P O 5 t n i n a b T L V. 8. L I U B L I A N I, DNE 25 FEBRUARJA 1931 L bi 1 O 44 Cena B Din za celo leto. Za inozemstvo 00 Din. Posamezna Številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani Potrebna beseda o delu 2. Ocenjevanje dela. 2e iz davnih dni so na svetu različni doji in stanovi in zato tudi različno delo. In vendar se nikakor ne moremo navaditi, da bi to različno delo, ki ga izvršujejo razni člani človeške družbe, pravično ocenjevali. Preveč smo enostranski. Svoje delo vidimo in cenimo. Naše delo je potrebno, je težavno, kar delajo drugi, je lahko, skoraj nepotrebno, komaj imena vredno. Poglejmo kar v domači hiši. Mož ceni le svoje delo, ki ga vrši na polju, na travniku, v gozdu, ali kot obrtnik v svoji delavnici aH kot delavec v tovarni. To delo je po njegovi sodbi nekaj vredno. Kar pa dela žena doma pri otrocih, v kuhinji, ali ko skrbi za red in snago v stanovanju, morda šc pri živini v hlevu ali v svinjaku: vse to je pa po mnenju nekaterih mož komaj vredno delo imenovano biti. Pa je vendarle delo. In še koliko podrobnega dela. Tako zapostavljanje ni pravično, zato tudi boli. To, kar vidiš v domači hiši v malem, se vrši med svetom v velikem. Nobene veljave nima duševno delo. Uradniki, profesorji, učitelji, duhovniki in vsi deševni delavci so po naziranju telesnih delavcev lenuhi, ki komaj zaslužijo živeti med drugo človeško družbo. »Mi vas redimo s svojimi žulji!« Ta očitek je treba nekaterikrat presiišati. »Mi se pehamo, da vi lahko postopate po pisarnah, da tam svaljkate cigarete, ostrite svinčnike, postopate in greste opoldne spet domov.« Vsak pameten človek mora prizriati, da je tako očitanje krivično. Rad bi postavil takegale očitarja na sodišče. Treba je soditi prefriganega goljufa. Vsa njegova dejanja so dokazana, s pričami podprta, on pa trdovratno vse taji, zvija se in zavija resnico, dela se nedolžnega, ničesar noče priznati. Lepo dokazovanje ne pomaga nič, prijazna beseda nič, Pogovarjanje nič; on hoče dokazati svojo nedolžnost, da bi bil prost, seveda, in da h še dalje lahko po mili volji sleparil in 'Judi za nos vodil. In vi pravite, da delo v sodnijah ni delo, da je nepotrebno, da je samo zato tukaj, da vam nareja žulje, da Pi)e in sreba vašo gorko kri! Ali naj propade sodnija, da bo lahko cvetela goljufija? Ostanimo še na sodišču. Vrši se pravda za razžaljenje časti. Sodnik zaslišuje žalnega, žaljivca. priče, mora gledati, kako strast nastopa celo tam, vpričo njega, mora krotiti, pogovarjati na vse strani, mehčati človeško trmo, gladiti, božati, ko bi najraje usekal. Rad bi takrat postavil takega za-bavljača zoper tako delo za sodnika. Bi vsaj videl, koliko časa bo vzdržal in kako se bo premagoval. Ali pa zdravnike poglejte. Tiste po bolnišnicah in tiste po mestih in po vaseh in trgih. Ali je operacija v bolnišnici delo ali ne? Težko ali lahko? Jaz se je ne lotim za vse denarje na svetu ne. In vendar je operacija že mnogim podaljšala življenje. Torej vsekako potrebno delo. Ali pa pot k bolniku, ki je nevarno bolan? Ima morda nalezljivo bolezen ... In šolo učiti. Na učitelje imajo nekateri še posebno piko. Nič ne delajo. Samo tistih par ur v šoli; to je vse. Seveda, tistega pa nobeden ne vidi, da se mora učitelj sam tudi še vedno učiti, da se mora na šolo pripravljati. Kar pojdite takele nerge v šolo, samo za par ur, pa boste videli, koliko dela je že samo v tem, kako krotiti prehudo živahnost otrok. Potem pa vlivati učenost v glavo. Nič bi ne rekel, precejšnja igrača bi bila, če bi bili vsi otroci vsaj srednje nadarjeni. Ali vam pridejo otroci-v šolo, trdi kakor kamen, zabiti ko štor, omejeni, slabega uma morda radi prehudega alkoholizma v družini. Zdaj pa delaj s takimi otroki čudeže! Potem pa pride pritožba: »Saj učitelj ne zna učiti.« Otroka učiti je veliko, je težko delo. Verjel bo pa to le tisti, kdor je to reč sam poskusil. O duhovnikih ne bom drugega rekel, kakor kar je dejal Pregljev Pero Glavinič: »Tudi duhovniki so potrebni. Pomagajo nam v nebesa.« Vedno je bilo to delo težko, v današnjih razruvanih časih še desetkrat težje. Učiš, svariš, prosiš na prižnici, v spovednici, v šoli, zasebno, moliš, opominjaš, prigovarjaš — toda kolikokrat in v kolikih oblikah se ponavlja tista Gospodova prilika o nerodovitni smokvi: »Glej, tri leta je, odkar hodim iskat sadu na tej smokvi, pa ga ne najdem.« In ni samo tri leta, tudi pet, tudi deset, tudi petnajst let, tudi — nikdar! Gorje duhovnikom, če bi jih Bog sodil samo po uspehih I In ves ta trud naj bi ne bil nobeno delo! Ali pa vsaj nepotrebno delo? Vrnimo se k resničnemu delu. Telesno delo imajo namreč mnogi za resnično delo, duševno delo pa za postopanje. Torej k telesnemu delu. Tudi tam so ocene silno različne. Kmet bo videl samo svoje delo. To delo je potrebno, je težavno, delati moraš na prostem, v mrazu, v vročini, pozimi, spomladi, poleti, v jeseni. Obrtnik in delavec izvršujeta morebiti potrebno delo, toda v sobi, pod streho, na toplem, v določenih urah, potem si pa prost; ni se jima bati ne toče ne pozebe; za delo dobi denar, pa mir besedi. S takimi očmi gleda kmet. Delavec pa blagruje kmeta in obrtnika. Sama svoja gospodarja sta. Nikomur nista pod oblastjo. Delata kar in kakor sama hočeta. Morebitna nerednost pri delu se jima niti ne pozna ne. Kmet dela na prostem, na svežem zraku, obrtnik lahko gre na prosto, kadar hoče. In pa kriza, kriza... pa delo ob nedeljah, ko bi človek rad počival. Le delavec je grenak kruh, vsi drugi pa sladkega. Obrtnik pa spet gleda z zavidnimi očmi na kmeta in na delavca. Kmet ima vsega dosti, če tudi živi malo bolj skromno, delavec dobi ob tednu gotovo plačilo, obrtnik pa — oh! — dela samo za davke in živi od same izgube. Petru je dal na kredo — izguba —, Pavel ne bo nikoli plačal, Jože se ne zmeni za noben opomin. Kratko povedano torej: Vsi poznamo le težave svojega dela, pri drugih pa gledamo samo solnčno stran. Zato pa smo drug drugemu krivični pri ocenjevanju dela. Zato smo pa sami s seboj nezadovoljni, nesrečni. Le priznajmo, da ima prav vsako delo svojo solnčno in senčno stran. In še to priznajmo, da je vsako delo na svetu potrebno, da vsi drug drugega prav primerno izpopolnjujemo. Očetovo delo tam zunaj je prav tako potrebno in hiši koristno, kakor materino delo doma, duševno delo je prav tako važno kakor delo telesnih delavcev. Vsak človek ne zmore vsega. Zato pa bodimo drug drugemu pravični. Ta pravičnost bo mnogo omilila tisto nepotrebno zaničevanje in omalovaževanje posameznih slojev. Kmetje, pristopa jte v Kmet. zvezo! Kmetska zveza zastopa koristi kmetskega stanu! POSVETU Katoliška cerkev s Obširen pregled sedanjega stanja v Mehiki je podal nedavno mehiški nadškof Huiz y Flores. Med drugim je rekel: Večina Mehikancev se imenuje katoličane. Res pa je, da jih je zelo veliko samo imenoma, zakaj na 15 milijonov vernikov pride le 3000 duhovnikov, torej na 5000 vernikov komaj en duhovnik. Iz slabe poučenosti in iz nevednosti mnogo katoličanov naroča protiverske časopise in sprejema razne radikalne socialistične ideje v prepričanju, da je to združljivo z njiHovo vero. — Brez dvoma je pa mnogo katoličanov, ki so v svojem življenju dobri in Iskreni verniki. Kar tiče Indijancev, ki !ih je v Mehiki približno 5 milijonov, so »rez razlike pripuščeni k vsem javnim kakor cerkvenim službam in častem. Vendar pa je njihova katoliška vera prepletena z močnim praznoverjem. Izraziti sovražniki cerkve se dobe skoraj vedno le med domačimi belokožci. Njihovo sovražno zadržanje proti cerkvi je pripisovati svobodomiselni vzgoji, ki jo dobivajo v državnih šolah. — Slovenci, ali smo že kdaj pomislili, da bi se, ako bi ne imeli katoliških šol, tudi o nas kaj kmalu pisalo: Večina Slovencev se imenuje katoličane. Res pa je, da jih je zelo veliko samo imenoma. liaii a s Goriški nadškof dr. Fr. B. Sedej je 10. februarja prestal težko operacijo, ki mu je rešila življenje. Naš narod v Italiji je trepetal v bojazni za življenje svojega priljubljenega nadpastirja. Ko so zvedeli, da je operacija uspela in upajo na skorajšnje ozdravljenje, se je ta vesela vest nag o razširila širom škofije. 