na sveta
Največji alovenaki tednik v Združenih državah ameriških
■ The largest Slovenian g Weekly in the United g States of America
gTiii umnim iiircDDDc
OP TBI GRAND CARNIOUAN
CATHOLIC UNION
)€ prva slovev*ht hi poru a or*
A m triki Posluje ie 38. leto
OBŠLO K. S. K. J. JI:
"Vse za vei^ dom iB narod!"
umiimrtirt^
tatenl as
a**, am at the
OfflM al
Oik Uadtr tk Add

AaipM for
vato d
1 IVIMI9 pr
tt«. AH 9t Oeteto trd. i§11.
Stev. 42 — No. 42
M Mi; gZmš. 191S.
_!_
CLEVELAND, O., 20. OKTOBRA (OCTOBER), 1931
VESTI IZ CLEVELANDA
LETO (VOLUME) XVIL
THOMAS A. EDISON UMRL
—Zadnjo soboto zvečer je bil otvorjen v pritličju nove cerkve sv. Vida velik bazar, ki bo trajal ves tekoči teden do prihodnje nedelje. Vsak posetnik bazarja mora kupiti vsako popoldne ali zvečer za 25 centov tiketov. V četrtek, 22. oktobra so povabljeni na bazar alumni šole sv. Vida in se pričakuje od njih velike udeležbe. V nedeljo, 25. oktobra je popoldne ob treh bazar m otroke, zvečer pa za odrasle. Pomniti je treba: Vsak kdor poseti bazar, mora pri vhodu kupiti za najmanj 25 centov tiketov. Bazar se vrši v namenu, da se dobi potrebni denar za notranjo opremo župnišča in cerkve. Na bazarju bodo krasni in koristni dobitki, in marsikdo bo za malo svoto denarja nesel lepe stvari domov.
—Vodstvo Javne knjižnice (Public Library) na 55. cesti in St. Clair Ave. nam poroča, da bo imel • Mr. Anton Grdina starejši v soboto, dne 10. novembra zvečer^b osmih predavanje o svogKn zadnjem potovanju po Jugoslaviji, ter bo zaeno kazal premikajoče slike katere je povzel ondi, Ker ima Mr. Grdina okrog 9,000 čevljev teh filmskih slik, se bo dne 10. novembra pradvajalo samo prvi del istih; naslednjo soboto, dne 17. novembra se vrši pa zaključno predavanje in kazanje premikajočih slik. Vstopnina prosta. Občinstvo dobro došlo. — V torek, dne 27. novembra zvečer bo imel naš znani slovenski zobozdravnik Dr. James W. Mally v dvorani go-rinavedene javne knjižice predavanje, kako vpliva zobovje na človeško "zdravje. Pridite polnoštevilno!
—Cenjeno občinstvo je vljudno vabljeno na plesno veselico društva Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ, ki se vrši v soboto zvečer, dne 24. oktobra v Knausovi dvorani.
—Minuli teden se je v Pion-irville, Idaho, za stalno preselil Mr. Louis F. Trugar, kjer bo vodil tajništvo pri zlatokop-ni družbi The Comeback Mining Co., koje podjetje je v slovenskih rokah. Mr. Truger, tako tbdi njegova gospa soproga sta bila v naši naselbini zelo aktivna na društvenem in kulturnem polju, v ta namen jima je dramsko društvo "Ivan Cankar" dne 10. oktobra priredilo sijajno odhodnico. Želimo jima mnogo uspeha v državi zlatih rudnikov.
—Največji časopis v Cleve-landu, The Cleveland Plain Dealer, priporoča v posebnem članku, da volivci izvolijo slovenskega kandidata, odvetnika Francis M. Surtz za mestno zbornico iz 3. distrikta. Pri tem naj bo omenjeno, da je so--brat Surtz član društva sv. Vida, št. 25 KSKJ in večletni predsednik "Orla." Že vnaprej ga našim volivcem toplo priporočamo !
Smrtna ko3a. — Nenadoma je preminul Alojzij Skander, star 55 let, oženjen, doma iz Gornje SiŠke pri Ljubljani. V
West Orange, N. J., 18. oktobra.—Danes zjutraj je najbolj sloveči znanstvenik sedanjega stoletja in največji izumitelj. Thomas Alva Edison za večno zaspal v starosti 84 let. Pokojnik je že več tednov bolehal vsled bolezni na ledicah in v-želodcu. Za njegovo zdravstveno stanje se je zadnje dni ves •svet zanimal, kajti pokojni Edison je bil največji velmož današftje dobe. Dasiravno tako star, je vedno delal v svo-jein laboratoriju. Kakor znano, je Edison izumil fonograf, govoreče filmske slike, električno žarnico izpopolnil je brzojav in naredil prvi stroj . za elek-, trarno. Navedenec je tekom svojega življenja patentiral 1,200 iznajdb. Zapušča' ženo in šest otrok.
Pogreb se bo vršil dne 21. oktobra na > tukajšnjem Rose-dale pokopališču. Pričakovati je, da bo ta pogreb zelo sijajen in velik, istega se bo udeležil tudi predsednik eHoover. Dne 21. oktobra ob 2:30 popoldne bodo vsi električni obrati širom držav v spomin in v zadnji pozdrav pokojniku za eno minuto prenehali.
-o-
Dobrotnik Samuel Mather umrl Dne 18. oktobra zjutraj je na svojem domu v Clevelandu, zadet od srčne kapi, umrl 80-letni Samuel Mather najbogatejši Clevelandčan in velik dobrotnik javnosti. Pokojnik je bil solastnik železnih rudnikov v Michiganu in jezerske paro-brodne družbe. V svojem življenju je daroval osem milijonov za Western Reserve univerzo in dve clevelandski bolnišnici, v odpomoč revežem je pa vsako leto prispeval $150, 000.
. -o-
Stari Žid, spreobrnjenec -Rim, 15. oktobra.—V cerkvi sv. Petra v verigah je bil te dni krščen 82-letni Žid Joseph Sonnino; krstil in žaeno birmal ga je kardinal Lepicier.
Antonijo, sina Franka in tri hčere: Mrs. Antonija Kraje, Vero in Jennie.—Dne 15. oktobra je umrl na svojem domu v Connellsviile, Pa., John Feren-čak, star 42 let. Z ženo in otroci je tam stanoval zadnjih pčt let. Poleg žene Kristine in treh otrok, katerih najstarejši je šele pet let star, zapušča brata Louiša -na 80. cesti v Clevelandu, sestro Mrs. Rose Lindič na 81. cesti in bratranca Mike Solar ter sestrično Mary Barbič. Z Grdinovim avtomobilom je bilo truplo prepeljano iz Connellsviile v Cleveland., kjer se je vršil pogreb dne 19. oktobra.—Po več mesečni bolezni je preminul rojak Frank Strojin, 1083 E. 64th St. Ranjki je bil vdovec. Žena mu je umrla pred sedmimi leti. Star je. bil 75 let. V Cleveland je dospel pred 40 leti. Doma je bil iz Malega Li povca. Zapušča dve hčeri, Katarino, poročeno Matko. ki ^sta-nuje v Detroitu in Rose, ki je
bivala pri njem. V Evropi za-uornje oisne pri ujuuijou" •	. , , ___.
domovini zapušča dv. brate in pu«* eno sertro in dva brate. Štiri apfltrp tnkai na soprogo I Naj v miru počivajo.
PREDNAZNANILO
Tekom prvih devet mesecev letošnjega oalo za razne poškodbe in operacije nad." času se je prejelo od članstva $30,000.00 po?« operacijskega asesmenta. Deficit za prvih 9 nad $5,000.00.
Ker je potreba, da se zgoraj omenjeni krije, zaradi tega bo za prihodnji mesec (nov< san posebni asesment 50c na vsakega člana ii
Zelo teško je razpisati posebni časih, toda primorani smo to storiti, ker nemogoče pokriti.
JOSIP ZALAR,
se J? izpla-V istem
in
:ev znaSa
Ijaj po-r) razpi-
v teh slabih je deficit
Kampanjski sklad demokratov Največje semen
Washington, 17. oktobra.— Povodom bližajočih se predsedniških volitev namerava demokratska stranka še pred narodno konvencijo skupaj zbrati $6,000,000 v kampanjsko svr-ho. V ta namen bo glavni odbor razposlal prošnje in okrožnice nad 500 voditeljem demokratske stranke po celi Uniji. Demokratje rabijo denar v prvi vrsti zato, da se poravna še stari kampanjski dolg iz leta 1928 v znesku $600,000. Kot prvi večji prispevatelj se je oglasil narodni predsednik demokratske stranke znani bogataš John J. Raskob s svoto $100,000.
--o-
Demokratski kandidat je
Washington, 17. oktobra.— Glavni odbor demokratske /stranke ima dosedaj že več kandidatov povodom prihodnjih predsednfških volitev, ti so sledeči: Newton D. Bakei iz Clevelanda, bivši vojni tajnik ; governer Franklin D. Roosevelt iz New Yorka; governer White iz Ohio; bivši governer Cox iz Ohio; governer Albert Ritchie iz Marylanda, governer Byrd iz Virginije; Melvih Taylor iz Illinoisa, Senator Robinson iz Arkansas in Owen T. Young. Tako sta na kandidatski listi tudi James W. Gerard, bivši poslanik za Nemčijo in bivši državni zakladni-čar William G. McAdoo.
-o-
Nova iznajdba
Los Angeles, Cal., 15. oktobra.—Tu živeči mehanik Roy J. Meyers je sestavil nove vrste motor za avtomobil, katerega goni stisnjen zrak namesto gazolina; prva poiskusna vožnja s to iznajdbo se je izbomo posrečila. K temu motorju je pridelan posebni akumulator, v katerem je 500 funtov stisnjenega zraka, da poganja motor. Iznajditelj Meyers ima že več ponudb za prodajo te epohalne iznajdbe, ki bo stroške prometa z avtomobilopi veliko znižala.
Nočna razsveljava Clevelanda St. Thomas, Ont., Kanada,
13. oktobra.—Tekom . zadnjih 25 let je bil sinočni večer tako jasen in čist, da se je s tukajšnje višine lahko videlo in razločevalo odsev električnih luči mesta Cleveland, ki je 65 milj preko jezera od nas oddaljeno.
-o—T-
Obsojeni Serif Florence, Ala., 14. oktobra. —Tukajšnje federalno sodišče je včeraj obsodilo Herbert F. Mooreja, šerifa Colbert okraja vsled kršitve prohibicije.
Chicago, III., 16. oktobra. — V tukajšnjem Quigley Preparatory s e m e n išč u je sedaj 1,057 dijakov-bogoslo vce v. vsled česar se smatra to semenišče za največje na svetu; samo v prvem letniku je bilo vpisanih 361 dijakov. Označeno semenišče posluje že 26. leto, ter je imenovano po 'bivšem rhika-škem nadškofu $uigleju.
-oJ,-
Znižanje plače uslužbencem
New York, 16. oktobra.— Western Union Telegraph kom-panija bo s prvim novembrom t. 1. svojim uradnikom in uslužbencem znižala plačo za 10'» vsled eesaf be prizadetih nad 50,000 ushiVbenceV; vendar to znižanje ne velja za do stavljavce brzojavk.
-o-
Najstarejši frančiškan v Ameriki
Dne 26. septembra t. 1. je Very Rev. Leonard Reich, gvardjan samostana sv. Antona pri Rensselaer om reki Hud-8bn obhajal svojo 86-letnico. Rev. Reich je prišel v Združene države pred 62 leti iz Nemčije, kjer je pri§el misijonariti kot frančiškan.
-o-
Ta zna pa pisati . . .
Dne 14. oktobra se je vršil« v Clevelandu pisalna tekma učenk Wilcoxove trgovske šole. Prvo nagrado je dobila Mis? Alma Werman, ker je na stroju tekom 15 minut brez kak* napake napisala 1,560 besed ali povprečno 104 besede v en' minuti.
-o--
Ghandi pride morda v Ameriko
Dne 14. oktobra se je iz New Yorka proti Londonu odpeljala posebna deputacija ameriških Indijcev, ki bo povabila znanega voditelja Mahatna Ghandija, da naj po končani londonski konferenci obišče še Združene države.
-o-
'Lev umoril misijonarja
Vatican City, 15. oktobra.— Iz Rhodesije prihaja semkaj poročilo, da je bil ondi od nekega leva raztrgan ameriški misijonar Rev. M. Taylor iz reda krščanskih bratov. Misijonar je hotel leva ustreliti, toda ga ni dobro pogodil.
-o--
Anton Zbašnik, novi tajnik J. S. K. Jednote
Na" včerajšnji izredni seji glavnega odbora JSKJ, vršeči se v Chicagu, 111., je bil namesto pokojnega glavnega tajnika izvoljen bivši predsednik Mr. Anton Zbašnik iz Pittsburgha, Pa. Čestitamo!
BRISBANE IMA PRAV
Arthur Brisbane, najbolj&i člankar raznih ameriških revij in dnevnikov je pred par 'dnevi nazaj v svoji koloni "To-day" priobčil nastopni, nadva? zanimiv članek pod naslovom: "Čemu smo neumni?" in "Ali smo mi molzna krava Evrope?"
Navedeni članek se glasi v slovenskem prevodu sledeče: "Vesti iz Washingtona so zares čudne. Čitali ste že gotovo priporočilo nekaterih naših državnikov, da nameravamo našim dolžnikom v Evropi odpustiti vse dolgove, če nam obljubijo, da bodo opustili vsako oboroževanje. Čemu vse to?
"Kakor znano, jim je Amerika posodila deset bilijonov dolarjev, da so dovršili svoje medsebojno krvavo klanje; zdaj jim hočemo pa podariti še deset bilijonov zaradi tega, da bi z vojno v bodoče prenehali. Ali dobro razumete vse to?
"Kdo ima pravico naprtiti $10,000,000,000 na rame naših davkoplačevalcev samo zaradi tega, da naj bi evropejski narodi živeli v medsebojnem prijateljstvu in prijaznosti?
Kaj nam mar, kako se Evropejci ofeoroiyjejo in medsebojno tepejo. V bodoče bomo gotovo tako previdni, da ne bomo hodili več zanje v žerjavico po kostanj in da se mi ne bomo več zanje borili, ker to nj naša briga in naša dolžnost.
"Kdo nam more jamčiti, da se onega, nam nevmjenega denarja ne bo več rabilo za orožje, med tem ko naša vlada vsepovsod priporoča razoroževa-nje?
"Najboljši način za dosego razorožitve v Evropi bi bil ta, da se Evropo prisili plačati nam, kar nam dolguje; če to izvrši, ne bo imela več denarja za nabavo topov in strupenih plinov.
