti nas je z.aP tafi naš dragi mož, sin, oče, tast m oče Franc Cvomjek iz Kruplivnika Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v \ ve^ kem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darov in cvetje ter nam izrekli iskreno sožalje- tjpke. Posebna hvala g. župniku in pevcem za odpete žalo Vsem — iskrena hvala! ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI ZAHVALA Po krajši bolezni nas je v 83. letu starosti za vedno zaP । stil naš dragi mož, oče, 5 oče, tast in svak Janez Skraban iz M. Sobote Tomšičeva ul. 13 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na • jji zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam Pa sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obreo- e za odpete žalostinke, govorniku iz KS ter osem nega in kirurškega oddelka v M. Soboti- Žalujoči: žena Cecilija, sin Janez z družino, h^’r^ jrde zija i. družino, svakinja Vera in vsi drugi, ki s° ® ] radi VESTNIK, 31 STRAN 22_________________________ 'etu starosti je umrla naša draga sestra, mama, babica, prababica, svakinja in teta Marika M ar kovic-,Judež roj. Dittrich dokopali smo jo na ljubljanskih Žalah 14. maja 1990. blian°^cta’ P°r8stedL Beograd, Maribor, Toronto, Lju-a> Szombathely, Warnemiinde, Frankfurt, Lubeck, Ottawa, Wien aluJoči: sestre Fani, Margita in Lenke, brata Feri in Ja-ni’ “cerka Livija z družinami in drugo sorodstvo V SPOMIN 5. junija minevata dve leti, odkar nas je za vedno in brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in zet Štefan Žohar iz Doliča Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila draga mama in stara mama Barbara Jaklin roj. Vuk iz Velike Polane sedo^j° Se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, so-’ln znancem, ki so jo pospremili na zadnji poti. a'a zupniku za obred in pevcem za žalostinke. Velika Polana, 11. maja 1990 “joči: hčerki Ana in Marija z družinama in drugo sorodstvo Pomlad je na vrt prišla, sedla je na rožna tla in jokala, ker tebe ni. M Oh, kako je hiša prazna, odkar več tebe ni. Prej domača in prijazna, zdaj samotna, otožna tam stoji. 80. letu ZAHVALA starosti nas je 20. maja 1990 zapustil naš dragi Josip Dadič upokojeni žel. vlakovodja iz M. Sobote bolečj: k- K°ni, sosed^b1 se 's^reno zahvaljujemo vsem sorodni-^ebkem št™’ Pr'jateljem in znancem, ki so ga v tako ^ar°valj evi'u Pospremili na njegovi zadnji poti, mu " cvetje in vence, nam kakorkoli pomagali ter r°sebej Se nam izrekli sožalje. ?°vi Zadn - v?'Jujenlo za pogrebno slovesnost na nje-^aribor J' ^Ot?’ govornikoma KS M. Sobota in ŽTP ’ Postaja M. Sobota, pevskemu zboru upoko-jencev in godbi na pihala. ^altijoČj. $e enkrat — iskrena hvala! " • zena Vera, sestre, bratje in drugo sorodstvo Saj ni rečeno, da te ni, čeprav v teh dnevih sonca ni, čeprav beseda, dah nam peša in solze silijo v oči, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi. med nami si. (Robič) ZAHVALA 2I. maja je po kratki in težki bolezni v 79. letu starosti prenehalo biti srce dragi mami in stari mami Kristini Balek roj. Geček *. iz Panovec 41 Ob . s0 b°lečj ■ jo ^nikon^j1*’.! drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem ako veii|,0 .m sosedom, prijateljem in znancem, ki ste rovaij60? šte\i'u spremljali na njeni zadnji poti, ji da-^riSr- vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. hval- '°stinL’ Župna.Medicinskemu osebju za pomoč med njeno bo-nke ter os UR^a 'eP Pogrebni obred, pevcem za odpete ža-ebJu, sestram in negovalkam Doma oskrbovan-^lob„i cev v Rakičanu. 1 hčerkami’ S'n ^'^a’ sin Franc, vnuka Manuel, Richard, •n Antor ..°*anka z možem Tonijem ter vnukinji Claudija 'ja iz Nemčije, brat Štefan iz Maribora in drugo sorodstvo Maja 1990 ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, stari oče, pradedek in brat Anton Horvat - iz Nuskove Že deseto leto te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. V SPOMIN 29. maja je minilo deset žalostnih let, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Štefan Benko iz Gerlinec 55 Vsem, ki se ga še spominjate in se ustavite pri njegovem grobu, iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 71. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Vincenc Koren iz Renkovec Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za,darovano cvetje, sv. maše in izrečeno sožalje. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za tople besede. Hvala tudi dr. Zadravcu, ki mu je lajšal zadnje trenutke življenja. Prisrčna hvala tudi sodelavcem Integrala za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Renkovci, 18. maja 1990 Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas. ZAHVALA 25. aprila nas je v 70. letu starosti nepričakovano in za vedno zapustil naš dragi mož, oče, očim, tast, dedi in brat Viktor Marič iz Beznovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ali v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku za prisrčne besede pri obredu, pevcem za odpetežalostinke in tov. Bagolu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi gasilskim društvom sektorja Bodonci in gasilcem iz M. Črnec, SGP Pomurje in Lovski družini Radovci. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin in delili z nami našo bol. Beznovci, 27. aprila 1990 Globoko žalujoča žena Karolina, sinovi Milan z ženo Tanjo, Drago i Majdo, Tibor, vnuka Igor in Tadeja, brat Štefan z družino ter drugo sorodstvo Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za besede slovesa. Ysem še enkrat — prisrčna hvala! Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica Frančiška Poredoš roj. Bohnec iz Bodonec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in šopke. Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS za poslovilne besede. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom in sovaščanom, ki so nam v tem težkem trenutku stali ob strani. Žalujoči: hčerki Gizela in Sidonija, sin Bela z ženo, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da te ni več med nami. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 59. letu starosti zapustil mož in oče Anton Vučko iz Ižakovec 82 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS za ganljive besede in kolektivu GP Pomurje ter njihovemu predstavniku za poslovilne besede. Ižakovci, 30. aprila 1990 Žalujoči: žena Ana, sin Milan z ženo, sin Franc z družino, hčerka Zdenka z družino in hčerka Dragica Zasijala sončna je pomlad, a v srcu mojem sonca ni. Po licu solza mi polzi, skaliti upanja ne more mi. da vidimo pri njem se zopet vsi. ZAHVALA V 89. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Marija Talaber iz Gorice 1 Ob boleči izgubi drage pokojnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke cvetja in za svete maše, nam pa izrekli sožalje ter v najtežjih trenutkih slovesa sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo g. duhovniku Štefanu Balažiču, g. župniku Francu Kodilu iz Velike Polane in g. kaplanu Janezu Maučecu iz Ljutomera za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS za poslovilne besede. Lepa zahvala tudi društvu upokojencev za izrečeno sožalje, dr. Berdenovi za dolgoletno zdravljenje in kolektivu podjetja Perutnina Ptuj, oddelek Ljubljana. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi, ki smo jo imeli radi STRAN 23 v besedi in sliki Odličja za Mariko in Harryja Na 18. svetovnem kegljaškem prvenstvu v Innsbrucku sta v jugoslovanski reprezentanci nastopila tudi Marika Kardinar iz Dobrovnika in Harry Steržaj iz Ljutomera ter se odlično odrezala, čeprav sta nastopila kot druga najboljša tekmovalca v naši reprezentanci. Marika se je vrnila z zlato (ekipna zmaga in nov svetovni rekord 2647 kegljev) in bronasto medaljo (ženske dvojice skupaj z Mikcevo 914 kegljev). Poleg tega je bila Marika v kombinaciji še četrta in med posameznicami deveta. Obdržala pa je svetovni rekord 480 kegljev. Harry je dobil bronasto medaljo (ekipno 5484 kegljev), med posamezniki in v kombinaciji