25. marca obhaja vladika 25letnico škofovanja. Upajo, da bo do takrat že popolnoma zdrav. s Italijanski listi so vladi predlagali, naj prepove uvoz jugoslovanskega blaga v Italijo. V preteklem letu je Italija kupila pri nas blaga za skoro 2 milijardi Din. Mislimo, da tudi doslej italijanski trgovci niso kupovali pri, nas iz ljubezni do nas, am-ak zato, ker so blago dobili ceneje, kot je drugod. v - s Osem let ječe je dobil na smrt bolni agent goriške policije, Černe, ker menda ni izdal svojim predstojnikom nekaterih podrobnosti, ki bi prav prišle sodnikom, kateri so obsodili 6. sept. na smrt več naših sonarodnjakov. Avstrija s Atentat na albanskega kralja Ah-med Zogu-ja so izvršili pretekli teden na Dunaju politični nasprotniki kraljevi, ki bivajo kot begunci v tujini. Ko je kralj pozno zvečer prišel iz gledališča in hotel stopiti V avto, so začeli padati streli, ki so smrtno ranili kraljevega spremljevalca, kralj sam pa je ostal neranjen. Dobil je le živčen na- f>ad vsled strahu. Napadalce je policija pri-ela. Sedaj bodo izgnali vse albanske begunce iz Avstrije, da bo mir. 2l Bolgarija s Za zaščito pravoslavne veroizpovedi. Po ustavi so veroizpovedi v BoL gariji svobodne. Kljub temu so nekateri bolgarski pravoslavni svečeniki s podporo in odobritvijo sv. Sinoda (najvišja oblast pravoslavne cerkve) pričeli z borbo proti drugim veram. Zlasti nastopajo proti katoliški cerkvi in nje duhovništvu. V časopisu »Pastirsko delo«, ki je glasilo bolgarskih pravoslavnih duhovnikov, pozivajo bolgarsko vlado, naj izda zakon o zaščiti (so mišljene predpravice) pravoslav. veroizpovedi. Bolgarski tisk se izraža za in proti takemu zakonu. Mi pa pravimo: Državna oblast, ki bi z denarno in d^ugo pomočjo gotovo veroizpoved povzdigovala nad druge, bi se kruto pregrešila proti enakopravnosti, ki mora biti temelj vsake države. Sicer pa ima o bodočnosti vere, ki bi jo v boju za obstoi ne ščitila Resnica, ampak samo protekcija državne uprave — lahko vsak svoje mnenje. Spanisa s Ta država preživlja hudo krizo. Dolga leta je nezadovoljneže krotila železna roka diktatorja Primo di Rivere, vendar brezuspešno. Moral se je umakniti in kmalu nato je umrl. Ves srd nezadovoljnih množic se je sedaj obrnil proti kralju Alfonzu, ki je pustil toliko časa vladati d'k-tatorja. Republikanci imajo tam sedaj veliko moč. Tudi bolj mila vlada generala Berenguerja položaja ni mogla izboljšati. Moral je odstopiti. Nato je kralj poveril sestavo vlade svojemu zagrizenemu nasprotniku Sanches Guerri, ki je šel takoj v ječo k zaprtim revolucionarjem in jim je ponujal ministrska mesta. Od kralja je zahteval, da mora za časa volite/ zapustiti državo. To je povzroč:lo velikansko razburjen:e v krogih monarhistov. Guerra ni uspel. Sedaj je sestavil vlado kralju zvesti admiral Aznar, pa tudi z njegovimi ministri ljudstvo ni zadovoljno. Iz vsega se jasno vidi, da imata pri vseh teh spletkah dve močni sili svoje roke vmes: komunisti in framasoni. Za prve gre v takih okoliščinah vedno .pšenica v klasje, drugi pa se predvsem bore zooer kraljevo rodbino, ker je verno-katoliška. Drobne novice Znani filmski igralec Chaplin je po desetih letih prišel pogledat svoje rojstno mesto London, kjer so ga slovesno spreje1i. Najstarejši avstrijski državljan, 104 leta stari Lovrenc Edl, Radeckijev veteran, je te dni umrl. V bolgarski Sofiji so prišli na sled tajni komunistični organizaciji. Zaprli so 150 oseb. V Nemčiji je milijone brezposelnih. V Berlinu so priredili nedavno hude demonstracije, pri katerih je policija nastopila z orožjem. V Paraguayu v Ameriki je izbruhnila komunistična revolucija. Angleški kralj Jurij se bo menda podal na obisk v Indijo, da s tem dokaže, da hoče angleška vlada ustreči zahtevam Gandija bi indijskih nacijonalistov. Kmetje, oklenite se Kmet. zveze! Kam bo to prišlo? Tovarna za dušik v Rušah je odpustila nad 160 delavcev. Poleg tega obra-tuje samo 4 dni v tednu, delovni čas pa znaša 6 ur na dan, — Tovarna za lepenko Sladka gora ima zaposlenih ca. 300 delavcev. Zaenkrat še ni izvedla redukcije sta-leža, pač pa redukcijo produkcije na ta način, da praznuje delavstvo en teden v mesecu. — Tovarna za cement v Mojstra, ni je ustavila svoj obrat že v decembru 1930. Pri tem je bilo prizadetih ca. 150 ljudi. — A^elnove steklarne so izvršb redukcijo plač od 10—20%. — V tekstilni ind.istriii se tudi opaža stagnacija. Predilnica v Litiji je že pred par meseci odpustila 120 oseb, predilnica Glanzmann v Tržiču je uvedla redukcija dela. zaenkrat še ni bilo redukcije staleža. — Strojne tovarne in livarne v Ljubljani delajo že od 1. novembra 1930 samo 4dni na teden, okrog 50 delavcev je bilo že odpuščenih, — Jugometalija v Ljubljani je odpustila 20 delavcev, svoj obrat je zelo skrčila in ima zaposlenih še 7 delavcev. — Tvrdka »Jugosteyer« je skoraj ustavila svoi oV rat. Že 15. novembra 1930 je odpustila 17 delavcev, obdržala je samo štiri. — Podjetje »Mlinostav« je zaradi ustavitve obrata moralo odpustiti 45 delavcev. — V tovarni Westen v Celju se je skrčil stalez delavstva od 1600 na 1200. Poleg tega obratuje samo 4 dni v tednu. — V cinkarni v Celju obratujeta od 9 peči samo dve peči. Že v novembru 1930 ie bilo redu-ciranih nad 100 delavcev. Nevarnost je, da bo obrat popolnoma ustavljen. Pripomnimo še, da so delavci te tovarne včlanieni pri bratovski skladnici. Torej ti delavci niso zavarovani za slučaj brezposelnosti. — Železarna t Štorah je istotako skrčila svoje obratovanje. Martinova peč ne obratuje že od oktobra 1930, zato je moralo 48 delavcev na cesto. — Va-ljarna obratuje le 14 dni, nakar počiva en mesec. Prizadetih je 56 delavcev. — Tudi livarna obratuje skrčeno. Prizadetih je 46 oseb, Delavstvo te tovarne ie istotako včlanjeno pri bratovski skladnici, zaradi česar ni zavarovano proti brezposelnosti. — Železarna v Žrečah je zaposlovala 115 delavcev. Sedafle 57. — železarna na Mnti je odpustila dosedaj 11 delavcev. — Tovarna verig v Lescah j« poslala na več mesečni dopust 43 delavcev, prav tako je naznanila delavstvu, da bo znižala akordne postavke. — Tovarna »Saturnus« v Mostah ie znižala število delavstva od 500 do 400. Bati pa se je, i* še ni konec redukcij. — Tovarna UJ"!« Woschnagg v Šoštanju je zaooslovala oko« 500 delavcev. Stalež je znižala za doVo tretjino, poleg tega obratuje le 4 dri v tednu nri 6 urnem delovnem času. — varna Pollak na Vrhniki je izvršila več'o redukcijo delavstva, poleg tega je t™1 znižala plače od 10—15%. Plače je znižala tudi nekaterim oddelkom v Ljubljani' Isto je v tovarni v Kranju Manjše redukcije se vrše pa skoraj/ vseh obratih. Zlasti pa streme podjetja za tem, da znižaio plače delavstvu. V revirjih TPD delo ponekod počiva; V Zagorju so v začetku februarja ustav« ISO kg težkega divjega merjasca je ustrelil g. G. Lobe, gozda- v Zgornjem Mozliu na Kočevnk«!!!. Ko je Starič prišel domov mu je dejala žena: • Meni se zdi, da je naš sosed nevoljen kadar naš Joško bobna na boben katerega mu je Miklavž prinesel.« »Iz česa sklepaš to?« je radovedno vprašal on. »Dopoldne je dal fantu nož ter ga oprašal, če ve kako izgleda boben znotraj.« Naši lau.,«: iz Sodražice, Komende in Rovt, ki so opravili duhovne vaje v »Domu duhovnih vaj« v Ljubljani od 31. jan. do 4. febr. 1931. — Nepopis ;a je sreča, ki jo užijejo mlade fantovske duše v treh dneh samote v pogovoru s svojim Bogom. Slovenski fantjel Prepričajte se sami, povprašajte tiste, ki so že bili pri takih duhovnih vajah in sledite jiml KAJ JE NOVEGA Morilec v rokah pravice V ponedeljek 16. t. m. pozno v noč je prišel v Studenec, veliko in lepo vas na Dolenjskem, ki šteje okoli 500 prebivalcev in leži visoko v hribih, 191etni brezposelni delavec Ivan Lakner, V Studencu stanujejo Laknerjevi starši, oče Janez, invalid, ki izdeluje razno suho robo, osobito kuhalnice in žlice ter mati Margareta, ki nosi prodajat suho robo po raznih krajih, zlasti po sejmih. Starši imajo v Studencu v najemu malo kočo in dve njivici. V ponedeljek ponoči se je torej Lakner priklatil domov. Kratko je pozdravil očeta in mater, ki sta se zelo čudila, kako je to, da je sin tako čedno oblečen. S:n je dajal na razna vprašnja staršev kratke in deloma nejasne odgovore. Pokazal pa je, da ima pri sebi mnogo denarja, trdeč, da si ga je pač pošteno z raznimi kupčijami prislužil. Na pustni torek je sin ves dan ostal doma. Spal je v sobi s starši vred. Tudi na pepelnično sredo se ni ganil iz hiše. V sredo dopoldne je po materi poslal svojo, pri Preskerju v Ljubljani kupljeno obleko domačemu krojaču z n ro-čilom, naj mu obleko očisti in zlika. Krojač je prevzel obleko. Nova obleka je b'la močno poya!jana in je dišala po senu. Lakner se je namreč od sobote do ponedeljka popoldnes krival po raznih manj obljudenih krajih ljubljanske okolice. Denar ga je izdal. Ko je domači krojač v Studencu vzel Laknerjevo obleko v roke, da bi jo zlikal, je presenečen opazil, da se nahaja v notranjem žepu debelo rejena listnica, v kateri je bilo 2000 Din gotovine in hranilna knjižica ljubljanske poštne hranilnice z vlog<-' 8000 Din. Lakner je sam ta znesek naložil na svoje ime. Ker je krojač poznal natančno družinske razmere Laknerjeve družine, mu je postalo takoj sumljivo, da ta denar mora izvirati iz kakega nepoštenega dejanja, ker mu je bilo tudi znano, da je mladi Lakner nepošten in drzen tat. Po neki deklici je odposlal orožnikom v Radni pismo, v katerem jih je kratko obvestil o bogastvu mladega Lakne^a- Tistega starega hudiča sem zaklal. Orožniška patrulja, obstoječa iz ka-plara Saška in orožnika Ostoviča, je takoj nato krenila po težki, močno z^sneieni poti v Studenec. V Laknerjevo hišo sta stopila okoli 8 zvečer. V sobi je vladal mir. Starši so se nekoliko ustrašili orožnikov. Sin je sedel za mizo. Brez večjih ceremonij je kaplar Sašek pojasnil Lak- delo za en teden ali pa delajo le po tri dni v tednu, n. pr. v Trbovljah, Ze ta pregled dokazuje, da postaja tudi za nas brezposelnost važno vprašanje, katero bodo morali odgovorni gospodje rešiti na ta ali oni način, predvsem pa izvesti moderno zavarovanje za brezposelnost. nerju namen prihoda in mu napovedal I aretacijo. 