"Umestno bi bilo .torej vnov-čiti one bilijone od naših dragih prijateljev onstran oceana in ta denar vporabiti-za odpravo depresije v naši deželi in za ojačenje naše armade.
"Dolžnost ameriške vlade je, da ščiti svoje ozemlje in ljudstvo, ne pa da bi bila molzna krava Evropejcev. Vprašam vas: Kateri narod v Evropi se sploh kaj briga za naš dobrobit? CemU ne posvečamo več dela in skrbi nam samim v prid? Ali so naši ameriški vodilni. možje- in uradniki zaradi tega izvoljeni, da bi skrbeli v prvi vrsti za varnost Evrope?
"Vzrok temu početju bi bilo lahko najti. Naši finančni magnatje imajo na milijone in milijone J dolarjev investiranih v bonde raznih evropskih držav in v razna inozemska podjetja; ti bondi so tako dvomljivi, kakor listki loterije. Baš zaradi tega hočejo visoki finančniki v Ameriki, da bi se vojne dolgove inozemskim dol" žnikom črtalo, kar bo povzročilo ondi nižje davke, nam pa iste zvišalo; morda bi na U način Evropejci svoje privatne dolgove bolj lahko Ameriki plačali.	. - §1
"Kako zamore ameriško ljudstvo žrtvovati deset bilijonov dolarjev v korist evropejskih
ŠPANIJA SE JE LOČILA OD CERKVE
Madrid, 13. oktobra.—Danes 8e je izvršil v poslanski zbornici komaj pol leta stare španske republike poseben in važen dogodek, ko je zbornica odobrila člen III nove {republikanske ustave, da se Španija uradne loči od katoliške cerkve; za ločitev je bilo oddanih 267 glasov, proti pa samo 41. Ko je bil izid volitve naznanjen, je nastal v zbornici grozen hrušč in vpitje, na glavnem mestnem trgu je pa zbrana množica vpila: "Doli s cerkvijo!" Ker je policija slutila, da lahko pride do splošne demonstracije in ustaje, je množico razgnala. ter ukazala zapreti vse gostilne in kavarne.
S tem, da je sedanja španska vladna uprava oficijelno ukinila tesno zvezo med državo in cerkvijo, je pretrgala tradicijo, ki je bila več stoletij na Španskem v veljavi.
V označeni ustavi je bila navedena tudi točka, da naj se zapre vse verske zavode in samostane, ter njih premoženje zapleni; pri tem bi bil osobito red jezuitov jnočno prizadet. Pri končnem glasovanju -za sprejem te točke je pa predlog propadel z 164 proti 39 glasovi.
Predsednik Za mora odstopil
Madrid. 14. oktobra. — Prvi predsednik nove španske republike, Niceto Alcala Zamoro, ki je vladal samo šest mesecev, in ki je vnet katoličan ter prijatelj sv. Cerkve, je podal danes svojo resignacijo; njemu je sledilo še nekaj drugih ministrov. Zamora je omenil, da noče več predsedovati taki državi, ki je uradno zavrgla vero. Na njegovo mesto je bil začasno izvoljen Manuel Azana.
Protiverske demonstracije
Madrid, 14. oktobra.—Ko je ljudstvo zvedelo izid volitev poslanske zbornice o ločitvi države od cerkve, so se po raznih večjih mestih pojavili resni nemiri. V Barceloni so se katoliški visokošolci spoprijeli s delavci, vsled česar je bilo ranjenih 16 oseb in številno aretiranih. V mestu Santander so nameravali cerkveni nasprotniki zažgati tamošnji samostan karmeličank. toda policija je nevarnost še pravočasno ome jila.
-o-
Lindberghova se vračata domov
Svetovnoznani avijatik polkovnik Charles A. Lindbergh, ki se je zadnji čas mudil s svojo soprogo na Kitajskem in s svojim letalom pomagal ondi vsled povodnji prizadetim, je na potu domov v Združene države vsled nedavne smrti očeta Lindberghove žene, zveznega senatorja Dwight W. Morrowa. Dvojica bo dospela na nekem parniku dne 24. oktobra- v Seattle, Wash.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
finančnikov in špekulantov? Evropa namerava naj prvo doseči izbris in črtanje vojnega dolga, potem pa morda še vseh privatnih dolgov. Čemu naj bi se torej naše ameriško ljudstvo spuščalo v stvari, ki mu donašajo lastno škodo?"
Novi grobovi—V Grosupljem je umrl Ivan Hočevar. — V Ljubljani je preminul Rajko Feigel, uradnik Vzajemne zavarovalnice. — V Gorjah 'je odšel na drugi svet najstarejši faran 95-letni Gregor Jenko.
—	Smrt je dohitela na lovu v Dupleku kancelista okrožnega sodišča v Mariboru Antona Lindnerja. Zadela ga je kap.
—	V Ljubljani se je presedla v večnost Marija Bauer, gostil-ničarka. —/V Novem Udmatu je zapustil dolino solz železniški uradnik v pokoju A. Šuler.
—	V Ptuju je odšla med nebeške krilatce Maruška Vošnja-kova. — V Mariboru je izdihnil od kapi zadet bivši častnik ruske Wranglove armade 67-letni Dimitrij Skubi. — Pri Sv. Juriju ob Taboru so pokopali posestnika Franceta Les-jaka. — V Mariboru so položili v grob preglednika finančne kontrole Jakoba Werka. —
V	Celju sta umrla Planko Olga. žena rudarja, in ponesrečeni Franc Ferme, rudar v Hudi jami. — V splošni ljubljanski bolnišnici je preminul železniški uradnik Josip Kravogel. —
V	Spodnji Besnici se je ločil od sveta 68-letni posestnik Jakob Udir. — V Naklem je odšla v večnost Alojzija Tomazin. —
V	Mariboru so pokopali Franca Verdnika, tovarnarja perila.
—	V Tržiču je Bog vzel k sebi 28-letno Marijino hčer Pavlo Gantar iz Bistrice. — V Novem mestu je umrl ingenjer Avgust Guzelj. — V Količevem pri Domžalah je zapustil ta svet Ivan Antolnic, vodja Bo-načeve tovarne. — V visoki starosti 86 let je umrla v Mariboru Josipina Dolaček, vdova po višjem poštnem kontrolorju.
Z oreha je padel, pet metrov globoko na tla Venceslav Kor-bun, organist na Raki. Dobil je poškodbe na desni nogi in rokah.
Padlim vojakom. Dne 27.
septembra so imeli v Trebelnem pri Mokronogu odkritje spominske plošče v svetovni vojni padlih vojakov. Priprosto in bolj tiho smo praznovali to slovesnost. Gos p. Franc Bonač, bivši vojni kurat, je govoril zbranim možem in fantom o pomenu spominske plošče. Govoril je o ljubezni, pravicah in svobodi, za katero so se fantje bojevali v svetovni vojni. Govornik je risal trpljenje našega malega naroda. Pozival mladino za boj proti bogokletstvu. Župan je prečital imena padlih v vojni. Pevci so zapeli več žalostink. Delo je izvršil Josip Zagorc, kamnosek z Novega mesta. Plošča je švedski granit s kamenitim sivim okvirom ter jo krasi 44 imen v vojni umrlih vojakov trebelske žup- ' nije. Plošča je vzidana v cerkvenem zidu pri stranskih vratih.
Novi mostovi v litijskem
okraju. Litija je izprevidela potrebo mostov, zato so sklenili, da se zgradijo kar trije. Prvi je pod vasjo Ribče, drugi bo pod Vačami, kjer se je stari že skoro podrl, tretji bo pa v vasi Kresniške poljane.
\
Dne 26. Zagrebu obe-elements
v Mil-
▼ nedeljo, dne 25. bra v Harmonie dvorani. Zbiramo ae od 2.tfa> 3. ture dne v cerkveni dvorani v waukee na S. 9th St. in W. Mineral St. Torej prosim člane, da se te veselice udeležite v kolikor mogoče velikem številu.
Z bratskim pozdravom,
Louis Sekula, tajnik.
Naznanilo
Naše društvo sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa., je sklenilo na zadnji seji, da se izvoli odbor v pomoč članom, ki so v potrebi in revščini v teh slabih časih. V ta odbor so bili izvoljeni sledeči: Martin Žagar, Frank Krall in Nick Kopriva. Označeni odbor bo imel v nedeljo, dne 25. oktobra ob dveh popoldne sejo v lastnem domu.
Zdaj pa prosim one, ki so v potrebi in pomanjkanju, da pri dejo na <to sejo; ta odbor bo vsakega takega člana investigi ral, ki bo vprašal za .pomoč za plačevanje asesmenta. Navedeni odbor ima pravico posoditi denar za asesment ali pa za ložiti za vas. Prej so člani tarnali, da hodijo neradi na sejo pred vse članstvo prosit za od-pomoč v stiski, ker jih je malo sram, zato je društvo določilo ta odbor, ki bo slične zadeve reševal. Torej ponovno prosim one, ki ste v potrebi, da pridete na to sejo dne 25. oktobra, kar bo v vaši lastno korist.
Nedavno smo v Glasilu čitali nasvet in priporočilo brata glavnega predsednika in brata glavnega tajnika, da naj gredo društva bednim članom na pomoč; naše društvo je sicer to priporočilo vpoštevak), toda je še pred tem nekaterim članom pomagalo, ki so bili v slabem finančnem položaju.
Jaz mislim, da je naše društvo glede pomožnega odbora eno izmed prvih, ki pazi na svoje bedne člane; želeti bi bi lo, da bi še ostala društva K. S. K. Jednote take odbore izvolila, da se članstvu pomaga v tej veliki krizi in depresiji.
S sobratskim pozdravom,
Anthony F. Bavec, tajnik. _
Društvo Marije Pomagaj, št.
164, Eveleth, Minn.
Naznanja se članicam našega društva sklep zadnje seje, da priredi naše društvo maškarad-no veselico na "Halloween" dar to bo dne 31. oktobra. Prireditev se vrši v korist društvene "blagajne in je bilo sklenjeno, da vsaka članica plača en tiket za 25 centov, če se udeleži veselice.ali ne. To bo morala vsaka članica plačati meseca novembra, toraj da se ne boste izgovarjale, da niste vedele. Najbolje je, da se vse članice udeležite te veselice in pripeljete še svoje može in prijatelje seboj; čim več nas bo, tem bolj se bomo zabavali in več bo prišlo v našo društveno blagajno, ki je kakor vam znano, že bolj suha.
Na to veselico prav vljudno vabimo vse cenjeno občinstvo iz Eveletha ter bližnje okolice, da pridete v maskah, ker bomo dale tudi nekaj nagrad, seveda, če vas bo kaj več, da bo kaj za izbirati.
Dalje prav vljudno vabimo naše sobratako društvo sv. Cirila in Metoda, št. 59, da nas tudi oni enkrat obiščejo; ob enaki priliki jim bomo povrnile naklonjenost. Le pridite vsi, stari in mladi, za vse bo dosti zabave, ker bomo imeli prav dobro muziko, da se boste lahko sukali in ker bo vstopnina
kot
ločeno v priglasila, bo tem ne bom jaz slušala, kako se klada, da še ni bilo nikdar tako kakor je zdaj; v bodoče bo tako, pa naj reče kdo kar hoče; vsakdo mora skrbeti sam zase, pa zakaj bi ravno jaz morala imeti toliko skrbi? Ce dobro naredim, potem jih pa še slišim, da sem neumna, ker hodim od hiše do hiše, ter vprašujem članice, kaj da mislijo. Zdaj ne bo več tako, ker to je res neprijetno delo; kdor ga poskuša, ta dobro ve, in lahko tako trdi.
S sosestrskim pozdravom, Gabrie!a Masel, tajnica.
bo o
se boste in smejali, se bo po
dotičnik, v katerega se spotaknila, bo srečen. Več tem pa ne smem pisati. Najboljše bo, da pridete v Harmonie dvorano in se o tetki Sreči sami prepričate. Torej na veselo svidenje dne 25. oktobra!
K sklepu vas drage mi sose-stre prosim, da se udeležite prihodnje seje prvi torek v mesecu, dne 3. novembra, ker imamo par važnih točk za raz-motrivati.
S sosestrskim pozdravom, Rozi Jenich, predsednica.
Društvo sv. Srca Jezusovega
št. 170, St. Louis, Mo.
Naše društvo bo — kakor upam, da vam je že znano— priredilo plesno veselico v korist svoje blagajne dne 7. novembra v Slovenskem Narodnem Domu. Veselični odbor zagotavlja izvrstno godbo za plesalce, fine, okusne slovenske klobase, in rujnega kalifor ničana za površek.
Znano vam je iz dopisov, pri-občenih v Glasilu, kako tarna jo iz drugih naselbin o slabih časih ali o Hooverjevih počitnicah vsled depresije, da člani ne plačujejo društvenih ases-mentov, da se bolniške blagajna črpa vsled bolezni itd. veseljem moram poročati, da se takim dopisnikom jaz ne smem pridružiti, ker pri našem društvu je vse članstvo hvala Bogu zdravo.
Ko boste dne 7. novembra vi deli naše veseljake na veselici s polnimi kozarci v rokah in boste slišali ono znano zdravi co "Sladko vince piti, to me veseli, dobre volje biti svoje ži ve dni,"—boste eden drugega vprašali, če je to res naša su-haška ameriška dežela. Torej na veselo svidenje dne 7. novembra !
S sobratskim pozdravom, Anton Skoff, tajnik.
Društvo sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis.
Vabilo na veselico
Vroči poletni dnevi so minu li, katerim je sledila jesenska doba. In tako je zopet prikimal zaželjeni mesec oktober al) vinotok, ko se iz preš pretaka sladka grozdna kapljica, dasi-ravno prepovedana v tej veliki svobodni deželi.
Tudi naše društvo si je nabavilo nekaj letošnje Noe to ve kapljice, ki je izvrstna, in javno poskušnjo "letošnjega" bomo imele dne 25. oktobra, povodom naše jesenske veselice v Harmonie dvorani. Novo vino se sicer krsti šele na Martinovo, toda pri nas ga bomo točili že 25. vinotoka.
Torej drage mi sosestre, ker naše društvo ni priredilo to poletje nobenega piknika zaradi slabih delavskih razmer, ste prav vljudno vabljene, da se te veselice udeležite v velikem številu, ker ista bo v dobrobit naše društvene blagajne.
Nadalje prav vljudno vabimo vsa cenjena milwauška ter westaHiška podporna in kulturna društva, tako tudi vse posameznike, može, žene, fante in dekleta, stare in mlade, pa tudi naše. slovenske trgovce, ker vsi ste dobrodošli; za fino postrežbo bo vsestransko preskrbljeno. Za žejne, kot že omenjeno, bo na razpolago izborna Noeto-va kapljica, za lačne pa dober prigrizek (sandwiches). Seveda na tej veselici ne bomo sedeli, ampak se bomo ob melo-
Društvo Kristusa Kralja, št.