pa je zasedel enajsto in dvanajsto mesto. V ekipnem delu tekmovanja je bil najboljši naš tekmovalec. Po vrnitvi s svetovnega prvenstva sta naša odlična kegljalca povedala: MARIKA KARDINAR - Z doseženimi rezultati na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku sem v glavnem zadovoljna, čeprav mi je četrto mesto v kombinaciji nekoliko pokvarilo še večje zadovoljstvo. Zadovoljna sem predvsem z ekipno zmago in svetovnim rekordom, ker smo ubranili zlato iz Budimpešte. Zadovoljna sem tudi s tretjim mestom, ki sem ga dosegla s klubsko kolegico v parih, kar je sicer bilo za 10 kegljev premalo za moj svetovni rekord iz Milnchna. Najbolj pa sem srečna, ker sem še dve leti svetovna rekorderka. Zelo lepi pa so moji vtisi iz Innsbrucka, saj je bilo to eno najbolje organiziranih prvenstev.« —Dolič Severca dobila življenjsko cesto Pretekli četrtek so v Doliču, v krajevni skupnosti Kuzma, pripravili krajšo slovesnost ob otvoritvi odcepa asfaltirane ceste zaselka Severca. Gre za zgleden primer in pripravljenost krajanov, da sami financirajo moder Jože Bokan je prerezal trak in cesto predal namenu. Foto: F. Maučec Kljub muhastemu vremenu je prireditev ob dnevu n ,j|e Pr'i> so jo na igriščih ob prvi osemletki v Murski Soboti Pr,P^jC,ili|1 ■ devne čalnice sekcije žensk pri KS Park, lepo uspela-skovalci so si lahko ogledali zanimiv nastop malčkov "'.jfužil' ^ cev (na posnetku), tem pa so se z družabnimi igrami starejši. Ob tej priložnosti so organizirali tudi srečelov- t8. f' I kupiček bo šel v dobrodelne namene in za organiziranje 1 M. Jerše. nizacijo ceste, ki je zanje življenjskega pomena. Asfaltiranje ceste, ki je stalo 305.000 dinarjev, od tega so krajani sami zbrali 260.000 dinarjev, 45.000 pa je primaknila krajevna skupnost Kuzma, je opravilo zasebno podjetje Nigra iz Murske Sobote. »Zaslugo za ta dogodek imajo v prvi vrsti vaščani zaselka Severca, ki so s svojo požrtvovalnostjo in homogenostjo pripomogli k novi delovni zmagi. Ta delovna zmaga pa ni samo pridobitev tega dela vasi, ampak ce- NOVO! NOVO! NOVO! ■M Najnovejša Channoine BIO KOZMETIČNA KOLEKCIJA Ne samo za lepoto, temveč za zdravljenje vsake kože. Cene so konkurenčne! Vsak teden posebne akcijske ponudbe. Pokličite nas po telefonu št. 99433476/29873, Katarina, Neubau-strasse 7, avstrijska Radgona. Po želji vas obiščemo tudi na domu. In še to: VSAKO DESETO STRANKO NAGRADIMO! HARRYSTERŽAJ — S svojimi rezultati na svetovnem prvenstvu sem le delno zadovoljen. Res je, da je bilo to zame prvo svetovno prvenstvo, vendar menim, da so moje sposobnosti veliko večje, kot kažejo rezultati. S tretjim mestom v ekipnem tekmovanju vsekakor ne moremo biti zadovoljni, in sicer ne zaradi rezultata, ki smo ga dosegli, temveč zaradi priložnosti, ki smo jo imeli. S svojim rezultatom moram biti zadovoljen, čeprav sem po nepotrebnem izgubil najmanj 10 do 20 kegljev. Manj pa sem zadovoljen z nastopom med posamezniki in v dvojicah, kajti imel sem možnosti narediti veliko več. Vzrok je verjetno slaba psihična priprava. Organizacija prvenstva je bila kljub manjšim spodrsljajem odlična.« F. Maučec lotne krajevne skupnosti in širše. To tembolj, ker je naletela pobuda za asfaltiranje ceste med nekaterimi krajani na neodobravanje, vendar so vztrajni krajani zaselka Severca s prizadevnim in trdim delom dokazali, da je mogoče doseči tudi tisto, kar je za mnoge nemogoče,« je med drugim povedal slavnostni govornik Jože Škalič, predstavnik krajevne skupnosti Kuzma. Ob tej priložnosti so učenci Osnovne šole Kuzma pod vodstvom mentorice Ingrid Pojbič pripravili kulturni program, asfaltirano cesto pa je predal namenu odbornik Jože Bokan, ki je tudi med tistimi krajani, ki so največ prispevali za posodobitev ceste. F. Maučec Srečanje zdravljenih alkoholikov »Nekoč je živela lepota«, so brali na 17-letni skupščini Klubov zdravljenih alkoholikov v Murski Soboti, »a mnoge lepote so umrle, kot so umrli dobri ljudje«. S temi in drugimi