2e doma je Lakner brez vsakih olajšav priznal svoj ogabni zločin. Rekel je s hudobnim nasmeškom: I »Saj veste, kaj sem naredil. Res je. j Tistega starega hudiča v Mengšu sem zaklal...« Star grešnik. V četrtek 19. t. m. so orožniki pripeljali zločinca Ivana Laknerja v Ljubljano in ga izročili policiji. Ker je Lakner izjavil, da je večjo vsoto oropanega denarja 1 skril pod ljubljanski Čevljarski most, so morilca vodili tja, a denarja seveda n so našli, ker si je Lakner vse to le izmislil in velik del denarja izročil najbrže svojemu tolovajskemu tovarišu. Laknerja so »predstavili« še ljubljanskemu trgovcu Preskerju, kjer je morilec kupil novo obleko. Presk^r ga je spoznal za pravega. Bil je radi raznih vlomov že osemkrat kaznovan, je pa osumljen mnogih tatvin, kar bo tekom preiskave gotovo še prišlo na dan. Otrok današnje dobe. Dasi je Lakner smrtno sovražil, kakor sam pravi, »stare hud:če po farov-žih«, se je vendar najraje sukal okrorf nj'h. Stara zgodba slovenske zgodovine! In koliko dobrega so zlobnežu storili gospode in koliko podpore so dali grdemu nehva-l ležnežu, to ve pač sam Bog. Lakner, ki radi mladoletnosti ne bo obsojen na smrt, je pravi zgled pokvarjene povojne mladine, tiste mladine, ki je srkala in srka svojo učenost v proti- er-skem časopisju in v pohotnem branju, svoje tolovajske zmožnosti pa v kinematografih in po raznih večjih in manjših beznicah. d Nj. VeL kral ica Marija, ki je po bivanju v Zagrebu odš'a k svoji materi v Romunijo, je tam zbolela. Je pa že izven vsake nevarnosti. d Tudi danes moramo iziti samo na I 16 straneh, ker popravila pri stroju še ' vedno niso gotova. Bosta pa zato dve pri-hodnii številki obsežnejši kot navadno. d Biserno poroko sta praznovala p'e-skarski mojster v Brežicah, g. Franc Si-košek in njegova žena Ana. Še na mnoga leta! d Na ljubljanski univerzi je letos 1647 dijakov, med temi 134 boSoslovcev. d Davek na hranilne vloge? Od več strani smo dobili obvestilo, da so da'i občinski uradi razglasiti, da morajo ljudje višino svojih vlog v hrani'n;cah naznaniti, sicer bodo kaznovani. Širiti so se začele Priporoma se prvi slovenski i*rod Vzafcmna zavarovalnica Ltubllana v lastni palaiSi ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljud9ke posojilnice, Zagreb, Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova ce3ta 101. Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 MED. UNIV. Dr. tJUDEVIl' MEBČUN gpecijalist za notranje bolezni ord'nira od 11.—12. dop. in pop. L|uto ana Miklošičeva cesta 28./I. ponekod vesti, da bo treba plačati 10 od. stotkov davka na vloge. Prosimo vse, di se po nepotrebnem ne razburjajo. Nikomur ni treba naznaniti svojih vlog. Ako kje to zahtevajo, postopajo protizakonito. Rentni davek plačuje vsaka hranilnica sama za vse vložnike. Tudi je neresnična vest o kakem novem obdavčenju hranilnih vlog. Prizadete občinske oblasti pa opozarjamo, naj odloke, ki jih dobe, dobro preštudirajo, da ne bodo po nepotrebnem razburjale ljudi. d Mednarodne sranške tekme so se vršile v soboto, nedeljo in ponedeljek v Bohinju. Najbolje so se odrezali Čehi. Tudi Slovenec J. Janša je dosegel prav lepe usoehe. Tekmam je posebno f aedi-1;« prisostvovalo več tiosč gostov iz vse države, d Proslava 40 letnice Leonove okrož-n;ce »Rerum novarum«. Romanje in Rin, Na željo sv. stolice se vrši v Rimu mednarodna slovesna proslava 40 letnice Leonove okrožnice sRerum novarum«. Te proslave so nameravamo udeležiti tudi Slovenci. Splcšni pregram slovesnosti je: 14. maja: Ob 9 v lateranski baziliki svela maša. Po sv. maši položitev venca na grob Leona XIII. in odkritje spominske plošče romanja. Pokoldne bo na dvorišču palače apostol, uradov proslava 40 letnice okrrž- i ie »Rerum novarume, govorili bodo delegati raznih narodov. — 15. maja: Ob 9 fo papeževa sv. maša v vatikanski baziliki, popoldne pa skupna avdijenca. — IG. maja imajo naredi proslave po lastnem programu. Slovenski romarji počaste na po-vratku sv. Antona na njegovem grobu v Padovi in si ogledajo Benetke. Iz Ljublja-odhajamo dne 12. maja dopoldne, vrnemo se pa 18. czi. 19. maja. Točnejša navodila bo odbor objavljal v listih. Kdor se namerava udeležiti romanja^ naj naznani to čim-preje Pripravljalnemu odboru za pro«hvo 40letnice »Rerum novarum«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 221. Obenem naj pcšlje 50 Din za izkaznico. Potni list si oskrbi vsak sam, za vizum bo preskrbel pripravljalni odbor. Predvidevno bo vožnja i« prehrana stala okreg 1300 Din. d Če hočeš biti preganjan, moraš plačati kolek) Tako nekako se zdi človeku, ko bere v časopisih, da je gdč. učiteljica Ela Rott, ki je bila brez vsakega novoda in proti svoji volji prestavljena iz Konjic rekam v hribe, dobila te dni od oblasti poziv, da pošlje koleke k prošnji za premestitev, katere ona ni nikdar pisala. d Povodnji groze t Prekmnrju. Vsled deževja in južnega vremena se sneg v gorah hitro topi in voefe stalno narašča)!)' d 365 fa;c na le'.o, G. Mici Krage j * Grbina ima kokoš, ki nese že eno brez prestanka. 31. januarja je b'lo ero leto odkar nese in nese še naprej vsa* dan. ( d Zvon se je utrgal na pustni tore{ zvečer v zvoniku frančiškanske cerkve * Novem mestu, ko so zvonili k sklepu 4U* urne pobožnosti. Le sreča je, da ni nihče ra"'d" 83.500 prebivalcev ima Ljubljana z Mostami, Vičem in Šiško. ...... d 73 denarnih zavodov je v Ljubljani, obrtnih, trgovskih in industrijskih podje- t!| ''j 947 veselic je bilo lani prijavljenih ljubljanski policiji. To število priča, da gospodarska kriza v Ljubljani še ni tako ^"^d Proračun mesta Ljubljane izkazuje 97 milijonov dohodkov in ravno to'iko izdatkov. Je za 17 milijonov višji kot lani. To pa zaradi tega, ker bo mesto gradilo letos izredno veliko. d Ljubljanski peki so podražili kruh za 50 para pri kilogramu. Povišek ni opravičen. .... d Kranjski cestni odbor je sestavu proračun. Nad 7 mliijonov Din bodo porabili za ceste. d 154 delavcev domačinov je zopet odpustilo podjetje Dukič v Trbovljah. Mnogi so bili zaposleni že več let poprej pri rudniku. d 30.000 Din dobi od države kraljevska banska uprava Dravske banovine podpore za otvoritev zimskih tečajev iz vseh panog kmetijstva. d Zveza selekcijskih društev za pinc-gavsko govedo v Ormožu je sklenila prirediti v Ormožu vsako leto dva plemenska sejma. Letos se vršita dne 9. aprila in 24. septembra. Dostop ima le živina članov, Sejmi so določeni v prvi vrsti za izmenjavo plemenske živine med živinorejci, ki so že organizrani ali pa se hočejo organizirani reji pinegavske govedi prdru-žiti, v drugi vrsti pa, da se nudi članom možnost, previšek plemenske živine od-prodati interesentom iz drugih banovin. Zveza obsega štiri društva, katera štejejo 242 članov in vodijo v svojih rodovniških knjigah 294 glav plemenske živine. d Načrt zakona o verskem pouku na , srednjih šolah po predlogu predsedstva i Škofijskih konferenc, dokončujejo v pro-svetnen ministrstvu. d K zakonu o gozdovih. Nj. Vel. kralj je proglasil zakon o plačevanju v gozdovih napravljene škode in kazni za gozdne prestopke. Paragraf prvi se glasi: Vse izvršene sodbe za kazni, izrečene od pristojnih prvo- in drugostopenjskih upravnih oblasti zaradi gozdnih prestopkov v drž. gozdovih in gozdovih samoupravnih teles (občinskih gozdovih, gozdovih imov-nih občin, zemljiških zajednic in podobno), v kolikor niso plačane in v