226, Cleveland, O.
Vabilo na veselico
Kakor že poročano, bo v soboto, dne 24. oktobra nekaj posebnega za naše društvo; to bo dan za člane, na katerem se bomo zopet enkrat po dolgem času skupaj sešli v veseli družbi na naši društveni veselici v Knausovi dvorani. Vsem so bili že tiketi poslani ali pa osebno oddani, tako, da imate gotovo že vsi tikete za to prireditev. Samo one, ki ste se zadnji čas preselili in mi svojega sedanjega naslova še niste naznanili, prosim da si tikete sami preskrbite, ker ni moja dolžnost vas iskati.
Kakor pri vsaki veselici na šega društva, so bile naše ku harice nekaj izrednega, tako tudi sedaj ne bodo zaostale; seveda bo tudi za žejne pripravljena najboljša kapljica.
Torej v imenu našega društva vabim vse liste prijatelje od blizu in daleč, da se te naše veselice polnoštevilno udeležite, ker se pričakuje zabave, kakor-šne še ni bilo pri našem društvu. Torej na veselo svidenje dne 24. oktobra zvečer v Knausovi dvorani!
S sobratskim pozdravom, John Susnik, tajnik.
DOPISI
Ples in maškerada v dobrodel ne namene
Cleveland, O.—Največji dan v letu se hitro bliža in ako hočete biti presenečeni, tedaj si le hitro preskrbite vstopnico k letnemu dobrodelnemu plesu z maškerado, ^katerega priredi The Community Welfare Club v Slovenskem Narodnem Domu na St.*Clair cesti, v Clevelandu, O., v soboto, dne 24. oktobra. Začetek plesa je ob deveti uri zvečer in bo trajal do dveh zju traj. Tako boste tedaj imeli dovolj zabave in plesa pri izvrstni godbi slovenskega Radio kluba, pod vodstvom Dr. Wil liam J. Lauscheta.
Poleg vsakovrstne zabave, katero bodo udeleženci imeli v obilni meri, je odbor nabral 14 lepih daril, katere dobijo štirje srečni posetniki kuponov na vaši vstopnici, in drugih 10 pa za maske. Predvsem pa ne pozabite, da je dobiček te veselice namenjen za nakup božičnih košaric za revne družine v našem okrožju.
Vstopnice gredo zelo hitro v prodajo, zato ne odlašajte, ampak preskrbite si jo čomprej. Veselični odbor se naj topleje zahvaljuje sledečim društvom za nakup vstopnic in sicer so kupile, po deset vstopnic: Napredne Slovenke, Klub Slovenskih vdov in St. Clair Rifle Club. Po pet vstopnic: društvo sv. Katarine, društvo Slovenec, št; 1 SDZ, društvo Marije Magdalene, društvo sv. Ane, društvo Srca Marije (staro). Dvor Baraga, št. 1S17 C. O. F.
h|Chicagu BL—Kakor lansko bodo tudi letos Jugoslovani mesta Chicago obhajali obletnico osvobojenja in ujedi-njenja Jugoslavije. Slavnost se bo vršila v nedeljo dne 29. novembra ob 7. uri zvečer v "Ashland Blvd.. Auditorium," na 328 S. Ashland Blvd., pod pokroviteljstvom j u g o s lovan-skega kluba. Vsi Jugoslovani so vabljeni, da se udeleže te pomembne proslave.
Publikacijski odbor.
Poziv na Krabuljni ples Hrvatsko gospojinsko dru štvo sv. Ana, odsjek broj 29 HBZ prireduje u Hrvatakoj Narodni dvorani Javor na 822 N. Canal St., N. S. Pittsburgh Pa., u subotu, 31. oktobra 1931 krabuljni ples. Tom zgo-dom dijeliti če se nagrade kako slijedi: Prva nagrada, naj Ijepša krabulja (samac ili sa mica) novae u zlatu; druga na grada, najljepša narodna noš nja (samac ili samica), novac u zlatu; treča nagrada, najruž-nija i najsmješnija krabulja nagrada u predmetu. Osom ovih još pet raznih krabulja dobiti če posebne nagrade u predmetima Uz ostale krabu lje pnsustvovati če iz inozemstva glasovita gatalica aMdam Zulu.
Početak u 8 sati uvečer. Svi rati če dobar orkestar. Ulaz-nina 50 centi po osobi. Za dobar doček, podvorbu i ugodno zabavu brine se
Odbor.
ZADRUŽNA BANKA V LJUBLJANI USTAVILA SVOJA PLAČILA .
Gospod Dr. Ivan Cerne, lastnik Gospodarske pisarne | Ljubljani, ki se je pred nekaj leti mudil na svojem obisku v Ameriki, je te dni semkaj pisa nekemu rojaku pismo sledeč* vsebine: ** "Ljubljana, 24. septembra, '31
"Gotovo se spominjate moje borbe z SNPJ, #oziroma s "Pro-sveto" in vzrokov, zakaj da je do tega prišlo. Jaz sem stal na stališču, da se ne sme denarja Jednot lahkomiselno izposojati tjudčm, ki ne zaslužijo zaupanja ter sem to formuliral na ta način, da naj bo vsaka terjatev pupilarno varna." Kristan, to je Anton Kristan, bivši vodja socijalnih demokratov in predsednik Zadružne banke v Ljubljani, je naperil vsled tega borbo proti meni, dobil Jakoba Zupančiča, da je za ta boj posodil svoje ime ter je priobčil več člankov, poživljajoč na bojkot moje pisarne in zasmehujoč mene samega, oblatil parkrat v Prosveti. Nato jaz nisem hotel več reagirati, ker sem vedel, da mi bodo dali prej ali slej, dogodki in razmere prav.
"To se je zgodilo in danes je zaprla svoje blagajne tukajdna sccijalno demokratska banka Zadružna banka, ter ustavila svoja plačila. Ljudje in posamezni zavodi, ki so hoteli še zadnje izpeljati mirno likvidacijo in preprečiti čimvečjo škodo, so izgubili okrog deset milijonov dinarjev. S tem je zaključeno eno poglavje Kristanovega gospodarstva in SNPJ mi more biti samo hvaležna, da sem jo obvaroval velike škode, ako bi svoje "vloge imela pri tej banki."
Smrtma kosa
Dne 13. oktobra je po kratki bolezni preminul v Memorial bolnišnici na Laurium, Mich.,
k zadnjemu počit-
•o ga
kH.
Na Calumetu zapušča soprogo in tri sinove: Frank, James in Lawrence, v Chicagu hčerko Anno in v Detroitu sina Ru-dolpha in hčerko Mrs. William E. Bruns.
Pokojnemu Franku naj sveti večna luč, ostalim sorodnikom mojo globoko sožalje!
J. R. Sterbenz.
—o-
Veselica naših rojakinj v Novi Ljubljani Prihodnjo soboto zvečer, dne 24. oktobra bo v Slovenskem Domu na Recher Ave. v naši sosesdni Novi Ljubljani (Eu clid, O.), zopet luštno, ko priredi tamkajšnja podružnica Slovenske Ženske Zveze, št. 14 svojo plesno zabavo. Da ne bodo gostje tarnali vsled visoke vstopnice, bo ista znašala samo en kvoder. Glede godbe za plesaželjne bodite brez skr bi, tako bo tudLza želodček in grlo najboljše preskrbljeno prav po receptu naših ljubljanskih kuharic in kelnaric. Cenjeno občinstvo je najvljudneje vabljeno na to prireditev.
-o-
Himen
Dne 12. septembra se je vršila v slovenski cerkvi sv. Terezija (Male cvetke) v Johns-townu, Pa., poroka Miss Ella Pristov, hčere občeznane druži ne Mr. in Mrs. Fr. Pristov iz Bon Air, Pa., ki je obljubila večno zvestobo Mr. Girilu Rovanšek, sinu ugledne družine Mr. in Mrs. Michael Rovanšek iz Woodvale Heights (Johnstown), Pa. Poročne obrede je izvršil domaČi župnik Rev. Be-nigen Snoj. Novoporočenca sta se podala na 14-dnevno ženito-vanjsko potovanje v južne države.
Srečna nevesta je članica društva sv. Štefana, št. 187 KSKJ, kamor spada še 11 dru gih članov Pristove družine Na mnoga srečna in uspešna leta!
VESTI E JUGOSLAVIJE
Kanonik dr. Mihael Opeka 60-letnik. Kanonik dr. Mihael Opeka je 26. septembra slavil 60-letnico svojega rojstva. Rodil se je 26. septembra, 1871, na Vrhniki. Po maturi je vstopil v ljubljansko semenišče, čez eno leto so ga pa že poslali v Rim v Collegium Germanicum in na Gregorijansko univerzo. Leta 1897 je bil posvečen za duhovnika. Bil je kaplan v Moravčah, nato prefekt v Aloj-zijevišču, učitelj verouka na ljubljanski realki, leta 1915 je postal deželni šolski -nadzornik. Od leta 1920 je stolni pridigar in stolni kanonik v Ljubljani. Izdal je precej svojih leposlovnih del ter številne verske raz prave.
Božji klic. V samostan je šel Vinko Voglar, odlični mariborski klavirsjci umetnik in sin pokojnega ravnatelja Fran ca Voglarja. Vinko Voglar je svojčas priredil uspele koncerte po Franciji, Švici, Angliji in Ameriki. Po. vrnitvi v Maribor je maturiral, nato pa odšel te dni v frančiškanski samostan v Kamnik.
Za prebivalce obubožanih krajev v Jugoslaviji je darova) kralj Aleksander en milijon, kraljica Marija 200,000, mali kraljevič pa 100,000 dinarjev. Predsednik vlade gengral Ziv-kovič pa prispeva v isti namen enkratno svojo mesečno plačo v znesku 16,034.50 dinarjev.
v Goričanah je Se zadnjih 83 je na cesti.
kratka spravda kot
"Pri ljubljanskem
_neka pravda že
nad osem let. Posestniki iz Spodnjih Dajn v Sorški dolini so 18. aprila, 1923 po svojih odvetnikih Vložili tožbo zaradi priznanja lastninske pravice do gozda, ki meri 56,774 hektarov. Ta gozd ima v nekaterih delih prav Čudna imena. Tako se del imenuje "Brothbruh," a drugi "Cilrestl." Sporni gozd uživajo posestniki iz Sorice, toda Danjčani trdijo, da so ga {udi njih predniki že od pamtiveka uživali in da morajo Sorčani izdati zemljeknjižno listino, na podlagi katere se bo za Dajnce mogla vknjižiti v zemljiški knjigi lastninska pravica. V tožbi so navajali, da so listine, ki omenjajo, da so gozd že le ta 1797 uživali njih posestni predniki, ki so se organizirali v posebno srenjo. Toženi Storča-ni pa so ugovarjali, da so oni edini pravi lastniki in da sploh deželno sodišče ni pristojno za presojo tega spora, ker gozd ni več vreden kakor 211 dinarjev, katero vrednost je mogoče izračunati na podlagi zemljarine. V skrajnnem slučaju bi bilo za presojo pristojno okrajno sodišče v Škof ji Loki. Zadeva pa sploh spada pred komisijo za agrarne operacije. Razvila se je nato ogorčena borba okoli vprašanja sodne pristojnosti. Po dolgem času je naposled stol sedmorice*v Zagrebu odločil, da je za pravdo pristojno ljubljansko deželno sodišče. Sledile so nato pred deželnim sodiščem razprave. Zaslišanih je bilo več prič, starih pastir jev in posestnikov. Deželno sodišče je tožbi Dajncev ugo-difo in obsodilo Sorčane. Ti so se pritožili proti sodbi na dru go instanco, višje deželno sodišče, ki je potrdilo v celem obsegu sodbo prvega sodišča. Zastopnik Sorčanov pa je v začetku septembra vložil proti obema sodbama revizijo na stol sedmorice. Stroški pravde so ogromni in znašajo že sedaj okoli 150,000 dinarjev. V nekem kupletu je napisano: "Oba sta zgubila, le doktor je tič." t
Na orožnikov bajonet se je nabodel V soboto 26. sept. je prišla družba fantov v gostilno "Zlata Praga" na Savi Vse je šlo v redu, dokler se ni vnel med fanti prepir. Raz burjenje pa se ni hotelo na noben način pomiriti, ampak se je od sekunde do sekunde stopnjevalo. V pretep je posegel tudi gostilničar, da bi fante pomiril, ampak ves njegov trud je bil zaman; spravili so se nanj in je imel dovolj opravka, da se jih je otepel. Pri tem je uporabil v obrambo kljuko pri štedilniku, s katero je zadal tovarniškemu delavcu z Javor-nika Filipu Klemenčiču manjšo rano na glavi. Na treh mestih ima Filip Klemenčič presekano kožo, lobanjske kosti so nedotaknjene.Kri se je seveda vlila pojjiavi in obrazu, katero pa je nesrečnež še povrhu zmazal po vsej glavi, da je zgledal strašen. "Na pomoč" so jim prišli poklicani orožniki, kate rim se pijani fantje niso pustili vjeti. Izzivanje, priduša-nje, preklinjanje brez primere ni spravilo orožnikov iz ravnovesja. Največja upornika sta bila že omenjeni Filip Klemenčič in neki njegov tovariš Stanko Vister iz -Podmožeklje. Kakor sta se ta dva vedla, je več kot pobalinsko. Klemenčič je silil, kljub temu, da ga je sestra branila, v orožnika, dokler jo ni staknil. Preveč se je za-
je
žalostni del. Vistrs so in ga po zaslišanju predali v sodne zapore, kjer bo počakal na zasluženo plačilo. Kle-menčiča so z rešilnim vozom prepeljali v bolnico Bratovske skladnice na Javorniku, kjer so ga skopali, očistili in ga zavezali. Prvotno se je mislilo, da so rane lažjega značaja, pa se je pozneje ugotovilo, da je rana v kiti v zrasteh na levi strani sila nevarna. Bolnika so drugi dan prepeljali iz jeseni- — ške bolnice v splošno ljubljansko bolnico. Zdravniki so ugotovili, da je njegova rana zelo nevarna in visi Klemenčič še vedno med življenjem in smrtjo. Žalosten dogodek! Krivci zaslužijo pač najstrožjo kazen.
Zlobno maščevanje požigalca in njegove žene. Približno leto dni je tega, odkar je gorelo pri treh gospodarjih na Dolenjskem na en večer. Pri dveh posestnikih je pogorela hiša z gospodarskimi poslopji, in to pri J. Zelezniku v Zaboršku pri Bučki in pri A. Mlakarju v "Stari Bučki pri Škocijanu. Pri posestnici Ruparjevi v Jerman-vrhu pa je požigalec sam, ko je bil ogenj šele v razmahu, poklical kmetico, rekoč: "Baba pojd gasit!" O pravem času so potem ogenj pogasili in po-sestnica je utrpela le • neznatno škodo.