izbranimi besedami in melodijami so želeli predstaviti delček proznega in pesniškega ustvarjanja v pokrajini ob Muri in opomnili na resnice, ki so boleče, ker pomenijo spreminjanje zasanjane pokrajine, kot jo je imenoval Ferdo Godina, pokrajine ob Muri. Zbranim je spregovoril dr. Jože Magdič, ki je v nadaljevanju tudi predlagal, da bi v družbi morali razmisliti o drugačnem obravnavanju bolnikov, zasvojenih z alkoholom. Ustanoviti bi morali posebne sanatorije, kjer bi bolniki delno sami skrbeli za domsko življenje in ne bi bili obravnavani v psihiatričnih ustanovah. To bi bilo mnogo ceneje za družbo, ki za zdravljenje teh bolnikov namenja precej denarja. Za to pa bi se morali zavzemati prav ti, ki so se osvobodili zasvojenosti. Na skupščini so tudi podelili priznanja, za enajstletno vzdržnost jo je dobil Štefan Zver, za deset let Karel Gomboc, več članom pa sojih podelili za pet, tri in leto abstinence. Slovesnega srečanja so se udeležili gostje s Ptuja, iz Ormoža, Murskega Središča in Čakovca. mh Z izleta v bolnico Mesec maj je bil tudi mesec številnih šolskih izletov in ekskurzij. Tako so se pred dnevi podali na pot na Madžarsko tudi učenci 3. in 4. letnika družboslovnega in kulturnega programa Srednje družboslovne in naravoslovne šole Fran Miklošič Ljutomer. Skupaj jih je bilo 55, spremljala sta jih dva profesorja, peljali pa so se z avtobusom v organizaciji ljutomerskega Integrala. Osrednji cilj dvodnevne ekskurzije je bila Budimpešta, kamor so srečno prispeli in se po ogledih kulturno-zgodovinskih znamenitosti madžarskega glavnega mesta zvečer zbrali v enem od gostinskih lokalov. Nič hudega sluteč so pojedli, kar so jim ponudili za večerjo. Drugi dan pa so se začele težave. Ena učenka je morala kar med povratkom iskati zdravniško pomoč, ko so se peljali domov, pa jih je moralo 15 na zdravljenje na infekcijski oddelek Bolnišn ice Murska Sobota, ker so dobili vročino, drisko in so bruhali. Analiza je pokazala, da so se zastrupili z bacilom salmonele, in to po vsej verjetnosti v majonezi. Težave so imeli namreč samo tisti, ki so to ,poslastico1 jedli. Obstajala je bojazen, da bodo imeli učenci zaradi zastrupitve hujše posledice in da bodo nastale tudi težave v zvezi s končanjem šolskega leta. Na srečo pa se je vse srečno končalo in zdaj spet vsi obiskujejo šolo. Jože Graj Dan pomurskih planincev V Gančanih so se zbrali ljubitelji gora in v okviru dneva pomurskih planincev skupaj s krajani in gosti slovesno proslavili pomemben jubilej, 40-letnico PD Matica Murska Sobota kot drugega najstarejšega planinskega društva v Pomurju. Na slovesnosti je v pozdravnem nagovoru na kratko predstavil značilnosti KS Gančani predsednik sveta Branko Jerič, o štiridesetletnem uspešnem delovanju soboškega planinskega društva pa je govoril predsednik Jože Ružič. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer. Med drugim je povedal: »Humanitarno poslanstvo nazaj k naravi in njenemu varovanju je bilo za planinsko društvo vodilo, ki Svojega obstoja ni povezovalo z materialnimi razmerami delovanja, ampak le s človekoljubnim in družbeno koristnim delom, spoznavanjem in varovanjem narave. Planinsko društvo Matica znova in znova dokazuje, da je lahko na amaterskih osnovah dosegati strokovno raven dejavnosti, kar bi lahko bil zgled mnogim drugim organizacijam in društvom.« Pomurski planinci delajo v najtežjih razmerah, saj so precej oddaljeni od gora, kar precej stane, vendar pa s svojim članstvom — v 6 društvih deluje 2259 članov, dokazujejo, da je planinstvo tudi v Pomurju zakoreninjeno. F. M. Ljubljanska banka — temeljna Pomurska banka je bila organizator tradicionalnega partizanskega pohoda delavcev, zaposlenih v vseh podružnicah Ljubljanske banke doma in v tujini. Pridružili pa so se jim tudi nekateri drugi bankirji. Potem ko so se iz raznih krajev pripeljali v Mursko Soboto, so iz raznih smeri krenili na Vanečo, kjer se je pred spominskim domom borcev zbralo okrog 1560 