kolikor niso v zmislu finančnega zakona za leto 1928-29 oproščene, se bodo plačevale, če so pravomočno izrečene za leta 1930, 1929 m 1928 v polnem znesku, to je 100%, za leto 1927 90%, za leto 1926 80%, za leto '925 70%, za leto 1924 60%, za leto 1923 50%, za leto 1922 40%, za leto 1921 30%, « leto 1920 20%, za leto 1919 10% ob-sodbenega zneska. Kazni, izrečene v prej-,!'" letih (pred letom 1919) se ne bodo plačevale. d Še 12 tisoč vagonov pšenice In ko- ruze ie na razpolago za izvoz v Jugoslaviji. Peki pa i;ruh draže! d Petični ljudje želijo, da bi novi bankovci ne bili samo po 25 in 50 Din, ampak tudi po 500 in po 10 000 Din. d Božjastne ozdravil? Kot poroča časopisje, je došel pred nekaj meseci v Mo-star neki Ljubomir Časovič, Baje je ozdravil že več božjastnih, da nimajo več nn-padov. Koliko je na vsem resnice, bodo povedali zdravniki. d Vrelec minera'ne vode. Veliko pozornost je vzbudil v Sisku in okolici izbruh mineralne vode, ki je prišla na d^n iz globine 180—190 metrov ter brizgala več desetin metrov visoko. To se je zgodilo v Galgovu, poleg železniške proge. V eni uri se je dvignilo v zrak 17.500 litrov vode, ki je imela 19.2 °C toplote. d V Ameriki je umrl na pepelnično sredo znani slov. župnik Franc Baje. 47 let je plodonosno deloval v Ameriki. V miru! d V Planini na Kočevskem je umrla Marija Brinskele, ki je dočakala visoko starost 100 let. Bila je edina preostala priča lepe kočevske vasice, Gazhen, ki je z njeno smrtjo popolnoma izumrla. d Vlak je do smrti povozil železniškega uslužbenca premigarja Dremka Franceta iz Trebnjega na Dolenjskem. Pokojni je bil star šele 45 let in oče šestih otrok. S težko prizadeto rodbino vse sočustvuje. d Kite si je pretrgal v členku desne noge g. učitelj Jože Zupančič iz Litije pri smučanju. Par mesecev bo moral ostati v postelji. d Plaz je zasul g. nadzornika fnanč-ne kontrole g. Janka Torkarja iz Kranja, ko je v spremstvu g. preglednika Dobro-voljca nadzoroval obmejne finančne straže pri Sv. Ani nad Tržičem. Navzoči cestarji in fin. stražniki so g. nadzornika od-kopali iz snežnih mas, ki so ga odnesle naprej in mu tako rešili življenje. d Predčasno je počil možnar na Brezjah pri Sevnici, ko so »streljali pusta«. 23-letni Anton Gorišek je dobil težke poškodb«. d Roko mu js raztrgalo. 7letni Ivan Hiršel iz Čateža je s puško streljal, pa mu je eksplodirala in mu roko v zapestju hudo raztrgalo, tako da bo pohabljen vse življenje. Zopet opomin, kako nevarno orožje je puška v rokah maloletnih. Vse graje so vredni tisti, ki maloletnim preskrbujejo in prodajaiajo nevarno orožje. Fant se zdravi v bolnišnici. d S steklenicami so preizkušali glave na pustni torek v neki gostilni fantje iz Škofljice. Neki 21 letni mizarski pomočnik se je prepričal, da je steklo močnejše od njegove glave. d Nož in smrt. V gostilni je bilo, kot vedno v takih slučajih. Fantje in dekleta — pozno v noči Vina v izobilju. Par pikrih besed sem in tja — in že se zabliska v roki »krvavega Pohorca« nož in se zgrudi mrtev pos. sin M. Brezočnik iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Iz prerezanega vratu je brizgala kri... Kako prav je govoril duhovnik ob pogrebu: Mladina, ob svežem grobu svojega nesrečnega tovariša sklenite: ne več alkohola, ne več pohajkovanja po beznicah. Raje v cerkev in dobra izobraževalna društva. Saj vidimo in čutimo vsi: od cerkve stran pa v moralno Lepi Pixavon-lds{& sedaj tudi z podeluje vašim lasjema novi sijaj in mehko polnost. Pixavon-Shampoon je popolnoma brez sode. Jedan »ežanj zadostuje za 2 pranja in stan« sama Din. 3-50 Odol Kompani|a d. d., Beograd propast in surovaštvoj dobra društva doli, nož in kol in kri in sramota naša — goril d Ko so se rokavili z jeseniškim redarjem gostje neke gostilne radi policijske ure, je redar streljal, Janko Korošec pa odnesel težko poškodbo. Slab konec pusta. d Kroglo si je pognal v glavo dispo-nent KID na Jesenicah, g. Robert Kailer. Bil je splošno priljubljen. Pravijo, da se mu je omračil um. d Nad 100.000 ljudi je čitalo krasno povest »Kraljica Estera«. Slovenski prevod se dobi v Jugoslovanski knjigarni in v Novi založbi po 15 Din. - Prav tam se dobi po 15 Din tudi krasna povest »A njega ni...!« d Pri pomanjkanju teka, nakislera pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdigovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Franz-Josel« grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. 2e stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josef« voda popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro-gerijah in zadevnih trgovinah. Umetne očL Začetkom marca bo v Ljubljani prilika za nabavo in pomerjavo umetnih oči, ki jih izdeluje tvrdka F. Ad. Mtiller Sdhne v NViejbadnu. Več v današnjem oglasu. Pravijo, da je ženski jezik sablja, ki nikoli ne zarjavi. * Nikar ne zaupajte sovražnikom, ker zvestih sovražnikov na svetu ni. Treba je premisliti. »No, sedaj pa res več ne vem, ali je rekla žena, naj spijem dva vrčka in pridem ob desetih, ali naj jih spijem deset in dem ob dveh.« Srečo T nesreči j. imel neki anglešlr w0fnšlf: I- '-»ce. ki je padel r. letalom na streho vis donske hiše in nepoškodovan zlezel podstrešje in od tam na varna tla. Ion- Peter: Ali vam je znano, da vaš vražji pes celo noč tuli in laja?- Pavel: »Vem .a bodite brez skrbi. Sultan in dan prav dobro spi.« * * * -Mi ne natiskujemo takih stvari, kot so te vaše pesmi- je dejal urednik ko je »pesniku vračal pisane pole. »Le nikar tako visoko, gospod urednik je odvrnil poet užaljen onioljiubf. mora tud.i v vsako hišo. Tudi »Slovenca« še mnogi zmorele. — Pust nas je pa ob-g poldrag meter debelo snežno odejo. Zdaj Pj> dežuje i.n sneg kopni. Bati se je povodnji in plazov. — Ljudstvo je nezadovoljno radi novih davkov in cestne tlake. Žalostno zremo v bodočnost. Knj bo, če bo šlo tako naprej! Umirajo... umirajo... (Koroška Bela) . ''"gosto nami poje mrtvaški zvon. In zadnji petek n. fetbr. je zaipel tudi Rdkeljiiovemu ««u na Koroški Beli. Kdo ga ni poznal, veterana riKbwjev pod Zelenico! Močan je bil v J1U "W*ih letilh in postaven in zdrav, zadnja letu pa ga je mučila bolezen, ki si jo jo nakopal pri rudarskem delu in v goni h. Vseskozi je bil dober katoličan in zvest naročnik katol. listov. »Domoljube je bil od začetka njegov prijatelj in zato mu je bilo zadnje tedne življenja najteže, ko ni mogel več citati — tudi vid ga je namreč zapustil. 82 let trdega boja z življenjem je imel Rekeljnov oče, naj niti bo več-na domovina sladko plačilo! — Umreti je morala v soboto 14. febr. tudi dobra mama Ka-pusova, katero so splošno poznali kot vneto razprodaja lko »Slovencu« in dobrega tiska sploh. Veliko dobrega je s tem delom storila, veliko si je tudi v težki bolezni s potrpljenjem zaslužila in družino je lepo vzgojila — za kar ji naj bo Bog sani plačilo! Iz predpnstnih dni (škofja Loka) Predpustni čas je minul. Z njim je minulo tudi tisto žalostno norenje, ki ga je bilo toliko. Pustne dni smo imeli šitirideseturno pobožnost. V cerkvi so bile postne pridige, po gostilnah pa javne veselice. Ko so nabirali za popravilo cerkve in nove orgle, je vsak zdihoval, da ni denarja. Za veselice ga imamo pa še! Res je, da denarja manjka, a če ga manjka, moramo trpeti kritje! Živina, les in karkoli ima kmet, mora dati pod ceno. Blago in kar krnet kupuje, pa mora drago plačati. Davki pa so neznosni. — V predpustu stno imeli tudi nekaj porok. V Škof ji Loki se je poročila gdč. Tončka Peternel z g. Ivanom Komer. Nevesta je bila kongregu-nistinju in pridna pevka v farni cerkvi. — Pri Sv. Andreju se je poročila Marija Ruipar z Janezom Kibežnik. — V Bre-zmici nad škofjo Lqko pa se je poročila Marjana Prevodnik z Francetom Potrebuješ. Vsem iz srca častitamo! Novice (Smlednik) Električna luč na odru Vami št; manjka, pa bi človek ne mislil, da je pri predstavi podeželskega odra. Taka je bila godba po zadnji predstavi »Križarska vojna«. Hvala igralcem! — Drugo in tretjo postno nedeljo priredi pevski odsek prosvetnega društva opereto: Baron fUtvbar. Vsakoletni nastop je privabil vedno polno dvorano leno petje ljubečega občinstva. Upamo, da bo tako tudi letos, ko bodo igralci priklicali pred lius nastop gorenjskih fantov, ki so poti vodstvom Adama Ravbarja pri Siisku 1595 potolkli Turke. Moški zbor bo imel leno jtriliko uveljaviti se v igri. — Kako bo z elektriko Sprašujejo ljudje? Ravnateljstvo bano-v in sik i h elekt.raren nam jo obljublja že par let. Zadnje priglaševainje je pokazalo, da je želja velika po njej. Če nam jo je že vojska požrla, naj bi