Vsi so se spraševali, kdo bi bil požigalec. Istega večera je posestnik Franc Kočevar doma povedal-svojcem, da ga zadnjič vidijo in kmalu nato je izginil. Ker ni bilo dva dni o^ njega nobene vesti, je sum padel takoj nanj in vsi so mislili, da je napravil samomor. Tretjega dne pa je prišel domov, nakar so ga orožniki aretirali. Posestnik Kočevar je svoj zločin po kratkem zasliševanju priznal. Izpovedal je, da je po-žigal pri vseh treh posestnikih iz maščevanja. Pri okrožnem sodišču v Novem mestu je bil nato obsojen na 18 mesecev zapora in na plačilo škode obema pogorelcema. Oškodovanca sta -dala po zapriseženih cenilcih-izvedencih pogorela poslopja oceniti in cenitev je precej visoko narasla, vendar ne tako veliko, da bi je požigalec ne zmogel plačati. Žena Kočevar-ja pa se je proti cenitvi uprla in tudi škode ni hotela plačati. Vzela si je« advokata in prav -isto sta storila oškodovanca. Pričela se je pravda, kateri je sledila komisija na na licu mesta z več nego 30 pričami, katere so pa večinoma pričale oškodovanim posestnikom v korist. Kakor je bilo pričakovati, je tožbo posestnica Kočevar izgubila in morala bi plačati škodo, kakor je bila cenjena in pravdne stroške, kakor tudi od-vokate, kar je naraslo na več deset tisočev.
Ko je požigalčeva žena uvidela, da je pravda izgubljena, je pričela v začetku po tihem in po malem prodajati gospodarske stvari, poljedelsko orodje, vozove itd., nato pa celo smreke in hraste. Kar na debelo je pričela prodajati s poda tla in stene, šla je celo tako daleč, da je dala strgati iz be-toniranih podbojev tečaje vrat in jih vnovčila. Ce pa ni mogla kake stvari spraviti v denar, jo je razbila. Vse je delala le v ta namen, da bi vrednost premičnin in nepremičnin zmanjšala in da bi oškodovanci na ta način ne mogla priti do svojega denarja in da bi posestnika Zeleznik in Mlakar morala tudi advokate plačati. Nedavno pa je vihar ostanke demoliranega gospoda rskega poslopja popolnoma uničil in tako leži pred hišo, ki je ostala nepoškodovana, kup razvalin—ostanki vzorne kmetije.
Raz oreha je padel in obležal mrtev Andrej Lovrač, posestnik na Prevali v Kolovratu.
t
po svetu
tudi temo; žalibog več te-le kot luči.
Svet je napolnjen s knjigami
in listi. V Franciji na primer izhaja 300 dnevnikov, ki se tiskajo vsak dan v nakladi okrog 18 milijonov izvodov. Le kakih deset od teh je takih, ki zagovarjajo načela naše vere, vsi drugi so ali versko brezbarvni, ali pa veri sovražni in jo napadajo ob vsaki priliki. Slično je tudi po drugih deželah sveta. Svobodomiselstvo uporablja tisk kot eno glavnih orožij v boju zoper Boga.
V boju za svoja načela se moramo posluževati enakovrednega orožja: proti slabemu tisku se moramo boriti na ta način, da sami čitamo, naročamo in razširjamo knjige in časopise, ki se ne sramujejo ščitit) pravice Cerkve in zagovarjati verska načela v zasebnem in javnem življenju. S tem bomo dali dobremu tisku možnost, da svoj vpliv čim bolj razširi in nevarnosti tem bolj prepreči.
Neki bavarski škof je pomen in nalogi pravega katoliškega časopisa izborno označil s tem, da jih- je primerjal s tremi nadangeli Gospodovimi.
Angeli so hitri božji poslanci, stoječi v božji službi. Tudi katoliško časopisje mora biti hitro v poročilih, in v tem ozi-ru nikakor ne sme zaostajati za drugimi.
Sveti nadangel Mihael je vojskovodja nebeških trum, ki se bore proti upornim angelom in branijo čast božjo. Tem revolucionarnim duhovom ni manjkalo drugega, kot dobra volja. V miru bi lahko živeli z drugimi. Tako je tudi na svetu. Ljudje bi lahko živeli v miru med seboj, če bi imeli vsi dobro voljo. Človeštvu je bil dan vseosrečujoči Evangelij, ki pošilja luč tudi v najstrašnejšo temo. Vendar mnogi nočejo mirnega sožitja; bore se proti tistim, ki žele miru v Bogu. Za dosego tega miru je katoliško časopisje izborno sredstvo. Kakor nadangel Mihael mora katoliško časopisje stvar božjo braniti ih biti najboljše ogledalo katoliškega mišljenja.
Nadangelj Gabrijel je prinesel Devici Mariji poročilo, da bo postala mati božja. Na nežen način ji je javil, naj nima skrbi za svoje devištvo. Zato tudi katoliško časopisje ne sme nikdar žaliti nežnejšega čuta nedolžnosti. V nasprotju s svobodomiselnim časopisjem mora katoliško pisati tako, da ne bo mati v tem pogledu nikdar v zadregi pred svojimi otroki. Tako bo katoliško časopisje vzgajalo tudi tiste, ki zapuste šolo.
O svetem nadangelu Rafaelu pripoveduje sveto pismo, da je azvesto spremljal mladega To-bijo in končno njemu in očetu pripomogel do zemeljske sreče. Prav isto nalogo ima tudi katoliško časopisje, ki naj bo luč, opora in tolažba za mnogokrat tako zelo prizadete^ družine. Katoliško časopisje naj širi luč in daje prava pojasnila na vse strani.
Katoliško časopisje naj bo opora poštenega življenja. To je potrebno zlasti današnje dni, ko veri in Cerkvi sovražno časopisje l^udi neprestano vznemirja in množice razburja. Katoliško časopisje naj širi v družino in občino tolažbo, pogum, zaupanje in vztrajnost.
Katoliško časopisje je moderno sredstvo v dušnopastir-ski službi, izborno orožje za širjenje in učvrstitev našega svetovnega nazbra.^ Katoliško časopisje—kakor nobeno drugo »—stoji v službi Resnice in se bori zanjo. Zato pa so vsi pravi, dobromjsleči katoličani dol-
PAPEZI IN NJIH PREGANJALO
Grof de Mestr je pisal dne 6. junija, 1810 sardinskemu kralju pismo, v katerem je .zapisal ter povsem resnične beše-de: "Nikdar še ni dolgo in srečno vladal vladar, ki je svojo roko dvignil zoper papeža. Izmed 18 poganskih cesarjev, ki so preganjali sveto cerkev, so štirje končali svoje življenje s samoumorom, devet je bilo šiloma umorjenih, pet jih je na na drug način žalostno končalo."
Tudi Napoleon III. je moral priznati: "V boju s papežem nič ne pomagajo topovi." Oton
I.	je pregnal papeža Janeza XII. iz Rima, malo na to ga je zadela kap. Cesar Friderik I. Barbarosa se je vzdignil zoper papeža, a utonil je v majhni reki na Jutrovem. Cesar Friderik II., istotako nasprotnik papežev, je bil zastrupljen. Filip lepi, kralj francoski, ki je zaničeval papeže, se je ubil, ko je padel s konja.
Papež Pij VII. je izobčil Napoleona I. iz cerkve. Napoleon pravi: "Ali misli papež, da bodo zaradi njegovega izobčenja padle mojim vojakom puške iz rok?" In glej! Malo pozneje so v resnici padale na Ruskem francoskim vojakom vsled silnega mraza puške iz rok. V gradu Fontenblo je imel Napoleon papeža zaprtega. V gradu Fontenblo se je moral pozneje odpovedati svoje mu prestolu.
Leta 1874 je divjal v Nemčiji "kulturni" boj. Kancler Bis-mark je vodil boj zoper pape-štvo. "To ne bo prineslo blagoslova naši družini," je svarila tedanja katoliško misleča cesarica Avgusta svojega moža, cesarja Viljema I. Pa zastonj. In glej! 40 let pozneje (1918) beži njen vnuk, cesar Viljem
II.—po	isti poti, po kateri so pred 40 leti bežali iz Nemčije izgnani duhovniki—v Holandi-jo.
-o-
Pekel na italijanskih otokih
Glavno glasilo italijanskih emigrantov "Italia," ki izhaja v Parizu, objavlja zanimive podatke o življenju političnih obsojencev v Italiji. List objavlja v obliki apela na vso civilizirano Evropo naslednje žalostne podatke:
Z otokov internirancev prihajajo strašne vesti. Od početka leta se je število internirancev zelo pomnožilo. Na Liparih in na Ponzi ni več prostora za vse internirance fašističnega režima, zaradi česar so otvorili dve novi koloniji na Tremitu v Jadranskem in v Lampeuzi v Sredozemskem morju blizu Afrike. Tremiti je pusta skala poleg obale Apulije, Lampeza pa je bila leta 1927 kolonija političnih internirancev, prizorišče zločinskih podvigov razupitega poročnika Veroniceja, košček nerodovitne zemlje v obsegu par kvadratnih kilometrov. V vseh teh kolonijah je življenje nesrečnih internirancev nevzdržno.
Po begu Lusoja, Rosselija in Nittija z Liparskih otokov je bil uveden režim nasilja, ki je zahteval že mnogoštevilne žrtve. Fašistična milica, edini arbiter situacije »nastopa proti svojim žrtvam v obupnem cres-cendu. Politična. uprava kolonije je popolnoma v rokah milice. Na Liparih je posadka 600 mož milice za 500 internirancev. Neki "konzul," fašistični polkovnik, je poveljnik posadke z 11 oficirji, ki so vsi stari skvadri-sti. Na Liparih je bil po umoru interniranca Filipiča iz Trsta, ki g& je ubil neki miličnik
prebivalec otoka, brivski pomočnik, je slučajno videl smrt Solazija, ki so ga fašisti s silo vlekli s seboj in ga pretepali. Uro kasneje so našli njegovo truplo poleg miličarske vojašnice. Naslednjega dne so fašisti aretirali nekega drugega interniranca, očeta osmih otrok, Češ, da je on ubil Solazija. 20 internirancev je zahtevalo, naj se jim dovoli pričati, da je bil aretirani na dan umora ves čas v njihovi družbi in da mu sploh ni bilo mogoče približati se So-laziju. Ta njihova zahteva se sploh ni upoštevala. Se več. Omenjeni brivski pomočnik je govoril z interniranci ter jim pripovedoval, kaj je videl na dan umora. Na prošnjo pokojnikovih prijateljev je odšel pisarno domačih karabinjerjev in izpovedal, kar je vedel o zadevi. Cim pa je prišel iz pisar ne, so ga prijeli miličniki in ga odvedli v vojašnico, kjer so ga močno pretepali. Iz vojašnice je prišel bolj mrtev kakor živ, poprej pa je moral podpisati izjavo, da ni* ničesar videl ali šli-šal o umoru Solazija. Drugi in-terniranec, oče osmih otrok, pa taka že nekoliko mesecev v ječi, da bi bil obsojen za zločin fašističnih miličnikov.
Prizori nasilja se vsak dan ponavljajo. Internirance pretepajo, zapirajo in žalijo na vse načine. Miličniki kličejo vsako noč internirance v zbor ali pa preiskujejo njihova stanovanja. Odvetnik Beltramini, ki je bil interniran dve leti, od leta 1926 do 1928 zaradi svojih zvez s socialističnim poslancem v Com i. je bil nedavno zopet pripeljan na Ponzo in obsojen na pet let internacije. Njegova zagovornika sta bila odvetnik Belladini in znani protifašist Umberto Paganni, ki s^s,dobila za to istotako po pet let internacije.
Zivljenski pogoji, v katerih žive interniranci, so strašni. In-terpiranci prejemajo po 5 lir na dan, s čimer morajo preživljati tudi svoje družine. Število bolnikov se neprestano veča. Mnogi so okuženi in mnogi izmed njih umirajo polagoma od tuberkuloze. Vohunov in agentov provokater jev, pre oblečenih v internirance, je vse polno. Ti sramotni tipi skušajo organizirati lažnive zarote> in operirajo z lažnivimi dokumenti, vse se* veda v dogovoru s policijo in fašistično milico. Na Liparih je bilo aretiranih 63 internirancev, ki so jih obtožili, da so pripravljali komunistično zaroto. Prepeljali so jih v največjem viharju ponoči v Messino, kjer so v zaporu že 9 mesecev. Slični primeri se ponavljajo na vseh otokih internirancev.
Domače prebivalstvo je že vse obupano, ker mora vsak dan gledati nasilja nad ubogimi interniranci. Zato so poslali prošnjo v Rim, naj se kolonije internirancev razpuste. Seveda niso dobili odgovora. Vse vesti, ki prihajajo od različnih strani z otokov internirancev, potrjujejo nujno potrebo, da se zgane ves kulturni svet, preden ne bo prepozno, ker je smrt pobrala že na tisoče žrtev.
-o-
AH so očala očem škodljiva?
Med narodom se mnogi neuki pa tudi inteligentni ljudje boje očal. Mnogi so mi rekli: "Za Boga! pa vendar ne bom potreboval očal! Izdržal bom brez njih kolikor mogoče dolgo." Na moje vprašanje, zakaj nočejo nositi očal, so odgovarjali: "Cul sem, da očala oči kvarijo."
Je li to resnica, da očala kvarijo oči? Da odgovorim na to vprašanje, moram najprej razložiti, kdo piora nositi očala in zakaj, ter v katerem slučaju so očala očesu v korist ali pa v škodo.
Znano je, da je s pomočjo leče (ki je v sredini debelejša
solnčne žarke ija zelo malem točkastem prostoru. Ta točka je pravzaprav znatno pomanjšana slika solnca. Taka leča nam daje pomanjšane slike vsakega predmeta, toda^samo v gotovi razdalji, ki je posebna za vsako lečo, glede na njeno jakost, to je njeno sposobnost koncentrirati žarke.
Taka leča (pravzaprav sistem leč) se nahaja tudi v naših očeh, a njena naloga je, da meče slike naše okolice na za žarke občutljivi del očesa, tako-zvane mrežnice, in nam tako omogočuje krajevno orijentaci-jo. Ako je človeško oko dolgo 25 mm padajo slike predmetov natančno na občutljivo mrežnico ; posestnik takega očesa vidi dobro in natančno. Toda vsako oko ni enako dolgo in veliko. So česa, ki so krajša, pa tudi, ki so daljša od 25 mm. Niti pri prvih niti pri drugih ne padajo projecirane slike okolice točno na mrežnico, zato človek ne vidi dobro, temveč megleno. Kratke oči zovemo "dalekovid-ne," ker vidijo bolje v daljavo kot v bližino. Predolgo oko pa imenujemo "kratkovidno," ker vidi bolje na blizu kot v daljavo« Oči dalekovidnih oseb lahko vidijo v mladosti dobro, toda brzo se utrudijo, ker oko od krčevitega gledanja preveč trpi.