bankirjev in gostov. Pozdravili sojih predsednik poslovodnega odbora Pomurske banke Štefan Hajdinjak, generalni direktor Ljubljanske banke Anton Slapernik in predsednik občinskega odbora ZZB NOB Murska Sobota Štefan Šabjan. V kulturnem programu pa so sodelovali Prekmurski oktet, beltinska folklorna skupina s Kociprovo bando in ansambel Magnet. Drugo leto se bodo zaposleni Ljubljanske banke srečali v Zasavju. F. M. Foto: N. Juhnov Z otvoritve galerije Nacej Galerija domače in umetne obrti je morda malce preveli-kopotezen naziv za majhno prodajalnico v preddverju hotela Termal v Moravskih Toplicah, toda vse, kar je v njej na ogled in naprodaj, je zares izvirno in pristno. Tik pred otvoritivjo Naceja je njegova lastnica Maruša Novak (na sliki s prodajalko) urejala še zadnje malenkosti in obiskovalcem predstavila posamezne razstavne eksponate. Družina Mesarič iz Lipovec se je zavzeto lotila dela in pod veščimi prsti so »na licu mesta« nastajali vrči, male in velike vaze ter sestavni deli za značilne »doužnjeke« ter druge izdelke iz slame. — Brigita Bavčar Foto: Nataša Juhnov Otvoritev galerije domače in umetne obrti Nacej, kakor se imenuje P' dajalnica v preddverju hotela Termal v Moravskih Toplicah, je bila Pr9e n družabno doživetje. Na njej je zbrane poleg lastnice Maruše Novak predsednik skupščine občine Andrej Gerenčer (tokrat tudi v funkciji predse • nika Turističnega društva) iz Murske Sobote. Ob tej priložnosti so nastopu tamburaši iz Beltinec, kako nastajajo iz slame pleteni izdelki in košare, Pa v živo prikazali pletarski mojster Jože Duh in družina Mesarič. Otvoritev vzbudila pozornost, kakor je za pozdraviti tudi namen — da bi bili organ®-no in na enem mestu naprodaj izvirni izdelki domače obrti, po katere smo doslej morali odpravljati v vasi, kjer nastajajo, medtem ko so za tovrstno o javnost predvideni oddelki prodajaln zapolnjeni z različnim kičem. Petkovo otvoritev je popestril nastop Beltinskih šev, ki so bili (čeprav v okrnjeni sestavi) dovoIj g so preglasili nekatere glasne zdraviliške goste m obiskovalce prireditve v avli hotela Termal. ru) Jože Duh iz Grab (v bližini Križevec pri mojster pletar in kot tak se je dokazal v petek P pred gostjami moravskega hotela. Najprej so orn^ manjem gledale pod prste, potem pa so njihovo p pritegnili tamburaši in ponujeno na otvoritvi. V Črenšovcih so °dPrJanterije usnjenih izdelkov in Sa nudbo pa dopolnili s P & fr* športnimi izdelki. Po trgovin*% Sladiča je nova Tokova ^ter*^ indvajseta v seriji tistih, Pre^ želijo približati kuPcel^#oSti skupščine krajevne skup ,| ci Matija Žižek se je zah»»» p f nja v ta konec pokrajmn • p ‘ mogla k hitrejšemu Žižkih ima za to nezavidljive razmere s spodarstva pa se lahko .. v teL nem ukrepanju pokažejo j0 lovni organizaciji, ki jo nepl*^ mi izgube ruskega trzisc^ realizacije in polnih sk a B.B., Foto: N. Juhnov Prispela oprema za zaposlenih 13 delavc^iio1^ se jih je večina Vspfniu novo, pri izobraževa . pO’ pomagal tudi madžaf A Delavci lendavskega Gradbenika so lepo preuredili nekdanje izdelavne prostore dež-nikarne, v katerih bodo kmalu začeli izdelovati okrasno in uporabno keramiko. Vršilec dolžnosti direktorja Kerala, kakor se imenuje novo podjetje, Zmago Drisk, nam je povedal, da uradni naziv za izdelke ni povsem točen, kajti poudark bo na ročno izdelanih izdelkih, ki so značilni za lendavsko območje. Seveda pa brez strojne opreme ne bo šlo. Le-to (delno rabljeno, delno novo) so uvozili iz Italije, namestili pa jo bodo v teh dneh. Uredili bodo tudi pripravljalnico gline in plinsko postajo. Zagotavljajo, da tržišče za izdelke ni problem, kajtf kupovale jih bodo trgovske hiše, na vidiku pa je tudi tuji kupec. Zazdaj je v Keralu vni partner (tehnolog pt z liranje). Za preurč^ 0 njih prostorov, in ureditev okoli« SUjfO bili 10,7 milijona bl« so jih dobili iz r razvojnega sklada, ,e p* 4 nerazvite, nekaj sredstev. Za usPeA:oše* dela tovarne pa rafJ lijona dinarjev.