se vsaj zdaj obrnilo kmalu na bolje. Prosveta. (Stranje.) V letošnji sezoni je naše društvo priredilo »Občinskega tepčka« in spevoigro »Mi brhki kuharji«, s katero smo tudi gostovali. V nedeljo, dne 1. marca bomo pa proslavili šestdesetletnico pisatelja Finžgarja z njegovim »Divjim lovcem«. Začetek ob 3 popoldne. Pred uprizorivijo kratko predavanje o pisatelju Finžgarju. To jc demokracija (Iz Savel j) V nedeljo 15. t. m. se je vršil občni zbor i-Kiiictijske strojne zadruge« v Savljah. Skoraj polnoštevilma udeležba zadružnikov je dovolj jasno pokazala, kako se naši najruzumnetši vaiščani zavedajo vrednosti svoje gospodarske organizacije. Stvarno poročilo g. načelnika je bilo dovolj utemeljeno, da je bila pri nas nuja po ustanovitvi te pre-koristne gospodarske organizacije, ki je prežeta s pravim zadružnimi duhom. Nad vse razveseljivo je bilo tudi blagaj-liikovo poročilo. Komaj po 5 mesecih obstoja je zadruga žela talko lepe uspehe, kot jih zamore samo taka organizacija, ki uživa popolno zaupanje članov. Načelstvo ni izvajalo nobene si- le, nobene krivice, nobene tajnosti; prav radi tega pristopu jo najboljši posestniki v »Kmet. strojno zadrugo«. — Ves potek občnega zbora je bil glas.ua priča, da tako zborujejo iti vodijo občne zbore samo oni možje, ki so čistili rok ter se ne boje ljudske obsodbe. I. Š-lj Novice, (Dev. Mar. v Polju.) V enem tednu je dvakrat gorelo v 80 hiš brojeei veoi Zg. Kašelj. Prvič je ogenj uničil gospodarsko poslopje gostilničarja hi avtoprevoznika Grada, bkoda je velika, a krita z zavarovalnino. Popolnoma vse pa je zgorelo Jožetu Bezlaju, ki je uslužben v tobačni tovarni. Ogenj je nastal v hlevu, kjer je intel eno kravo, se razširil na svinjak, šupo, drvarnico in hišo. Ofiividno je bil ogenj pri obeh požarih podtaknjen. Sneg in dež sta preprečila, da ni zgorela cela vas. Vaščani so organizirali nočno stražo Usmiljenja vredna je družina Rezlajeva s petimi otroci in bornim zaslužkom. — Naše prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 8. marca »Finžgarjevo preslavo« z vprizoritvijo igre »Naša kri«-, deklamacijo in govorom o pisatelju. — Na praznik Mar. oznanenja bo proslava Materinskega dne z bogatim sporedom, nakar že danes opozarjamo vse matere. — Družtvo je s petimi deleži po 100 Din prispevalo v »Jegličev sklad«. — Društvena knjižnica se ureja in izpopolnjuje z novimi knjigami, nakar bo odprta vsako nedeljo od 11—12. Poživil se bo tudi društveni pevski zbor. Smrtna kosa (Št. Gotard) Farni zvonova so 4 dni po vrsti peli žalostno pesem. Dva mrliča sta bila izven župnije: Helena Pančur, žena kurjača, k.i je umrla 15. febr. t. I. v Izlakah. Takoj drugi dan je prišlo pismo iz Francoskega, da je med slovenskimi rudarji umrl 8. febr. t. 1. tukajšnji rojak, rudar Ignacij Smrkolj v 40 letu starosti. Huda hri.pa ga je spravila v prezgodnji grob. V veliko tolažbo je vsem sorodnikom, ko so iz pisma izvedeli, da je bil pri pokojnem zadnje dni pred smrtjo slovenski duhovnik in mu podelil sv. zakramente za umirajoče. Naj 11111 sveti večna luč! — Na pepelnieo 18. febr. t. 1. je umrla Marjeta Tom, soproga drž. cestarja v 40 letu starosti. Ranjka je bila skrbna in pridna gospodinja in dobra vzgojiteljica svojim otrokom. Ko se je ustanovila za žene Marijina družba je takoj pristopila v družbo. Žene so jo v častnem številu spremile na zadnjem potil in molile za večni pokoj njene duše. Možu in vsem 6 mladoletnim otrokom naše globoko sožalje. Pokojni naj pa Vsemogočni podeli po hudem zemeljskem trpljenju — večno veselje! Slovo. (Kolovrat.) V četrtek, 19. februarja je odšla po skoraj sedemletnem službovanju gdč učiteljica Drobnič Anica po lastni prošnji v Begunje pri Cerknici. Prav izredno veselje, pa tudi talent je kazala gospodična pri petju in igrah, bodisi v šoli bodisi na odru Prosvetnega društva. Res vršila je odlično narodno-kulturno delo, ko je izven šole učila do 20 fantov narodnega petja in sama imela pri narodnih igrah vselej glavno žensko vlogo. Poleg tega je pa bila gdč. učiteljica skoraj ves čas cerkvena pevka, dolgo časa organistinja in je skoraj vsaki dan pri sv. maši prejela sv. obhajilo. Ko je gospodična odhajala, je bilo slovo tako težko, kot da bi bila pregnana v Sibirijo. Znamenje, da je tudi v samotnem, tujem kraju lahko prijetno, če človek dela v duhu in v korist svojega vernega, dobrega ljudstva! Varčevanje. (Moravče.) Današnja gospodarska kriza je lj di prisilila, da so se začeli omejevati v svojih izdatkih in pričeli 7. varčevanjem. Ker ni upanja, da bi se to stanje v kratkem času zboljšalo, zato ni prav nič odveč zopet in zopet povdarjati varčevanje in varčevanje. Žalostno je v tem času, da nekateri še vedno toliko izdajo za nesrečni špirit. Treba bo iti nazaj k priprostosti naših prednikov. Vedno je manj zaslužka in vedno manj denarja, zato mora biti toliko bolj dragocen vsak dinar. Pri njih je treba začeti z varčevanjem. Tudi male vloge sprejema »Ljudska hranilnica in posojilnica v Moravčah«, ki vsakršne vloge obrestuje po 5%, velike po dogovoru. V njej je denar' varno naložen za slabe čase, vsak čas ga morete v potrehi "Jvtfniti. Sedaj bo imela na razpolago za otroke male Učne hranilnike. To bo veselje za otroke, ko bodo lahko vanj vlagali svoje prihranke in se vadili v varčevanju. Dne 1. marca popoldne po večerni« bo imela zadruga v kaplaniji svoj letni občni zbor, na katerega se vabijo vsi člani, da se prepričajo o njenem napredku in poučijo o koristi, ki )0 imajo od nje. - Kat. prosv. društvo je na pustno nedeljo priredilo igro »Veleturist«. Vsa čast m priznanje igralcem kakor tudi režiserju A. Capudru, ki so nam nudili toliko prisrčnega smein m /Jl-ave. Dvorano je bila čisto zasedena. Ii pustnih dni. (Medija-Izlake.) Letošnji predpust je bilo kar <> parov porojenih, kar je za našo dolino že precej. — Na pustno nedeljo smo imeli igro »Teta na konju«. Z igro smo bili zadovoljni. Vstopnina pa se nam zdi za današnjo krizo previsoka. — I)ne 15. februarja je »mrla žena tukajšnjega krojaškega mojstra Nan-rteta Paačurja. Zapustila je 6 otročičev. Naše so-lalje. Društvo. (St. Jurij pod K umom.) l'o dolgem času jc zopet oživelo naše dru-ftvo. Ker smo tudi mi pod Kumom potrebni razvedrila, je prav, da je bilo za predpust nekaj zabave in 9meha — in da smo si igralci in tudi gledalci privoščili v gostilni pri Kralju m kaj zabave-Tepli se nismo, pač pa smo peli — do policijske lire. Prisotni so bili tudi g. župnik, organist in starejši možje, tisti seveda, ki so bili pri igri. — Oni, ki ni dobil sedeža, je sedel najbrž tudi v gostilni in Študiral, kako bi ugnal možake h zakristije. Društva (Dobrnič) Naše prosvetno društvo je Io /lino priredilo že tri igre, .vrše se pevske vaje, ob nedeljah ipa ie odprta knjižnica. Če bi imelo na ru-z-jnrlago boli jše prostore, bi mo^lo pokazati še večje li.spdiie. — Člani Kmetijskega društva se vabite, da se v obilnem številu udeležite občnega zbora, ki bo v nedeljo 8. marca po jutranji maši v staTi Soli. Društvo ima polog motorne mlatilnice in drugih kmetijskih strojev tudi dobro urejeno trgovino. člani, kupujte vse svoje potrebščine pri društvu, ker le taiko bo moglo doseči svoj namen, namreč koristiti svojim članom. Društvo. (Trebelno pri Mokronogu.) Prosvetno društvo je za pustno nedeljo poskrbelo za malo smeha 6 predstavama »Mirnldaj in Dirindaj« in »Oh ta Polona«:. Igralci in igralke so se pridno nančill svojih vlog. Smeha in ploskanja je bilo mnogo. Umetnosti ne moremo iskati v takih igrali, pač pa malo poštene pral pustne zabave. . Smrtna kosa. (Zlogarje pri Skoejanu.) ib-tvaški zvon nam je 8. februarja naznanil, da Ignacija Kosca ni več med živimi. Zapustil nas je v najlepši dobi življenja. Srčna vodenica mu je lin ičila življenje. Bil je poštenjak od nog do glave, katoličan v besedi in dejanju. I)asi jo bil več let v Ameriki, je prišel domov nepokvarjen. Bil je cerkveni pevec-tenorist in zvest naročnik našega lista. Lep pogreb je pričal, kako ga je vse cemilo. Ob odprtem grobu se je g. župorfk poslovil od njega v imenu faranov. Naj počiva v miru t Šola. (5t. Jernej.) Dne 12. I. m. je končala gospodinjska šok pod spretnim vodstvom šolskih sester de N. D. petmesečni gospodinjski tečaj. Vrši ee pa še drug trimeseiSni tečaj, ki traja od novega leta do velike noči. S kakim veseljem so dekleta obiskovala to šolo! S solznimi očrni so jo zapuščale. Obiskujejo šolo tudi dekleta iz St. Petra, Bele Cerkve, škocjana, Rake, Leskovca, Vidma. Ker imajo sestre premalo prostora, so se učenke nastanile pri sorodnikih in prijateljih. Red