Dalekovidnim in kratkovidnim očem se lahko pomaga s posebnimi očali, da potem vidijo ravnotako razločno kot zdravi. Dalekovidne osebe nosijo očala, debelejša v sredini, tanjša na robovih, kratkovidne obratno, tanjša v sredini, debelejša na robovih.
Niti dalekoviden niti kratkoviden človek ne vidi dobro brez očal. Zato je potrebno, da nosi očala, ki odgovarjajo stanju njegovih oči. Tem ljudem očala ne škodujejo, -temveč samo koristijo, nikakor pa ne kvarijo očesa, še bolj pa rabijo očala ljudje, katerih očesa so astig-matična, to se pravi, da imajo nepravilno izbočeno roženico. Na mrežnici nastajajo slike, ki so nejasne, razvlečene, krive. Ti ljudje ne vidijo dobro niti na blizu niti v daljavo. Z odgovarjajočimi očali se tudi njim vid tako izboljša da vidijo kot zdravi. Popolnoma prerojeni se počutijo z očali. »Potrebna so jim kot hrana. Odlože pa* naj očala le za časa spanja. Učenci s takimi očmi ne napredujejo v šoli, zaostajajo duševno za sovrstniki, nimajo volje za učenje. Z očali jim je mnogo, mnogo pomagano. Očala jim dajo življenjsko in duševno moč za napredovanje v šo|j in življenju.
Naša očesna leča ima v mladosti sposobnost, da lahko menja svojo jakost (to je zmožnost lomljenja svetlobnih žarkov) glede na oddaljenost predmeta, ki ga hočemo videti. Kadar gledamo n. pr. v daljavo, se leča splošči, kadar pa n. pr. čitamo, se leča zdebelji. Ona je elastična. Po 45 letu pa leča izgubi to lastnbst, ona otrpne. Zato morajo starejši ljudje, tudi z zdravimi očmi, nositi očala, če hočejo dobro videti na blizu n. pr. pri čitanju, ročnem delu, pisanju, itd. Tem ljudem očala ne morejo škoditi. Kratkovidni ljudje pa tudi v starosti dobro vidijo na blizu. Zato so neopravičena predbaci-vanja n. pr. "imam slabe oči, ker že s 45 leti ne morem brati brez očal, fioj oče je pa dobro čital brez očal do svoje smrti."
Očesna leča postane včasih motna (pri starih večkrat, kot pri mladini). Tak človek ima mreno na očesu. Ne vidi nič, ali skoro nič. Mrena se da odstraniti s tem, da zdravnik odstrani lečo. Oko zopet vidi, toda nejasno ter zelo slabo ker mu manjka leča. Odstranjeno očesno lečo se mora nadomestiti z stekleno, ki jo tak človek potem nosi v obliki očal.
ikodijo,_
pa človek nosi sebi primerna očala, je treba, da oči pregleda zdravnik in določi njim odgqvarjajočo vrsto očal, Zato se dobrih očal ne more kar enostavno kupiti ali jih izposoditi. Odrediti jih mora zdravnik!
Niso vsaka očala enaka, tudi oko ni enako očesu, in nikjer ne stoji zapisano, da mora imeti cela družina enaka očala. Kadar Očala ne odgovarjajo potrebi, povzročajo glavobol, vrtoglavost, utrujenost v očeh, sol-zenje, itd.
Vsem tem in še mnogim drugim mukam so vzrok napačna očala in tedaj škodujejo tudi očem.
Neprimerna očala škodijo posebno onim, ki morajo v svojem poklicu mnogo delati z očmi, a največ učencem dijakom. Zato mora človek z očesno hibo že od rane mladosti nositi primerna očala,, da si ohrani kolikor mogoče dober vid takrat, ko je zato še čas.
"Zdravje." o—— Plesna umetnost
Ali je ples samostojna veja umetnosti ali je le nekak odred glasbene ali upodabljajoče ali oesedne umetnosti? Važno je to vprašanje, ker še vedno ni jasnosti. Splošno mnenje je sledeče : plesalec je le nekak igralec muzikalnega ali besednega teksta. Samostojne plesne umetnosti ni. Pa poglejmo. Najbolj karakterističen znak vsake samostojne veje umetnosti je ta, da igrajo veliko ulogo pri uživanju umetnine fizijološke poti do naše cluševnosti in nadalje ali bolj intelektualno ali bolj čustveno doživljanje, čitam "pesem. Ves moj jaz to pesem se enkrat doživi po razumski poti. (Ne čisto!) Naj bodo besede še takp čustveno barvane, vsaka pomeni za nas ta pojein s takim obsegom, vsaka nas uči. Drugače v glasbi. Tu doživljamo umetnino (čisto) čustveno. (Seveda imamo tudi umsko predstavo lahko in vsebino, ki jo z besedami lahko povemo.) In če hoče biti glasba še tako kcnstruktivistično-pred-stavno-učeče zgrajena, se ji to ne more čisto posrečiti. Lahko pade v banalnost kot je to možno ravno pri besedni umetnosti. (Dadaizem in druge struje.) V upodabljajoči umetnosti pa do-živimo preko vidno živčnega aparata notranji nagon, ki je stabilen ali pa tik pred vrhuncem. Iz umetnine lahko sklepamo (intelektualno ali čustveno) na pretekle faze vsebine umetnine, pa tudi bodoče. Uživanje umetnine ni niti tako intelektualno kot v besedni umetnosti niti tako čustveno kot v glasbeni, temveč izkustve-no-plastično. (Seveda pomešano s čustvenim in intelektualnim doživljajem.) Kaj pa ples? Že to, da vsebuje vse elemente ostalih treh vej umetnosti (lo-gičnost kretenj, ritem, takt, tri-dimenzijonalnost) nam da slutiti, da ne more biti uživanje plesa kot umetnine samo intelektualno ali čustveno-muzikal-no, ker bi se ta moral približati igranju na odru ali v filmu. (Kajti vsakdanje kretnje v življenju imajo že določen obseg kot beseda. Dam roko, obja-mem, prst na usta, itd.) Kakor hitro hoče biti ples samo pan-tomima, lahko pade v banalnost, da se nehote vprašamo: zakaj pa pravzaprav tale tu rajši ne govori?
Ples pa tudi ni samo plastično podajanje muzikalne kompozicije. Je sicer lahko, a je možen tudi brez vsake glasbe. In tak ples je absolutni ali svobodni ples. Težko a vendar naj-silnejše je doživljanje takega plesa.
Ples je torej samostojna veja umetnosti. Črpa in izhaja iz istega vrelca kot vse umetnosti. Ples kot umetnost nima s telesno kulturo nič skupnega.
P.M.
BODIMO!
Sovražen človek je oženjene-ga moža obstrelil, tako, da je postal pohabljenec za vse živ ljenje. Njegova žena ga je morala s težkim defim preživljati. Pa jo je vprašal duhovnik, če je že odpustila njemu, ki je tako veliko nesrečo povzročil njej in vsej njeni rodbini. In kaj je odgovorila ta preprosta žena? "O kedaj že! Prvi denar, ki sem ga po tem dogodku zaslužila z delom svojih rok, sem porabila v to, da sem dala opra viti sv. mašo za nesrečneža, ki je mojega moža obstrelil, prošnjo 6b Boga, da bi spoznal svoj zločin in se spreobrnil.
3.
Versko življenje daje notranji, dušni mir.
Človeško srce je struna, ki jo zna prav uglasiti samo Bog. Ce ta struna soglaša in sozveni z glasbo nebeških zborov okoli prestola Vsemogočnega, tedaj uživa človek veselje in srečo. Če pa udari svet na struno našega srca, tedaj ta struna zaječi in zahrešči človeku v žalost in nesrečo.
"Kadar moje srce, o Gospod, k tebi zdihuje in premišljuje tvojo nepopisno ljubeznivost, postane breme telesa manj težko, vrišč misli poneha, lažje prenašam težo umrljivosti in bridkosti, vse molči, vse je mirno, srce plamti in duh plava v veselju." (Sv. Avguštin).
O, ali naj tu govorim o čudežih dušnega pomirjenja, ki ga prinaša odpuščanje grehov pri sv. spovedi?
Francoski modroslovec Av-Comte se je v Florenci seznanil z gorečim redovnikom. Po dolgih letih je pri njem opravil sv. spoved. Javno jei priznal pozneje: "Še nikdar nisem čutil takega miru in takega pokoja v svoji duši, kakor v tisti mali celici P. Bernarda, ko mi je odvzel veliko breme, ki me je težilo."
Redemptorist Andrej Ham-


kal eden njegovih prijateljev. Zelo se je začudil, ko je zagledal
v njegovi sobi podobo Križane-
ga. Zaničljivo je vprašal: "Kaj pa je to?" Janin pa je resno
odgovoril: "To je podoba mojega Boga. Tukaj iščem pomo-
!i v težkih urah. To razpelo me bo tolažilo v smrti."
Škof Dupanloup pride nekoč previdit za smrt bolnega moža. Bolnik ga prosi, naj mu pomaga'zadobiti srčni mir, ki ga že toliko časa pogreša.
Umreti bom moral, pa se bojim. V vseh vojnah velikega Napoleona sem bil. Na Boga sem pozabil. Sedaj bi se pa tudi z njim rad spravil in krščansko umrl."
Niti očenaša in češčenamarije ni več znal. Skupaj sta jih molila. Ko sta prišla do besedi: Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike," so vroče solze polile grešnika. Celo noč je v enomer kar naprej ponavljal te besede, ki so bile tudi • zadnji prisrčni zdihljaj njegovega življenja.
Leta 1924 je župnik v neki vasi na Šleskem ob novem letu po tamošnji navadi obiskoval farane na njihovih domovih. - V poljub jim je podajal križ. Podal ga je tudi mlademu tovarniškemu delavcu. Ta pa se je zaničljivo proč obrnil z besedami: "Tega jaz ne potrebujem!" Pet mesecev pozneje, v cvetočem majniku, pa je ležal ta delavec na bolniški postelji, za smrt previden. Križa kar iz rok ni hotel dati. Neprenehoma ga je poljubljal. S križem v roki je tudi umrl.
In tolažba, ki jo daje daritev sv. maše!
Učeni jurist Janez Friderik Schlosser (umrl leta 1851), ki je leta 1814 z ženo prestopil iz protestantizma v katoliško Cer- 1 kev, je zatrdil:
Nikomur ne morem opisati neizmernega bogastva tolažbe, ki jo zadobivam vsak dan iz sv. maše, te nekrvave proslave smrti Jezusa Kristusa. Vse po-zemeljske misli se umaknejo in moje dušne moči oživijo kakor cvetke v jutranji rosi. Kar
merle se je sestal s častnikom, ki je nosil na prsih veliko hra- čutim ^ 6e Kristusova Tri
skrivnostno in.milostipolno pre-
bro3tno svetinjo. V pogovoru ga je duhovnik vprašal, kako on, ki je tako zvesto držal prisego zvestobe svojemu poze-meljskemu vladarji1, drži prisego zvestobe, ki jo je pri sv. krstu napravil svojemu nebeškemu vladarju. Častnik je priznal, da je na to prisego že od mladosti popolnoma pozabil. Z ljubeznijo ga je duhovnik pregovoril, da se mu je spovedal. Po spovedi pa je stotnik ves v solzah pokleknil pred patra, se oklenil njegovih nog in je rekel:
"Vi ste največji dobrotnik mojega življenja." Tako srečnega se je čutil po sv. spovedi.
Pesnik Coppee je rekel:
"Edino le pri spovedi dobi izmučeno Človeško srce mir, ki ga išče. Brez pridržka bi svet priznal pomen spovedi, ko ne bi prav glede spovedi velika nevednost in slepi predsodki nasprotovali boljšemu spoznanju. Ko sem poljubljal križ, sem bil podoben mornarju, ki se v viharju in nesreči oklepa jambora."
4.
Versko življenje daje človeku tolažbo, kakršne mu svet ne more dati.
Psalmist je iz lastne skušnje poznal resničnost besedi: "Smrtne bolečine so me obdale in peklenske nevarnosti so me zadele. Tedaj sem klical v ime Gospodovo. In rešil je mojo dušo smrti, moje oči solz, moje noge padca." (Ps. 114 ,3, 4, 8).
"V stiski sem klical v Gospoda in Gospod me je uslišal." (Ps 117, 5).
Da, zares! "Kateri se boje Gospoda, upajo v Gospoda; on je njih pomočnik in varih (Ps 113, 19).
Slavnega francoskega pisatelja Jules Janin-a, ki je bil vse prej kot goreč kristjan, je obis-|
taka po moji duši. Ne le vse ljudi, tudi vse tieke neba, vse liste na drevju, vse žarke solnčne luči, vse, kar diha, zeleni in cvete, moram pozivati, da z menoj slave Boga, ki me je s svojo smrtjo na križu pripeljal iz moje lastne nemoči v prostost otrok božjih."
, 5.
Versko življenje osrečuje družine, narode in države.
Sloveč vojskovodja je postal na večer svojega življenja dober in pobožen krščanski mož. Večkrat na teden je pristopal k sv. obhajilu. Vsi njegovi prijatelji so se temu čudili. On jim je pa rekel:
"Ko sem prišel iz vojne, mi je dal Bog dobro in zelo pobožno ženo. Nikdar mi ni niti z besedico omenila, naj bi postal.drugačen. A iz njenih milih oči sem bral to njeno željo. Slutil sem, da moli zame. Ko je prišla po sv. obhajilu iz cerkve, se mi je vedno zdelo, kot bi angel stal pred menoj. Začela se je sprememba v meni. Začutil sem željo, da bi tudi jaz začel versko živeti. Na mojo prošnjo me je peljala k spovedniku. Pod njegovim vodstvom in s pomočjo božje milosti sem tako postal miren, zadovoljen in neizmerno srečen."
Glej srečo 'verskega življenja v družini!
In v državi, med narodi? Spoštovanje do vere je najlepše poroštvo za obstoj države in za varnost njenih podložni-kov."
Tako so odgovorili oblastniki Združenih držav francoskemu državniku Tocqueville-u, ko je prišel proučevat njihovo ustavo *n jih je vprašal za njihovo mnenje o* pomenu vere za državo.	£ (Dalle prihodaH&.)