bi bal pripravljen pozidati večjo stavbo, ko bi jim občina preskrbela vsaj brezplačen stavbeni prostor. Ta bi se pa na prav pripravnem mestu in pooetii dobil na farnem zemljišču. Kolike koristi bt bila taka ustanova za domačo In še osem okoliikih občin. Sedal 5' morajo pošiljati svoje hčere z mnogimi »Iroškiv Srn bil, Celje, Maribor. Vemo, da je sedanji šolski 7.Zn taki napravi nasproten. A z u'emeljeno prošnjo ali deputacijo bi se mogoče todosefO Ker bi šolske sestre prevzele v pouk vso žensko m a-dež, bi bila sedaj prenapolnjena osnovna šota razbremenjena, občina pa rešena velikih stroškov za pozidavo še ene šole. Kako lepo pa uspeva pouk Fn odgoja na takih šolah, pričajo v^oletna porodila šolskih nadzornikov. Ko * N-Vel- kralj pied par leti podelil veliko vsoto v šolske svrhe, j« izročilo po vdati!, da so mu prav posebno na sreu -internati. Na noge torej poklicani faktorji! Prosvetno delo (šmihel pri Novem mestu) Prejšnjo nedeljo je uprizorilo domače gas. društvo dobro uspelo veseloigro »Županova Micka«. Tudi gmotni uspeli je bil dober. Prav je taiko. Veliko bo še treh«, preden lx> skupaj denar za motorno brizgatno. katero si misli društvo nabaviti. - Zadnji dve nedelji pa nam je Kat. prosv. društvo podalo dvoje komedij, katerih čisti dobiček ie namenjen knjižnici Prosvetnega društva. Mladina v letošnji ,zum jako pridno posega po knjigah nuše kaiiiziuce. Saj pa ima kujig precej na izbiro. Vsako leto si Prosvetno društvo nabavi za svojo kujiznioo več novih knjig, talko da bo štela vse.pi skupaj kmalu do 700 del. Naša knjižnica bo kmalu ob- hajata 30 letnico svojega obstoja. — Ob tej priliki naj tudi omenimo hvalevredno sloaio sodelovanje gasilskega in Prosvetnega dru.*tva. > ima sicer svoj naimen in svoj delokrog, tudi skupni cilji in skupne koristi, zato j v takili slučajih jc in tudi ostane skup-i..i ....... sodelovanje gasilskega ... - -...... Vsako ima sicer svoj namen in svoj delokrog. so '|xl pa na no sedelo vam je. Izpod Javornika. (Cerknica.) Na pustni torek je pri nas vsako leto javna pocestna maškarada, ki se konča na pepelnico popoldne s pokopom pusta. Komur se zljubi, da bolj ali manj našminkan sodeluje, naj ima to veselje, vendar bi pa prizadete na nekaj opozorili. Na pustni torek popoldne od 3—4 je v cerkvi javna molitev pred Najsvetejšim. Prosili bi: 1. naj bi se vsaj ob tem času v neposredni bližini cerkve ne uganjale neslanosti; 2. da bi pustili ljudi, ki gredo v cerkev, pri miru in 3. da bi se pri maške-radi ne smešiti cerkveni obredi. Vse v gotovih mejah! — Maškerado smo imeli tudi na pustno nedeljo in — kri je tekla. Zdravnik je ranjenca zašil in veselica se je mirno nadaljevala. — Živimo v času revizij. Čeprav imamo o nekaterih par pomislekov, vendar potekajo vse v lepem redu. Pri občini je vse v redu, za kar je žel g. župan od strani odbornikov prijazno priznanje. — Na pošti je šlo za 60.000 Din navzkriž, poštar je bil takoj odstavljen. Mož je užival pri nekaterih velik ugled, kar dopisniku »Jugoslovana« ne gre prav v glavp. Povemo mu, ker je fant še mlad, da ugled in vestnost v službi ne gresta vedno vštric. — Pozivamo tiste, ki imate moč, nastopite proti brezvestnim gostilničarjem, ki širijo in večajo svoie premoženje na račun poklicnih pijancev. — Sledite bodo pri nas še nekatere zelo potrebne revizije. Poročali bomo o uspehih mo^da prav kmalu. Ugled in poštenost ne gredo vedno vštric, o tem se bomo prepričali, kakor upamo. Iz Menišije (Bezuljafc) Smrt se dobro ogla&i tudi v mieniševsiki faiii. Vzela nam je Mežnarjevo mater Marijo Žnidaršič. Previdena s sv. zakramenti je umrla 12. februarja v 70 letu starosti. Bila je mati enajstih otrok. Bila je prava delavka v življenju in vzor krščanske matere: tiha in mirna in vsakemu je dobro storila, če je le mogla. Gospodarila je čisto sama že več let; mož in nekateri otroci so pomrli, nekaj jih je pa v Ameriki. N.,p. v m.! Izobrazba (Vojnik) V naši šoli se vrše vsako nedeljo gospodarska predavanja, katera imajo naši prvovrstni strokovnjaki. — Naše Prosvetno društvo je vprizorilo v nedeljo 22. t. m. in v soboto 21. i m. icr*> »Pasijom«. To ie bilo nekaj mednega za Vojnik. Oder je bil je bilo petje pri poročal maši. Na svatbi je bilo veliko gostov. Dva Pirv-lišieeva prijatelja sta prišla celo iz Ljubljane. Vse je bilo lc|>o i>o stari naši navadi. Radio. Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Radio-orkester. 22.00 Časovna napoved in poročila. Četrtek, 27. febr.: Vsled čiščenja Diesrt-ino torja ne oddaja. — Petek, 27. lebr.: Mogoče, da Iudi 27. febr. ne bo oeldaje. 18.30: Socialni pome« meništva. 19 Francoščina, 19.30 Gospodinjska ura: Razsvetljava in kurjava. 20 Chopinov večer (gosp* Šmalc-Svajger). - Sobota, 28. lebr.: 18.30 Sah. 1» Filozofija evangelijev. t9.30 Angleščina. 20 Plošče. 20.30 Prenos iz Kar. gled. v Belgradu. — Nedelj«, 1 marca: 9 0 osuševanju zemljišč. 9.30 Prenos cerkveno glasbe. 10 Nauk o serviranju. 11 Plošče. 1® Hunioristično čtivo. 16.30 Radio-orkester. 17 "ur' genjev: Tuji kruh (Ljudski oder). 20 Koncert dravske divizije. 22.15 Havvaii-jazz. — Ponedeljki i marca: 18.30 Italijanščina. 19 Poljščina, 19-30 u revmatizmu. 20 Trgovina in trgovska polili"0' 20.30 Večer klasične glasbe, izvaja Radio-orkester-— Torek, 8. marca: 18.30 Izlet na luno. 19 VrtB* noslovje. 19.30 Nemščina. 20 Dostojevski j: KaMf ntkov - recitacija. 21 Radio-orkester. - Src««-4. marca: 18.C0 Moja delavnica. 19 Ruščina. 1» Ob 100 letnici rojstva Matije Valjavca. 20 Konce« »Sloge« (godba na pihala). _ V vsako hišo Domoljuba! Pravni nasveti Kdo plaža vojnico? Vojnico morajo plačevati ■redvsem slalno in začasno nesposobni, l o sporočilu komande vojnega okrožja so dolžni plačati voj-Bjco ludi tisti, ki bo sicer odslužili kadrovski rolt, pa jih je pozneje vojaška komisija spoznala zn ne-jpoiobne. Izvzeti so le tisti, ki so bili spoznani za nesposobne vsled napak (bolezni), ki so jih zado-kili v vojaškem službovanju. Starši so odgovorni za škodo, ki jo povsro-fajo otroci. J. B. v Z.: V vasi imate soseda, ki je mnenja, da je sadje prosto; zato ne strahuje svatih otrok, dasi ve, da kradejo sadje pri vseh so-isdih. Da ni jeze, je neki sosed kar posekal sadno drevje, drugi pa nočejo več drevja cepiti, ker zrelega sadja sploh ne dobe. Ali je res sadje presto? Sadje je po zakenu zaščiteno tudi na drevju, kakor vsaka druga stvar. Otrok do 14 leta se radi tatvine sadja ne more kazensko preganjali, pač pa, čc je star nad 14 let. Zato so pa starši odgovorni za škodo, ki jo povzročajo njih otroci izpod 14 let. Dokaz-iti morate, da so otroci klatili in kradli 9adje ter da so to storili radi tega, ker so »latii zanemarili dolino nadzorovanje, potem "imate i odškodninsko tožbo napram staršem gotov uspeh. Vaša stvar je, da s prizadetimi sosedi organizirate skupen nadzor dozorevajoiega sadja; zoper škodljivce uporabljajte zgoraj navedena zakonita sred-itva in kmalu bo red v vasi. Avstrijsko Tojno posojilo. J. II. v P.: V letu 1917 sto podpisati za 4000 K vojnega posojila. Koliko je to danes vredno? — Avstrijsko vojno po-tojilo je vrednostni papir sedaj brez vrednosti, ker ga nihče ne kupuje. Niste edini, ki ste na tak način zgubili težko prietuieni denar. Življenjsko zavarovanje. L. O. v Sv. D.: Zavarovali ste »e za BO.OCODin In dogovorili mesečno plačevanje prispevkov. Skozi 9 mesecev ste redno plačevali obroke, sedaj pa ste radi splošne gospodarske krize brez zaslužka, ne zmorete več plačevanja prspevkov in želite, da vam zavarovalnica vsaj del vplačanih obrokov vrne. — Vsebina vaše zavarovalne pogodbe je razvidna iz zavarovalne police, ki ste jo gotovo prejeli. Po obveznih zakonitih določilh, ki Jih mora vpoštevati ludi vaša zavarovalna pogodba, sme zavarovanec odpovedati zavarovalno pogodbo šele po preteku prvega leta. Pravico do odkupa zavarovanja in s tem do povračila delnega zneska vplačil pa dobi zavarovanec šele po preteku 3 let rednega plačevanja prispevkov. Ce ne nadaljujete s plačevanjem zapadlih prispevkov, je ves od vas vplačani denar za vas zgubljen. Podpora OUZD za porod. F. K. v C.: Kot pomočnik ste bili zavarovani skozi 26 mesecev v 4. mezdnem razredu pri OUZD. Ker ni več dela, vas je mojster odjavil, V aprilu pričakujete rojstvo otroka in se hočete radi podpore OUZD še v marcu prijaviti v zavarovanje v 5. mezdnem razredu. Koliko bo znašala podpora? — Zavarovanec OUZD ima, če je žena na porodu, pravieo do brezplačne h->t-'šl;e pomoči, do porodnine in prispevka na dečjo opremo, če je bil ob porodu skozi 3 mesece nepretrgoma