- -iter ' , i '' l J
ZDRAVO TELO, NAJBOLJŠE BLAGO
Gornji nai slovenski isrek je gotovo vsem snan in tudi povsem resničen.. Človek se mora v svojem življenju boriti i raznimi teikočami, neprilikami in ovirami, ki mu sledijo od zibeli do groba. Mnogo skrbi mu povzročajo težnje za dosego časne sreče, pred vsem pa da bi dosegel bogaatvo v denarju ali blagu.
£al, da se človek v tej življenski borbi vse premalo zanima za najboljše blago na svetu, to je njegovo lastno zdravje in se bolj zanima^ za zdravje drugih kot pa sam zase. Vzemimo na primer slučaj dveh prijateljev: A sreča na cesti svojega znanca B, ki izgleda bolj slaboten. A mu bo začel priporočati to ali ono sredstvo in slednjič tudi to, da naj gre dotičnik h kakemu zdravniku. Pri tem dejstvu je pa prijatelj A. morda tudi nezdrav, česar sploh ne vpošteva; muči ga tiho pokašljevanje, naduha ali kaka druga telesna slabost že leta in leta. In tako se lahko pripeti, da bo prijatelj A preje legel v grob kakor prijatelj B., ker slednjega je Še zdravnik pravočasno rešil.
Prijatelj A. ima avtomobil. Ce pri istem zavora dobro ne deluje, pelje stroj takoj v garažo v svrho poprave; sa popravo bo morda plačal več dolarjev; torej je stroj temu človeku več vreden kakor pa njegovo lastno zdravje, ker noče za svojo obolelost iskati potrebne pomoči. Za posvetno blago ni škoda denarja, pač pa za zdravnika in za zdravila.
Ljudje, ki svoje zdravje na ta način zanemarjajo, stopajo vsak dan bližje groba; da, taki brezbrižniki si kopljejo sami gomilo, kamor se bodo vse prerano vlegli za vedno. , Splošno pravo in nasvet vseh zdravnikov je, da naj bi vsaka oseba vsaj enkrat na leto šla k zdravniku v svrho preiskave; to bi nam morala veleti tudi naša zdrava pamet. Ce pri taki preiskavi zdravnik dožene, da si zdrav, bodi vesel; ako te pa morda napada ta ali drugi znak bolezni, potem se pa ravnaj po zdravnikovem nasvetu in pazi z vsemi sredstvi in močmi, da boš čimpreje okreval. Človeško telo je podvrženo stotinam in etotinam bolezni. Iz male praske na životu nastane lahko za strupljeilje krvi. Ce zastrupljanja krvi pravočasno ne ustaviš, si izgubljen. Takih in sličnih slučajev bi se lahko navedlo na stotine, ko je oseba vsled svoje lastne brezbrižnosti morala plačati to s svojim življenjem. Ce si morda malo prehlajen si pri tem misliš: "bo že samo od sebe prešlo, kakor je prišlo." Pomni, da iz malega prehlada lahko nastane akutna pljučnica, ki te bo tekom nekaj dni spravila iz postelje v—rakev.
Kakor je torej previdnost v vseh zadevah jako velikega pomena, tako naj bi bila ista tudi glede ohranitve največjega bogastva na svetu—zdravja. Marsikak bogatin bi rad dal vse svoje milijone, da bi se iznebil dolgotrajne nevarne bolezni, ali jo zamenjal s kako zdravo osebo, toda zdravje se na tak način ne prodaja. Čeravno si ubog, pa si pri tem popolnoma zdrav, se lahko prištevaš med najbogatejše Forde in Rockefellerje na svetu; pazi samo, da boš svoje ljubo zdravje vedno ohranil.
Samolastna brezbrižnost in malouvaževanje zdravja ne do-naša samo tebi de posledice, ampak tudi tvojim domačim, sosedom in društvenim sobratom; pri tem mislimo denarno izgubo. V prvi vrsti moraš plačevati zdravniške obiske, zdravila in bolnišnico; poleg tega pa kot bolnik ne zaslužiš ničesar. S svojo morda že dolgotrajno boleznijo, katere bi se bil lahko izognil, če bi bil bolj previden, delaš izdatke tudi podpornemu društvu, ki ima morda že itak prazno blagajno.
Naj bi torej gornje vrstice vsakega našega Jednotarja predramile in napotile, da bi v bodoče res cenil in tudi uvaževal znani slovepski pregovor, da je zdravo telo, najboljše blago na svetu.
o
RAZNE ZANIMIVOSTI k>kAlnem
vlila
—V indijskem templju v Ca-rodi imajo dresiranega slona, ki	ob prihodu v tem-
pelj polaga venec okrog vratu.
—Znana publikacijska tvrd-ka Curtis Publishing Co. je naredila v prvi polovici tega leta $8,068,496 čistega dobička.
—V Springdale, Pa., živeči nemški kemist Dr. P. Hilde-brand zna z neko tekočino pretvoriti les, da ne zgori niti v največjem ognju.
—Na Danskem nosijo vso slepe in gluhoneme osebe na rokavu velik rumen trak v svr ho večje varnosti na cesti.
—Sv. pismo stare zaveze v angleščini vsebuje 592,489 besed, nove zaveze pa 181,258. ■
—Srebro je najboljši prevodnik elektrike.
Ivan Zopan:
TRPINI
V dolini ozki naselbina se občeznana tam razteza, kjer industrija prav velika je bila rude in železa.
Oblaki dima vsi žareči
iz dimnikov so se valili,
ko delavci so po jeklarnah
kovali jeklo in topili.
v '
Kot v peklu tu je bilo vroče, trpinom pot je tekel a čela, trpeli so—da njih družina se skromno le je preživela.
Nekdaj to bilo je, a danes v dolini tej tihota vlada; jeklarne danes so zaprte, trpinu hujše je^er strada.
Rad v ono peklo šel bi zopet in potil se ves dan naporno, preskrbel zopet, da preživel, družinico bi svojo borno . . .
-o-
Ivan Zopan:
VEČERNA PESEM MATERI Slavček pesem spet večerno v grmu čarno tam prepeva. — Pesem naj velja Vam, mati, konec ko se bliža dneva!
Zvezdice številne, zlate se na nebu že blestijo. — Zvezdice najlepše—mati, naj v pozdrav Vam le žarijo !►
Angel varih, ti pa mater čuvaj, stoj ob strani njeni, da počivala bi sladko, in sanjala bi o meni!
—Lastna mestna elektrarna in plinarna v Chanute, Kans., donaša na leto toliko dobička, da ondotnim prebivalcem ni treba plačevati nobenega davka; Chanute, Kans., ima 10,-000 stanovnikov.
—Neki farmar v Elizabeth-townu, Ky., je letos v hudi vročini mtescs avgusta položil jajce V pesek na solncu, in res, sobico je povzročik), da se je čez tri tedne iz jajca skobacalo pišče.
je mestna ječa v IU., že cdih 15 let je sedaj naprodaj.
—V nekom okraju države Tezas j« bil nedavno neki kan-zvoijen sa sodnika, Id ni študiral pravosodja.
W. Voriey, živinorejec
gusta prehodil angleški kanal s v Mcjumey, Texas, je letošnje povodnimi skiji, katere je on polotj« sa šalo priobčil oglas v izdelal. To, 20 milj dolgo raz-
Dvanajst ur zatem se je velika ploha.	*
—Veletvrdka Sears-Roebuck & Co. v Chicagu, 111., pošilja zastonj svoj jesenski cenik (catalog), ki obsega 1,100 stra- mu smo rekli> da je
Pred 26. leti
Črtic« is življenja Srdi prijateljev.
Napisal L Z.
Pri neki znani tvrdki v New Yorku nas je bilo pred več leti zaposlenih večje število rojakov iz vseh štirih vetrov nekdanje in "mile" nam Kranjske. V skupnem številu tega nepozabnega mi štaba uslužbencev so bili tudi trije severni Slovani (Cehi), en Slovak ter en Armenec, doma iz svete dežele ali Palestine. Slednje-
Jeruza-
ni in v katerem je 48,000 raz- l€m»kl loncman," oziroma do-
ličnih predmetov označenih.
—Angleški kralj Jurij dobiva na loto $2,284,000 letne plače ali civilne liste za vzdrževanje svojega dvora; njegova plača znaša 80-krat toliko kot plača našega predsednika Hoover ja.
—Dr. Heinrich Sahm, ber-
mačin, po poklicu tiskar.
Seveda, bili smo večinoma še vsi samci; nekaj nas je stanovalo v svoječasno znani pečlar-skl kosami na Atlantic Ave. v bližnjem Brooklynu, drugi so pa živeli pri raznih slovenskih družinah v New Yorku.
Pa se je osobja one tvrdke
K .	.	kar nepričakovano prijela neke
Dnski župan ima $8*00 letne- ^ ^ epidemija. ^
plače; od te svote daje 20% za tem ne misUte na ,flu/, kolero
mestne reveže.	au kaj sličnega. Ne, pri tej {Bila je ravno zadnja oktobrska
—Izleženo jajce morskega čudni epidemiji nismo nikdar volka je popolnoma črno. klicali kakega zdravnika in tu-—Avstrijski učitelj Karl|di nismo rabili zdravil iz le-Namestnik je letos koncem av- karne.
Da vam kar po domače in na kratko povem ter opišem to nepričakovano skupno bolezen,
dva dobra
jo tre-povedati, da je prvemu 2ane, drugemu pa Lojze; oba doma iz Dolenjske. Baš isto leto je vlada Združenih držav sprejela zakon, da bo treba po 1. januarju vsepovsod plačati za poročno dovoljenje gotovo pristojbino. Za državo New York je bila določena svota $1.
Nekega dne mi prijatelj Loj* ze odkrije svojo tajnost, da bi se rad ženil. Pri tem še po-sebpo povdarja na novi zakon glede poročnega dovoljenja, da si lahko oni dolarček prihrani, če bi svoj načrt takoj izvršil, brhko in zalo nevesto ima že itak izbrano.
"Prav imaš, Lojze!" sem mu pritrdil. "Tudi jaz sem enakih misli, tudi jaz sem sklenil stopiti v presladki ? zakonski stan z mojo nevesto imam že vse dogovorjeno."
"Izvrstna ideja! Velja P
Segla sva si v roke ter določila skupen dan poroke.
Nekega večera zatem sva se « težkimi koraki in še s težjimi občutki v srcih podala v župnišče nemške frančiškanske cerkve tamkaj na Pitt St., kjer je bivalo največ Judov in Italijanov. Dospevša pred vrata župnišča, sva se oba dolgo Časa obotavljala, kdo bo potegnil zvonček pri vratih. Kdo ravno je bil ta junak, sem žal že pozabil.
Prijazni in že prileten frančiškanski župnik z dolgo brado je naju sprejel nad vse vljudno ter vprašal, čemu prihajava.
"Poročila fcl se rada," mu odgovoriva v1 bolj sramežljivem tonu.
"Vesta kaj, prijatelja, nič kruha ne bo iz te moke. Veliko let sem že pri tej cerkvi, toda še nikdar nisem poročil dveh moških. Kje imata pa neveste?"
"Doma."
"Pripeljite jih jutri večer semkaj, pa bomo stvar uredili.'*
Naročeno, storjeno. Naslednji dan smo šli torej vsi štirje k onemu župniku, ki je vse potrebno . uredil in zapisal dan skupne poroke, ki se imavvršiti čez tri tedne.
Koliko potov in skrbi svs imela tudi midva, uboga ženins v tem času, to mi je nemogoče natanko opisati. Treba je bilo hoditi h<krojaču, iskati stanovanje, kupovati pohištvo itd. Tako sva sklenila, da bomo tu di skupaj v eni in isti hiši stanovali in celo obleko sva oba pri enem krojaču naročila.
Na preddan tega važnega dogodka zvečer sva šla k spovedi. Moj tovariš ter poročni kandidat Lojze je bil prvi na vrsti. Naj pri tem omenim, da je visok nad šest čevljev. Lojze je bil menda tako razburjen ln vznemirjen, ali se mu je pa tako mudilo, da je v naglici od-grnil zeleno zagrinjalo pred spovednico ter je stopil naravnost v sredino spovednice k duhovniku in se mu je nevedoma vsedel na kolena. Pri tem sera ga jaz iz bližnje klopi s tihim nasmehom opazoval, ko jo je iz spovednice prilomastil in pokleknil na pravo ipesto pred ono usodno linico na desni strani spovednice.
In tako je napočil oni usod' ni, oziroma srečni dan poroke.

nedelja. Točno ob 6. uri zjutraj moramo biti vsi v cerkvi. Ker nisva hotela obešati tega važnega dogodka na veliki zvon tudi nisva vabila nobepih -to-varšev, Starašin ali kakih de-klic-cvetličark na najuno poro-
mostom na newyoriki strani sem stal s svojo nevesto ono nedeljo zjutraj še ob pol šesti uri, oba sva bila svatov-sko oblečena; dogovorjeno smo imeli, da se dobimo v cerkvi pri prvi sv. maši. Ker je bila pot do cilja še precej dolga, meni in nevesti ni drugega kazalo, kakor da sva stopila v bližnjo konjsko karo in se odpeljala naprej za samo 10 centov skupne voznine.
Dotična konjska kara je bila namreč še edina, ki je vozila čez judovski Ghetto do Pitt ceste, električna je bila preveč od strani.
Torej nadvse srečni ženin in nevesta se peljeta k poroki s konjsko karo. . . .
Nič godbe, nič petja, nič streljanja, nič ovacije . .
Tamkaj na bropklynskem mostu je nama v pozdrav pač brnelo škripanje dolgih železnih vrvi ter kolesja pouličnih kar; doli v East River ju pod mostom se je pa tuintam oglasila sirena kakega parnika.
Edina godba, ki nama je delala kratkočasje na potu v cerkev, sta bila zvončka, katerega sta imela na vratu obešena konja one nikdar pozabne mi kare.
V	cerkvi je nam bil določen sedež v prvi klopi na desni strani. In tako je napočil oni presrečni trenotek, da sera rekel prvič v svojem življenju prod altarjem "ja;" istotako je storil tudi moj prijatelj Lojze. Pri tem sera imel jaz prednost ter moja nevesta, moj kolega Lojze in njegova izvoljenka sta bila šele za nama poročena.
Tudi poročni dan ali ženito-vanje se je vršilo bolj na skromen način, ker nama niso finančne razmere drugega dopuščale. Po poroki smo se podali k fotografu, potem pa na zajtrk k Nacetu Newmayerju na znano "guljaž" Avenue.
Običajno je navada, da se novoporočeni par poda kam na ženitovanjsko potovanje. Seveda dandanes je takih potovanj več vrst. Eni se peljejo z aeroplanom, avtomobilom, vlakom, jahto ali pa parnikom. Vsega tega jaz in moj prijatelj Lojze nisva bila deležna. Loj ze je dotični dan popoldne obiskal s svojo ženo nekaj ožjih sorodnikov, jaz in moja žena sva se pa peljala z nadulično železnico vsak za 5 centov v newyorški Bronx park na ženitovanjsko potovanje, vsa zadovoljna in srečna.
-o-
Masaryk abstinent
V	eni zadnjih številk "Ceho-slovaka" pripoveduje Karel Ka-lal:
"Na povabilo profesorja Ma-saryka sera ga posetil med počitnicami leta 1910 in govorila sva v Tešinu o raznih vprašanjih češkoslovaške jednote. Ko sva se vrnila iz parka na kolodvor, je sedela profesorjeva soproga za mizo na prostranem peronu pri zakuski in je povabila tudi mene. Zahvalil sem se ji, češ da sem že jedel.
"'Pa vsaj vrček piva/ je dejala. 'Ne pijem piva, pojedel sem malo kruha in sadja,' sem odgovoril. Zknimalo jo je, kakšne razloge imam za abstinenco. Odgovoril sem ji, da pripravi alkohol človeka ob najdražje. Za temni mu razum, zatre v njem plemenita čuvstva, zlasti sramežljivost, ki je najdražje, kar ima človek v sebi. Alkohol oslabi tudi voljo. Človek dela,: kar koče, in ne dela, česar noče. Po alkoholu pa človek ni več gospodar svoje volje.'
li
se je vršil kongres ab-v na Dunaju, kjer je Masaryk že nastopil kot pobor-nik treznosti. Prezident češkoslovaške republike je torej že
80 let abstinent.
' ---
Najkrajša zgodovina Amerike Bivši predsednik Calvin Cool-idge je napisal najkrajšo zgodovino Združenih držav, kajti njegovo delo obsega samo 500 besed. Coolidgeova zgodovina Amerike bo vklesana v skalo z en meter visokimi črkami. Prvih 76 besed, opisujočih zgodovino Združenih držav, je Cool-idge že objavil. V skalo gore; Rush more jih vkleše kipar Gut-j zon Bogi um. Prvi del Cool-1 ldgeove zgodovine se nand&a na proglasitev neodvisnosti in imenovanja federalistične vlade. Ta del je pisan v prostih stihih. Crke bodo visoke tri čevlje, letnici 1776 in 1787 pa 13 čevljev, Jcar bo pomenilo prvotnih 13 držav ameriške unije. Ostalih 424 besed se nanaša na borbo na zapadu, na okupacijo Lousiane, na ureditev razmerja med Ore-gonom in Anglijo in na Panamski preliv.
AGITIRAJTE ZA MLADINSKI ODDELEK!
kraj;
P&-
ktaja;
KADAR rabita pooblastilo, godbo ali kako drug " za stari kraj;
Ty,ana« imate kako tqibo v starem kraju, ali
1APAS imate kak drug opravek s starim krajem. Ja v Vaietn lastnem interesu, da se obrnete na:
Leo Zakrajšek
630—9th Avenue. NEW YORK, N. Y.
TIHI
JOSIP KLEPEC, javni notar
Iff N.
Želodčno zdravilo
za vsako družino
"Chicago, ni., 15. julija.—Že 90 let rabimo
TRINERJEV0 GRENKO VINO
kot želodčno zdravilo v nail družini. V njem smo naill pravi balzam življenja. Mi ga priporočamo vsaki družini. Vati E. Chlpel." Ravno to dela .udi mnogo zdravnikov. Tttnerjevo crcnko vino vam očisti čreva, odžene čitanke ln strupe, ki ^postavljajo v nevarnost vale zdravje in vas reži aprtnice, neprebavnojti, glavobola, ugube spanca, smrdljivega dihanja, ncrvocnosti in tiste vedne utrujenosti, katera črpa vato energijo. Ne odlagajte, poskusite ga takoj in Jemljite po predpisih. V vseh lekarnah v velikih in malih steklenicah Ako vam vajL lekarnar ne more postreči, pilite na Joseph Trlner Co.. 1333 8. Ashland Ave., Chicago, m. — (Advt).
PRIHODNJI NAŠ SKUPNI IZLET PO FRANCOSKI PROGI
se bo vršil s parnikom "ILE DE FRANCE" na 14. NOVEMBRA, 1931
it,« . • ."	4*' * i	/
.A viaM
Dodeljene so nam zračne, prostorne in najboljle kabine, tako da bomo lahko vsakega posameznica tudi najbolj razvajenega lahko zadovoljili; na parnikih francosko proge se servira hrana v III. razredu na pogrnjenih mizah, hrana Je izborna in vino Je vsakemu na razpolago.
Tudi opozarjamo rojake te sedaj na naš BOŽIČNI skupni izlet, ki se bo vržtl s ravno istim parnikom na 11. decembra in tedaj bo potnike spremljal g. J08. MAJDIČ. glavni zastopnik francoske ptoge Iz Bnchs-a (Švica), ki pride nalašč v ta
Prihodnji naž iziti po CCSULICH progi pa se bo vrMl z ladjo "VULCANIA" dne 14. novembra in BOŽIČNI izlet pa na 3. decembra z ladjo "SATURNIA."
Mi zastopamo tudi vse druge večje proge, kot CUNAED, WHITE STAR, NORTH GERMAN LINE itd. Za pojasnila gled« voznih listov, potnih listov, permitov Itd., pižits nam na naslov:
Sak se r State Bank
82 Cortlandt St.
NEW YORK, N. Y.

MtMtUmillllHIM »♦♦»!«♦< ................
: . 1
it Minil
VABIMO VAS
DA SE UDELEŽITE VELIKE KMEČKE
VESELICE
(BARN DANCE)
katero priredi
Slovenski Dom (American Slov. Auditorium)
V SOBOTO, DNE 24. OKTOBR A 1931
N v obeh svojih dvoranah 2*3 IRVING AVE., BROOKLYN, N. Y. PrWetek ob 8. uri zvečer
Nekaj novega za zabavo mladih in starih bo
•Šaljiva poŠta-
Omožill ali oženili so boste lahko za 20 centov. Tri nagrade: $6, $3 in $2 dobijo dekleta, oziroma ženske, katere 3c največkrat otnožijo.	J
Kegljanje aa dobitke. Prvi dobitek $5. drugi $3. tretji $2 Ples in raznovrstna zabava. 8vira Slovencem poznani orkester in harmonika.
Vstopnina 50 centov. Cekiranje obleke 10 centov
Preskrbljeno bo za vse v vseh ozirih, ter bo dovolj zabave za vsakogar, zato se priporoča za obilen poaet vsseiični odbor
SLOVENSKEGA DOMA
i ■ !!



je
se
Čok).,
Frank
$83.52
it.
I«.
»v
it.
Chicago
Društvo
sv
Pa..
Joseph
11014.
111.
Izplačalo
1S34,
Itva,
Marije
$5.64.
It

m.
Allls,
H IS
1331. Upravičena do pod
pore $100
odlob:
spgpr ■

-
m. j. KADI C1 km A, _
_ dwTSSrp.:
miSSS^ 8307 National Ave, Milwaukee, Wis. TM Jonas 8t, Inlllli, Mtwn
pihawOmx ooboi:
faff Rd, Cleveland. O PRANK OOSPODARICH, 212 Soott 8t Joliet UL RUDOLPH a RUDMAN, J^_BurUngton IttSvrWdDMbuit. Pa.
xam dbQmak.
mmm
ivaw	** OPE\THII OLaiila:
IVAH ZUPAN, am at Clair Ave. Cleveland, a ^.Ift ^^J® denarne aadave. tikajoče aa Jednote. naj m
25538 LAWRENCE UMEK—Č1 a n druitva sv. Jožefa, it 53, Waukegan, Hi. operiran 9. septembra, 1931. Upravičen do podpore $100. - 33$.
24711 JOHN GRUDEN—Clan dru-itva sv. Cirila ln Metoda. It. 59, Kveleth, Minn., operiran 7. avgusta, 1931. Upravičen do podpore $100 327
30652 ANTON SPRUCK—Član dru itva sv. Janeza Evangelista, it. 65, Milwaukee, Wis., operiran 11. septembra, 1931. Upravičen do podpore $100
. 328.
17789 HELEN ROZMAN—Članica druitva sv. Roka, it 113, Denver, Colo., operirana 10. avgusta, 1931 Upravičena do podpore $100. 329.
17791 OLGA KRZICH—Članica druitva Marije Pomagaj, it. 119, aa POžUJaJo na j Rockdale, m., operirana 15. septem •t. Joliet UL; dopise, bra, 1931. Upravičena do podpore ps as -OTAffiTP $100. g^^^gujm-^jmu o.	1	I * .;•'., • .. J 330
17419 SOPHIE HRITZ—Članica
E URADA GLAVNEGA TAJNIKA I^Č&RSA*
in ■■
28680 ALBERT TROŠT—Član dru va
13482 LUCIA STEMBALJ-StaraI^^^	-1931
41 let, članica druitva sv. Marij* Upravl6cn do pod^e 1100 Magdalene, it 182. Cleveland. O.,	.-.-J31
umrla 4. septembra, 1931. Vzrok \JSSf J°*g* smrti: Srčna boleaen. ZavarovanaJ^Vf- ^JSSST^l?:.3*?™ $1,000. Pristopna k Jednoti 7. de-1931 cembra, 1925, R 35.	Upravičen do podpore $100,
172*	383-
19*16 JOHN JAKOBČIČ—Star SS\JE"	^S^S^SSSS
let član druitva sv. Petra ln Pavla, ^fuAtva sv. Jožefa, it 146, Cleveland, it 38, Kansas City. Kana., umrl it"g™* ^	1931
septembra, 1931. Vzrok smrti: Krv- Upravlčen® do P«lP<*e $"» na bolezen Zavarovan za $1,000.	.	a»
Pristopil, k Jednoti L junija, 1913, R ** J^E* J?*^!"6*® 46. ^	> r- -	| itva sv. Jožefa, it. 169, Cleveland. O.
_ tajnika JOSIP ZALAR. 1004 K.
vcvene vesti, rama	"gfnti
a K. JEDNOTE." $117 tt Clair Am.
PRISTOPILI V MLADINSKI ODDELEK SEPTEMBRA, 1931
"A"
K društvu sv. Druiine. št. 5, La Salle, HI., 22287 Prances Petelin.
K društvu sv. Prančlika Šaleškega št 29, Joliet 111- 22288 Dorothy R. Setina, 22289 Michael Setina.
K društvu sv. Petra, it 30, Calumet Mich.. 22290 Mary Stariha, 22391 John M Stariha, 33292 Rose M. Stariha.
K društvu sv. Jožefa, št 43. Anaconda, Mont, 33393 Joseph Trojer, 33394 Pauline Trojer.
K društvu sv. Alojzija, it 47, Chicago, 111.. 33396 Richard L. Kremesec.
PU. > JednoU lyunij., 1M6. a ,,.],£■»„	IM. ^
operiran 33. septembra. 1931. Upravičen do podpore $100.
335.
10464 MARY CIMPERMAN—VE
K društvu sv. Jožefa, it 56. Lead-] 5439 jullA. JENKO—Stara 43 l*t ville. Colo., 33396 Joseph Gruden. čla^ <^a KrS^M^nito. It
k društvu sv. Janesa Evangelista,• lHShet™*™ wu „mrhf»rI	10464 "ary cimperman—ve-
št 86. Milwaukee, Wis.. 33399 Marte JembS^sf vS" ^	druitva Presvetega
SSS	^cSSTll^ seDtemhra*'
stopUa k Jednoti 5. novembra, »12. | g^Jg^
336.
1348a FRANCES VOI.OVftlCK_ftt« 1 14298 MARY TOMŠIČ-Č1 a n i C
m MlMu^ wH mririsT'ii . Canonsburg, Pa., operirana 21. avgu
^	do podpore
m ožgan. Zavarovana ta $250. >rt-l*10a U ^
rtopi* k Jednoti 20. decembra, 1925., l7367 MARy SIRUCELJ-Članioa
n-	druitva Marije Vnebovaete. it. 203
8316 MARY B. STERŽAJ-Stara ®J ^^JF^^J^J^^^ 36 let, članica druitva sv. Družine. 1931 Upravičena do podpore $100
n. bolezen. Zavarimuui n »1.»»	«1.	"i ^.i«?
^ttogu^ JednoU 1«. .»tom^I^Dp^uSfT'poUTSS^
T. Pauc.
K društvu Marija Čistega Spočetja, št 80. South Chicago, HI., 22300 Joseph Wolfgang.
K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa., 22301 Alice Hudak.
K društvu Marija Čistega Spočetja,
št. 85. Lorain, O., 23303 Mary A Pogačnik.
K društvu sv. Ane. it. 137, Waukegan. 111., 33305 John Hart, 22306 Hel en Plut
K društvu sv. Valentina, št 146, Beaver Falls. Pa., 22307 Thomas Vu-cina. 23308 Mildred Vucina, 33309 Nicholas Vucina, 32310 Edith Pupic.
K društvu Kraljica Majnika, št 157, Sheboygan, Wis., 33311 Virgil Csida. |
K društvu sv. Marije Magdalene, št. 163, Cleveland. O., 33312 Gertrude Pizem, 33313 John Seifert, 33314 Frank Orimsic, 33315 Florence Pisem.
K društvu sv. Mihaela, it. 163, Pittsburgh. Pa., 33316 William Flor-ian.
K društvu sv. Jožefa, št 189. Cleveland. O.. 22317 Frank Valendc, 33318 Vida Starin, 32319 William Sloveč, 22320 Boris Starin, 22321 Molly Torn azic, 22322 Stanley Sloveč, 22323 Ella Starin, 22324 Louis Prijatelj, 22325 John Mocek. 32826 Henry Prijatelj. 22327 Rudolph Prijatel, 22328 Rose Perousek, 22339 Veronika Koral.. 33330 Marie Tomazic.
K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, West Park. O., 22131 Angela Zalar. 22332 Jennie Zalar.
K društvu sv. Ane. št. 173, Milwaukee. Wis., 22333 Rose M. 8trucel.
K društvu sv; Helene, št. 193, Cleveland. O., 22336 Mildred Virant, 22337 Frances Virant 22338 Frieda Rahoti-na, 22339 William Hočevar, 22340 Mary A. Grdina, 22341 Lillian Sirca, 33343 Conrad Sirca, 33343 George Sirca, 33344 Jennie Pockar. 33345 Frances Pockar. 32346 Dorothy Veeel.
K društvu sv. Antona Padovanske-ga, št. 222, Bessemer, Pa., 22347 Re-gina A. Leskovi tz.
K društvu sv. Srca Jezusovega, št. 243. Barberton, O., 22351 Catherine Fink.