zavarovan aH pa če je bil v zadnjem letu pred porodom najmanj 8 mesece nepretrgoma zavarovan. Porodnina znrša v 4. in 5 mezdnem razredu 84 Din. Prispevek za dečjo opremo znaša v 4. razredu 162.40 Din, v 5. razredu pa li)0 Din. Ureditev nejasne meje. M. š. v Sv. D.: Ce je meja med vašo in sesedovo parcelo nejasna, labko to mejo sporazumno zakoličite s sosedom. Novo določeno mejo morate prijaviti katastrski upravi, da se uradno (brez stroškov) ob. priliki poslovanja zemljemerca v vaši občini nova meja odmeri in zariše v mapo. Ce pa je glede meje s sosedom spor, morate zahtevati, da sod:šfe novo mejo določi. Stroške tega postopka plača vsak mejaš do polovice. Novo mejo morate nato prijaviti kot zgoraj povedano katastrski upravi, ki bo vse nadaljnje izvršila uradoma. Davčna epros itev z. M. O.: Davkoplačevalci, ki imajo ali so imeli devet ali več istočasno živih o^roV, so oproščeni tudi samoupravnih doklad. Glejte tozadevno pojasnilo finančnega ministrstva v prilogi v 7. številki »Domoljuba«:. Kolkovanje vlog na županstva. T. K. v T.: Za vloge, ki se vlagajo ali dajo na zapisnik pri župansivu, je predpisano kolkovanje. Zato tudi ugovori k proračuna itd. niso takse prosti. Ista: Potrdilo o vpličilu davka, ki ga vam vpiše davSna uprava v davčno knjigo, podpišeta praviloma dva uradnika In ni zato predpisana že kakšna posebna taksa. je zrcalo vsake žene. Radi tega pišite takoj na tvrdko Stermecki po vzorce platna, Sifona, batista in dragih finih tkanin za damsko perilo kakor tudi platna za prtiče, prevleke in drugo posteljno perilo. — Zahtevajte novi. veliki, ilustrirani eenik, kjer se nahaja moderno damsko perilo iz lastne tovarne Trgovski (lom Stermecki, Celje 19 Cenik in vzorci zastonj! V VSi* KO HIŠO »DOMOLJUBA«! 81 RAZNO Naofarka v aeroplanu. Preko Londona prihaja vr&t o strašnem doživljaju nekega pasažirja, ki se ie vozil iz Briabanea v Avstraliji ter je imel za sopotnika kačo naočarko. Letalo je bilo do starta spravljeno v hangarju. Ne Pilot ne drugi niso opa-*jJl v njem nič pcs bnega start se je izvršil prav gladko. Sedaj, ko se je »afel aerophm dvigati v "ak pa 6e je nenadoma "Pela iz dna letala kača naočarka, ki je dotlej le-, J" pita v klopec in polnjeno čakala v skrivališču. Potnik je imel e seboj fotografski aparat, je hotel posneti pri-«or ob vzletu. Zato ge je «ku4al z njim ubraniti pred kačo, seveda brez "epeha. Nao&rrko je s to «brambo naravnost razr jMMl, da se je z-čela viti K njemu. Ker je bilo med ni-m m pilotom precej razdalje, je stopil na se-">«neč, da se bo katSe "? "a način uspešneje •branil Skušal je naočaK ^ streti glavo z obuva-kar se m,u je pa 5e »«>1 posrečilo. Naočarka "L/, vzpenjala vedno ^0 k njemu, in ga je Hector Malot: Brez doma. Roman. Ravno tedaj je prišel mimo orožnik. Na kratko so mu razložili položaj, in ker se mu je zdel sumljiv, je izjavil, da bo dal kravo v oskrbo, naju pa v zapor, pozneje se bo že izkazala resnica. Hotel sem ugovarjati, Mattija je hotel nekaj povedati, a strogo nama je zaukazal, naj molčiva. Ker sem se spomnil prizora med Vitalisom in tuluškim policajem, sem rekel Mattiji, naj molči in gre z orožnikom. Vsa vas nas je spremila do županstva, kjer je bila ječa. Obkolili so naju, rinili in suvali, preklinjali in ako naju ne bi orožnik branil, mislim, da bi naju celo kamenjali, kakor hudodelce, morilce ali poži-galce. In vendar sva bila nedolžna I A množica je že taka, z divjim veseljem se vrže na nesrečneža, ne da bi vedela, kaj je storil in ali. je kriv ali nedolžen. Ko smo prišli do ječe, mi je za trenutek vstalo upanje: občinski stražnik, ki je bil obenem ječar, naju izprva ni hotel sprejeti. Menil sem, da je dober možakar. Vendar je orožnik silil toliko časa, da se je ječar vdal. šel je pred nama in odprl vrata, ki so se od zunaj zapirala z velikansko ključavnico in z dvema zapahoma. Tedaj šele sem spoznal, zakaj naju ni hotel sprejeti: sušil je svojo čebulo v ječi, kjer je bila razmetana po tleh. Izpraznili bo nama žepe. Vzeli so nama denar, pipce, vžigalice in med tem časom je ječar hitro zmetal čebulo v vogal. Potem so naju pustili sama in vrata so zaloputnili z resnično žalostnim žvenketom. Bila sva ječi. Za koliko časa? Ko sem se tako vprašal, je prišel Mattija k men! ter je sklonil glavo rekoč: »Udari! Udari me po glavi! Nikdar me ne boš mogel dovolj nabiti za mojo neumnost!« »Ti si storil neumnost, a jaz sem jo pripustil. Ravno tek bedak sem bil kot ti!« »Rajši bi, da me tepeš! Manj žalosten bi bil potem. Uboga naša krava, uboga krava!« Razjokal se je. Tedaj sem ga moral tolažiti, da najin položaj r posebno nevaren. Ničesar nisva zakrivila in lahk bova- dokazala, da sva kupila kravo, ker nama bo uxelski živinozdravnik za pričo. Kako bova pa dokazala, da sva denar, s katerim sva plačala kravo, res zaslužila, ako naju obdolži, da sva ga ukradla? Saj vidiš, da je revež vedno kriv k »A Mattija ni mislil le na naju, skrbela ga je tudi krava. »Kdo ji bo dal jesti? Kdo jo bo molzel?« Več ur je poteklo v tem žalostnem premišljevanju, in bolj je čas napredoval, bolj sva obupavala. Vendar sem skušal potolažiti Mattijo s tem, d" sem ga spomnil, da naju bodo kmalu prišli zasliši,1 »Kaj bova pa govorila?« »Resnico.« »Tedaj te bodo izročili Barberinu, ali pa vsaj, ako je mati Barberina sama doma, jo bodo zaslišali, da izvedo, ali sva govorila resnico in tedaj je ne bova mogla presenetiti.« Končno so se odprla vrata z groznim rožljanjem in videla sva, da je vstopil star gospod belih las in odkritosrčnega obraza, ki nam« jo takoj vzbndil za* upanje. Move skladbe n »Dopolnjeno je«. Dvanajst postnih pesmi za mešani zbor z orglami - zložil Mar m železmk založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu je Din 20. Zeleznik je s.lno udarjen glas-benik in skladatelj. Na popolnoma novo besedilo, katerega je spesnil kaplan g. Gregor Mali )e zlozit Železnik 12 prav originalnih postnih napevov. V teh spevih zreš na križ razpetega Odrešenika na Kalvariji. Pod križem vidiš trpečo. in jokajočo Mater Doloroso, čuješ milobn. klic in opomin k pokori. Cela strašna Zveličar]eva pot trpljenja se ti slika iz Jeruzalema do vrha Golgotc. Pevovodja, ki bo umel pesmi podati tako, kakor si jih je zamislil železmk. bo nudil poslušajočim vernikom najlepši užitek in dušo pretresujoči učinek; vršit bo naravnost misijonsko delo. Orgamsti in pevo-vodje! Nabavite si te pesmi takoj da se jih pravočasno naučite, ker postni čas je blizu. Pripomnimo še, da so pričujoče pesmi popolnoma nove in nimajo s prvo zbirko Železnikovih .14 postnih pesmi« nobenega stika. n Postne pesmi. Za mešani zbor in orgle zložil p. Hugolin Sattner. Cena 20 Din. Lepa Sattner: jeva glasba pride v tej zbirki osmerih postnih pesmi do polne veljave. Prav vsi zbori bodo to zbirko s pridom uporabljali. n. Gospodov dan. Mašne, obhajilne in bla-goslovne pesmi za mešani zbor. Uredil V. Vo-dopivec Cena s pripor, poštnino znaša Din 50.—. Naroča se na naslov: Goriška Mohorjeva družba, Riva Piazzutta - G«rizia. - Goriška Mohorjeva družba je s tem, de je založila to delo, urejeno po znanem skladatelju V. Vodopivcu, storila velik korak naprej k čim lepšemu petju po naših cerkvah. Ta zbirka, lično vezana v trde platnice, nudi našim zborom domala vse, kar rabijo pri navadnih službah božjih. Lahko bi io imenovali moderno Cecilijo. Najboljši naši skladatelji so tu zastopani; Zelo lepi so tudi liturgični uvodi k mašnim, ob-haiilnim in blagoslovnim pesmim. Prol. Filip Terčeij hoče v njih |ievcem podati kratko in razumljivo razlago sv. opravil, ki naj bi služili za čim globie umevanje lepe službe, ki jo vrši cerkveni pevski zbor. Priporočamo! Mali oglasnik I.000 Din tedensko zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraju. Znamko za odgovor. -Tovarna Kosm s, Ljubljana, pošt. predal 307. Pletilni stroj skoro nov proda po nizki ceni. - F. Japelj, Vrhnika 88._ G*vl'arslwa vajenca 14-15 let starega, po-š enih staršev sprej e Jos. Žagar Dol. Boš anj št. 30 ob Savi. II,s z vrtom in njivo se da v najem za več let. Natančnejša poja-nila daje Janez Zupančič, Kriškavas, p. Višnja gora. Pošteno dehiico iz dobre krščanske rodbine, sposobno za varovanje otrok ter tudi za druga lažja dela, staro od 14 do 16 let, sprejme takoj Franc Dobnikar, mesar na Jezici pri Ljubljani. uij. na tri tečaje in •nilli stope v jako dobrem stanju, na Dolenjskem, se odda v najein. — Naslov pod št. 1952. Pomaranče in limone italjanskega in španskega izvora in zelenjave. vedno sveže prvovrstno blago n u ti Ce-lestina Glavnik. Ljubljana, Pogačarjev trg 1. fleflifl Poštnih star-UE>;nB lev, sprejmem takoj na manjše posestvo na deželi, v starosti 13-16 let. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo pod šifro »Priden« št. 1747. Bramifon^,4^ ohranjen, prodani za D n 1.700- . Ponudbe pod »Gramofone. 1720 Kantu slarega 16—18 «0"I0 let, ki ima veselje do živine in kmetskega dela, sprejmem takoj. Naslov pod štev. 1943._ Ulantr 'rezen in po-niaPEG 5,en dobi stalno slutbo h konjem v valjčnem mlinu, blizu Ljubljane. Plača dobra. Ponudbe na upravo Doni ljuba pod priden in i ošten do 28. februarja. za kolarstvo sprejmem, hrana v hiši. Bobnar Fr., kola'-, Fužine pri Ljubljani. Vaien a Rabim pazniha^no za posestvo na Dolenjskem. Proste njive,stanovanje, drva in užitek 2 krav. V pošt v pridejo lo sadjerejci in vinogradniki. Nastop v enem mesecu. Ponudbe na Josip Javornik, Žalna, p. Višnja gora. Hosa hiša ^mfln" zemljiščem za 10 mernikov posetve, 6 km od Kranja naprodaj. Nalsov pove IvenCelar, Šenčur pri Kranju. Zavedni slov. čebe- |,nii kupujejo prvo-101 JI vrsine čebelarske po rebščine in zaj; m-čeno pristne satnice jio konkurenčn h cenah le pri Blagovnem oddelku Čebelarskega društva, Ljubljana, Vošnjakova ulica 4. ii.;,,,. za m zarsko Vfl BilGO obrt s rej-mem lakoj. Hrana in stanovanje v h ši. Ant. Bergant, Dravlje 55. za 24 mernikov posetve, z vinogradom m sadovnjakom travnikom in gozdom r di se itve takoj naprodaj. Več pove Mih. Golob, Laze 3, Sv. Kri pri Litiji. Posestvo Kmetsko delile. j»-no srednjih let, vajeno doma e kuhe in živinoreje iščt-m za lepo porn. Zot slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi od .ranite pri eakratni vporabt rasno "s-vežujoče Chlorodont-patfe. Zobje dobijo kra-en sijaj slonovine, posebno pri vporabi /občasto šč Ike, ker sta čisti zobe tudi na njih stranin h. Gnili ostanui jedi med zobai, ki povzročajo neprijeten dub ust se g tem temeljito dstrani'o. Poskus te najprej z ma:o u-bo, ki stane Din 8--. Chlorodont ščetka za otroke /a dame (me ke Ščetine), za gospodo (trde ščetine). Pristno samo v orig. modro-zelenem om tu z nap.som Chlorodont. D.)biva s« povsod. Po-djite nam ta oglas kot tiskovino (cmot ne zalepiti) d bih bodete brezplačno eno po k sno tubo za večkratno uporabo. Ivornice Zlatorog, Oddelek Chlo.odont, Maribor 57, PREKLIC. Podpisana Terezija Gnidovec sem izgubila denar v znesku 4500 Din. Osumljen je bil g. Damjan Zupančič iz Dešeče vasi St. 12, ki se je z menoj vozil. Prekticnjem, da bi bil on kaj kriv in je pri celi zadevi popolnoma nedolžen. Zahvaljujem pa se g. Primcu, po domače Črčku iz Sadinje vasi, ki je denar našel in mi celo vsoto vrnil. — Sela pri Ajdovcu, 16. februarja 1931. — Terezija Gnidovec. Pozor krojači, šivilje t V, • ov s „PIANINKA" čajem izvanredno učinkuje, in sicer brez strupa, pri vs h naslednjih boleznih: pri slabi prebavi želodca in zaprtju telesa, lenivem delovanju crev in napetosti telesa, omotici in gorečici, obolenju sečne kisline in heuieroidih, slabosti in odebelitvi srca, bolezni jeter, nervozi in živčnih boleznih. „PLANINKA" zdravilin čaj pospešuje tek ter iz.edno učintfuje pri arteriosklerozi in zaBluzenju ptuč. Zahtevajte v lekarnah samo pravi PLANINKA-ČAJ-BAIIOVEC ki se ne prodaja odprto, ampak samo v izvirnih plombiranih zavojih žt Din 20-— z napisom proizvajalca Lekarna Mr. Ph. L. BAHOVEC - LJUBLJANA Brezobrestna posoiila za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom Jugrad" Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/1. Pravila proti plačilu Din 5 — v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradi e ure od 8—12 in od 14-18. Hemšhe žlahtne setve Kodrasti ohrovt — predhodnik (nova vrsta), najboljši zgodnji kodrasti ohrovt za trgovskega vrtnarja, 10 porcij 54 Din, 1 porcija 6.75 Din. Kariiola, erfurtska .Ohnegleichen' (nova vrsta), dragoceno zboljšani erfurtski pritlikavec 1—2 tedna prej, 10 porcij 54 Din, 1 porcija 6.75 Din. Velikocvetni Chabaud-nageljni. Mojo originalno setev teh krasnih, prijetno dišečih, že prvo leto cvetočih žlahtnih nageljnov, priznavajo moji odjemalci kot odlično dobro kakovost. — Mešanica krasnih vrst 10 porcij 54 Din, 1 porcija 6.75 Din. Cenik s 194 slikami, posnetimi po naravi, pošljem na zahtevo zastonj in prosto poštnine. — Številna priznanja. ALFONZ ZIEGLER, semenarstvo Erlurt V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«! ČEBELARJI! Vse čebelarske potrebščine dobite najceneje pri FR. STUPIC.A, železnina, Ljubljana, Gosposvetska 1. tyiener 91lesse 8. do 14. marca 1931 (Rotunda do 15. marca) Posebne prireditve: Pohištvo / Reklama /' Salon za modno kožuha vino / Razstava antikvitet m umetnin Razstava »Novodobnega obratovanja« Mednarodna razstava avtomobilov in motornih koles Sejm železnega in patent. pohiilTa / Rax-stava hranil in nasladil / Stavbarslvo m gradnja cest I Tehniške novosti in iznajdbe Poljedelska in gozdarska razstava Avstrliska lovska razstava Poljedelski stroji in orod;e Nobenega vizuma! S se msko izkaznico in potnim listom prost prestop na meji v Av-stri,o. Ogrski tranzitni vizum se dobi na meji proti predložitvi sejmske izkaznice. Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju ter na zrakoplovih. Pojasnila vseh vr.t kakor tudi sejmske izkaznice (po Din 50'—| se dobe pri Wiener Messe A. G. Wien VIL kakor tudi — v dobi lipskega pomladanskega seifa — pri Auskunfssttelle in Leipzig Oesterr. Messehaus in pri častnih zastopnikih v Liubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31 Zveza za tujski promet 7 Sloveniji »Putnik«, Dunajska cestal in podružnica Hotel »Mlklii« vis a vis kolodvora Pozor gozdarji in trgovci! Nabavite si prvovrsten izdelek sekir is plankač, katere pošiljam po poŠti. — Cene nizke, — Za vsak komad prevzamem a. /S l rancijo. Trgovcem dajem popust. MATEVŽ KRMELJ, Log, pošta Škofja Loka, Srečna roka najde vedno najprimernejše tudi pri negi zdravja. Im -mo ljudi, ki se jim posreči, da ostanejo zdravi celo življenje. Mnogo ljudi rabi ie nad 34 let Fellerjev pristni lepo dišeči »hlsatluid« da se obvarujejo proti mnogim obo-lenjem in znajo z njim koristiti tudi drugim ljudem pri revmatičnih, protin-skih, nervoznostnih bolečinah, pri bolečinah v hrbtu in križu trganju,bod-Ijajib, glavo- in zobobolu, slabih mišicah in pri drugih boleznih olajšati bolečine ln odvrniti bolezni. Storite enako, pomagalo bo tudi Vam. To notranje ln mnanje »lovito domaČe sredstvo In kosme I bum dobite v tekornah In la.levn h trgovinah » poskusnih steklenicah po 6 Din. d.«al h* 9 Oln »11 velikih me k len le h po W Din. PopO'tll.»»o z t poskusnimi, ali 6 dvotoiml ali 2 veliki:. « «'«kt«n onma 62 Din. ver- takih savotev mnogo cen«.le. Po poitt ne naroča pri EUGEN V. FELLEK, lekarnar, 8TUBICA DONU Elsatrg 16. — Savska banovina. Poravnajte naročnino! Prve vesti pomladne sezone V naših prodajalnah najdete že sedaj najnovejše pomladne modele. Dosle še ni bilo tako krasnih okraskov, tako dovršenih modelov za tako nizko ceno. Modo, dražest in veselje si danes vsakdo lahko privošči. Prijetno je iti na pomladno promenado v novih čevljih. Taki veljajo pri nas za dame samo Din 199'—, za gospo 1e samo Din 249"—. Oglejte si naše izložbe, obiščite naše prodajalne Vrst. 9675-38 Kako Vam ugajajo ti kia-sni čeveljčki? Okrasili smo jih okusno s kombinacijami raznih barv. Pridite, da Vam jih (»kažemo. Vrsta 9805-96 Ta najnovejši kroj daje no-žicam elegantno linijo, kombinacija laka s semišem daje temu čevlju poseben siog, hl se bo dopadel vsaki boljši dami. 89.- Vrsta 2642-30 Običajno punčka noče imeti lakih čeveljčkov, kakršne imajo bratci. Vsled tega sm > ' ta čeveljček okrasili tako, da boste z njim Vašo hčerkico najbolj osrečili. Vrsta 1625-26 Lahki čeveljčki s polviso-ko leseno peto, okusno kombinirani, a narejeni iz najfinejšega materiiala. Imamo jih v laku in boksu. Vrsta 2345-77 Svetli nabuk s temno rjavim boksom v sklaiu s pri-rodnimi barvami pomladi. Ta čevelj je tako kombiniran in okraše ., da odgovarja vsaki pomladni obleki. Vrsta 1937-22 Vi, ki ste izpostavljeni štra-pacu in ki ste vso zimo nosili težko obutev rabite za pomlad lažje čevlje. Vidite jih. So iz dobrega boksa s trpežnim gumijevim podpla-tom in to za malo denarja. Za vsako barvo čevljev Imamo odgovarjajoče barve Vrsta 6637-11 Ako nosile oblek i iz anglp; ške tkanine, n» morete biti brez le oblike športnih čevljev, ki so narejeni iz najboljšega boksa, okrašeni z okusnimi luKničastimi okraski. Imamo črne in rjave. nogavic. Izdajatelj: Dr. Prane Kulotec 1» Urednik: Jože Košiček. Za Jugoslovansko tiskamo: Karel C**