339.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 45, East Helena, Mont, 2295 Robert J. Smith.	'
K društvu sv. Jožefa, it 55, Crested Butte. Colo., 22297 William L. Volk.
K društvu sv. Oenovefe. it. 106, Joliet, 111.. 22303 Mary A Kostelz.
k društvu sv. Družine, it 109. Ali-quippa. Pa.. 22304 William Azur.
k društvu sv. Antona Padovanske-ga. It ISO. Canon City, Colo.. 22334 William BflMf
K društvu Marije Pomagaj, št. 190, Denver, Colo.. 22335 George J. Jel-nikar.
K društvu sv. Frančiška, it. 236. San Francisco. CaL, 23348 Joto M. Stark. 22349 Marte L. Stark. 22350 Lawrence F. Stark.	-prestopili b razreda "A" V-razred "V K društvu Marija Čist^ Spočet Ja it 80. South Chicago, I1L. 12345 Edward Zagar, 17416 Frances Zagar. -O
IZPLAČANA POSMRTNINA, POSKODNINSKA, OPERACU SKA IN. IZREDNA PODPORA
AKTIVNI ODDELEK -:M&/. Umrli
Zaporedna it 170. . 12853 MATILDA JANKZIČ-Stara 27 let članica druitva Marije čtote-ga Spočetja. It $6. Lorain, O, umrla
rmSSSSi 1931. Varok amrtl: Je-
6353 JERNEJ INTIHAR-Ster ^ 541i^čEPL ^Sf^S let, član društva cv. Jožefa, št 1* Jg^^ ^ IS^Jh 240
Forest City, Pa., umrl 9. septembra.	tt?^^ °Pcrira^4
1931. Vzrok smrti: NaduhaZa-	ML UpravlCena do P°d-varovan za $1,000. Pristopu k Jed- P0"
noti 14. oktobra, 1903, R 38.	940
177 10622	THERESA HORVATH—Čla-
1905 IVAN BELIČIČ-Ster 58 let	8V" if?1* £ 148
član društva sv. Alojzija, št. 42. ^Z^rS^^T^rJL Steelton, Pa., umrl 25. septembra. » 1931 Upravičena do podpore $100
Sirt^L^O ŽSSSSlt1^- 10687 THERESA SERfiE-članica
društva Marije Pomagaj, št 164. Eve apnja' 7f3	leth. Minn., operirana 18. julija, 1931
22353 FRANK PETRIČ-Star 47 Upravičena do podpore $50 let, član društva sv. Lovrenca, št. 63.' Cleveland, O., umrl 21. septembra,, ... „ ,, 1931. Vzrok smrti: Srčna boleaen. S^rif^SJS^i St ? CKhl" Zavarovan za $500. Pristopu k Jed- ^f?' ^JKS™^ noti 11. marca, 1917, R. 33.	1931 Upravičena do podpore $100.
170
o.	9913 MARY GLAVAN—Č1 a n i C a
16057 HELEN NOVAK-Stara 19 društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, Bitot, člani« društva Knlghts^and La- operirana 15. septembra. 1931. Upra-dtes of Baraga, št. p, NUwaukec>. Ljfcna do podpore $100. Wis., umrla A septembra, 1931. Vzrok I	^
anrtl: Ponesretena v avtomobUu. 14M8 MARGARET MIKS—Članica Zavarovana za $1,000. Pristopila k I društva sv. Ane, št. 127, Waukegan, Jednoti 26. Julija, 1928, R. 16.	I m. operirana 29. septembra, 1931.
_______. ^ .. Upravičena do podpore $100.
11554 MARY VUJEVIČ—Stara 34	345
let, članica društva sv. Srca Marije, 11568 MARY JARC—Članica dru-it 111, Barberton, O., umrla 15. apri- ttva Marije pomoč Kristjanov, št la, 1931. Vzrok smrti: Naduha. Za-1165 vVest Allls, Wis., operirana 6. varovana- sa $1,000. Pristopila k Jed- aprila, 1934. Upravičena do podpore noti 13. julija. 1924, R 27.	hqq.
181.	1 I	346
11839 JOHN BAUDEK—Star 61 let, 7340 IGNAC SUSTAR—Član dru-član društva sv. Roka, št 113, Den- itva sv. Vida, št. 25, Cleveland. O., ver, Colo., umrl 24. septembra, 1931. operiran 9. septembra, 1931. Upravi-Varok smrti: Obistna boleaen. Za- čen do podpore $50. varovan za $1,000. Pristopil k Jed- h	347.
noti 26. Junija, 1907, R. 44.	26667 FRANK VREČEK—Član dru-
183.	Štva sv. Frančiška Šaleškega, št. 39.
37518 ANTON MIJAUČ—Star 49 Joliet. m., operiran 31. avgusta, 1931. let, član društva sv. Mihaela, št. 163, Upravičen do podpore $100. Pltteburgh. Pa., umrl 20. junija, 1931.	348.
Vzrok amrtl: Jetika. Zavarovan za 923 JENNIE ČERNE—Članica drugI ,000. pristopil k Jednoti 14. marca, štva sv. Cirila in Metoda, it. 101, 1926, R. 44.	Lorain, O., operirana 39. septembra,
Operirani ln poškodovani	1931. Upravičena do podpore $100
Zaporedna št. 317.	34».
38885 FRANK LENARČIČ—Član 39733 FRANK PERUŠEK—Član druitva sv. Petra, št. 30, Calumet, društva sv. Družine, št 136, Willard, Mich., poškodovan 27. avgusta, 1931. Wis., operiran 22. septembra, 1931 Upravičen do podpore $125 za nerab- Upravičen do podpore $100. ljivo desno roko.	350. -
318.	10748 MARY OROSKO — Članica 6183 LENA DOLINŠEK—Članica društva sv. Ane. Št 170, Chicago, 111.,
društva Marije Čistega Spočetja, št. operirana 29. avgusta, 1931. Upravi' 90. South Chicago. 111., operirana 2. čena do podpore $100. septembra, 1931. Upravičena do pod	351.
pore $100.	! 15016 ANNA LUBICH—Članica dru
319.	štva sv. Ane, št. 208, Butte, Mont., 15681 MARY FSTRIC—Č1 a n i c a operirana 8. septembra, 1931. Upra
društva Marije Čistega Spočetja, št. vičena do podpore $100. SO Scuth Chicago, m., operirana 23. Izplačana izredna podpora avgusta, 1931. Upravičena do podpo-1	Zaporedna it. 71.
re «100	Druitvo sv. Valentina, it. 145, Bea-
330.	ver Falls, Pa, za Frank Flajnik, 9983
27633 LOUIS RIFFEL—Član dru- izplačalo $7.08. štva sv. Roka, št. 132. Frontenac.	72.
Kans operiran 15. avgusta, 1931 Društvo Marije Vnobovzete, št 210, Upravičen do podpore $100.	I Universal, Pa, aa Blaž Oalik, 659$.
221.	J izplačalo $9.40.
Društvo sv. Jožefa, št. <7, Pueblo, Colo., aa Jerry Simonich, 664, Izplačalo $8.24.
78.
Društvo sv. Vida. It 25, Cleveland, O. aa Joseph Mlklaucich, 21880, Izplačalo $4.84.
79.
Društvo sv. Alojzija, št 88, Mohawk, Mich., za Jacob Flos, 25454. izplačalo $11.38.
$0.
Društvo sv. Jožefa, it. 169, Cleveland, O., za Anton Jaksetlch, 36741; Mary Kurnik. 17251; Joseph Hočevar, 1424; Henry Kodele, 28786; John Mesec, 8212; Joseph Ostanek. 25215; Mary Ostanek, 50; Frances Mesec, 3965; Theresa Hočevar. 999; Mary Samsa. 12631; Mary Vodopivec, 14388. izplačalo $77.97.
81.
Društvo sv. Petra ln Pavla, št. 64. Etna. Pa., sa Ivan Mllčlč, 14001; Barbara MUČ1Č, 9353; Anna Mllčlč, 6797; Stephen Mllčlč, 2451; Imbro Klič. 23147; William Klič, ,17674; Joseph Jagušič, 21863; Elizabeth Jagu&ič. 5527; John Jagušič, 5528; Nicholas Klič, 8631; Peter Ribarič, 30013; Ljuba Ribarich. 11068; Clara Ribarich, 6284; William Ribarich, 18351; Frank
pro-Ns* du-podal v Roda se tamkaj od-vl Drugi smo razšli vsak po svojih opravkih in privatnih poslih. Veličastna manifestacija na
Bresjah V nedeljo, dne 26. julija se je vršila pri Mariji Pomagaj na Brezjah veličastna manifestacija. S to manifestacijo je bila zvezana proslava 1500 letnice efeŠkega koncila in pa proslava za beatifikacijo škofa Barage.
Proslava je bila nekaj posebnega, nekaj veličastnega. Velikanska^ množica vernikov od vpeh strani Slovenije je prihitela k tej veličastni manifesta ciji. Izletniki naše Jednote so se udeležili polnoštevilno.
Poleg številnih duhovnikov i in tisoče lajikov so bili prisot-
Druitvo sv. Jožefa, it 169, Cleveland. O., aa Mary Olavan, 17348; Vtank Olavan, 27161; Theresa Kode-la, 13624; Frank Oklčkl, 1049$, Izplačalo $35.88.
88.
Društvo sv. Družine, It 5, La Salle, UL, sa Ladislav Družinski, 2362; Ro-»UJa Družinski, 374; Frank Kotel, 22816, izplačalo $30.38.
87.
Društvo sv. Petra ln Pavla, št. 83, Bradley, UL. sa Michael Jakoflch. 1571, izplačalo $7J6.
88.
Društvo sv. Oenovefe, št 108. Joliet UL. za Mary Rajnik, 3114; Catherine Horvath, 11967; Johana Ma-rolt, 10697, izplačalo $21.06. ■ MLADINSKI ODDELEK Zaporedna št 861.
stst0! leu^s xnat:ne ferlic—|ni tudi višji cerkveni in ob-
milostne Matere Svoje in
Kolikokrat so po njem hrepe-
la nam srca tam v daljni tujini preko morja.
Naše misli so ptice selivke, ki vračajo se pod domače krove in obletavajo mesto svojega koprnjenja.
Zakaj
od vseh biserov, ki nam jih je rodna zemlja dala s seboj, poleg sladke vere in zaupanja
Vate, o Bog, smo najbolj skrbno Čuvali v sebi ljubezen do Matere Tvojega večnega Sina in svoje.
tembra, 1931
Josip Zalar. glavni tajnik.
PRVI IZLET K. S. K. JEDNOTE V STARO DOMOVINO
Piše JOSIP ZALAR, glavni tajnik KSKJ
(Nadaljevanje) Obisk pri banu in pod banu
Dne 14. julija je deputacija glavnega odbora KSKJ obiska la bana dravske banovine dr Marušiča v Ljubljani.
Dr. Marušič nam je dobro poznan še izza vojnih časov, ko je bil v Ameriki kot član ju goslovanskega odbora iz Lon dona.
Gospod ban se je izkazal zelo naklonjenega naši Jednoti Storil je vse pot^bno, da je bi sprejem naših, izletnikov od strani dravske banovine dostojen in prijazen. Ravno tako je napravil vse potrebne korake, da se nas ni motilo ali nad egovalo od strani vladnih organov. Potom njegove odredbe smo bili povsod lepo spreje-
ti in vsi vladni uradniki in zastopniki so namK bili nadvse prijazni in naklonjeni.
Meni je bila poverjepa naloga, da gospoda bana pozdravim in se mu za prijaznost in na-donjenost zahvalim. Gospod ban nas je zelo prijazno sprejel. S solzami v očeh nas je pozdravil in rekel, da ga vese i, da more osebno pozdraviti zastopnike K. S. K. Jednote. O naši Jednoti se je zelo laskavo izrazil ter dejal: , "Ni bila va ša dolžnost priti k meni in se mi za sprejem zahvaliti. Naša dolžnost je bila vas pozdraviti n pripraviti vam lep sprejem. 3ojbro se spominjam, da je bila K. S. K. Jednota prva, ki se je zavzela za ideale Jugoslavije, to so nam drugi nasprotovali in metali polena pod noge. Nisem pozabil, kako sem bil kot jugoslovanski odbornik v Ameriki prijazno sprejet od glavnih uradnikov in številnih članov K.' S. K. Jednote. Kar smo storili, smo bili vam dolžni storiti. Veseli me, ko ste prišli obiskat rojstno domovino. 2e-im, da bi imeli prijetne čase in da bi odnesli seboj najlepši vtise na domovino."
Gospod ban se je z nami dolgo časa razgovarjal in se zanimal za našo Jednoto in razmere slovenskega naroda v Ameriki.
ri slovesu je rekel: "Sporočite članstvu vaše dične Jedno-le moje iskrene pozdrave. 2e-im, da bi mogel še enkrat v Ameriki osebno pozdraviti svoje prijatelje." Glavni odbor je nato gospoda bana povabil na svetovno razstavo, ki se bo vršila v Chicagu leta 1933.
Zatem smo obiskali gospoda podbana dr. Pirkmajerja. V menu izletnikov ga je pozdra-
član društva sv. Srca Marije,3^. d86,' jlastveni. dostojanstveniki. Med Rock Springs, Wyo., umrl 28.' junija' temi je bil prevzvišeni knezo-
SiopUVr?ednT?i 0k3£^: škof ljubljanski dr. G. Rožman, BU Je član 1 leto. 8 mesecv in 14 generalni vikar Ignac Nadrah,
S zSSPTtuSSS 58 -S-"|8tolži kanonik dr. Mihael Opeka, Msgr. dr. Jožef Ujčič, pred sednik D. S. V., dekan Jakob Fatur, dekan Anton Skubic, dekan teologijske fakultete, dr. Lambert Ehrlich, predsednik U. Cl., zastopnik okrajnega načelstva podnačelnik dr. Vi-dic, dr. Anton Korošec, bivši ministrski predsednik, ingenjer /f I Dušan Sernec, minister za javna dela, dr. Marko Natlačen,
Njo smo klicali, k Njej iztezali
B svoje roke v nevarnostih tuje zemlje, v vseh bridkostih in radostih smo Njeno ime šepetali: Gospa,
Zaveznica v boju življenja, Mati, Mati! Tvoji smo, Tvoji I
Naše matere —
o, kako so že daleč, sirote
in mnogo jih v črnih gomilah
že spi — so v sladkih slovenskih glasovih učile nas klicati Tebe. S spominom nanje in s svetim
našim jezikom v tujini ostal nam j'e tudi Tvoj
sladki spomin, večno živ, večno mlad.
In zdaj si poklicala znova nas k . sebi
vil podpredsednik brat Germ, bivši oblastni predsednik in ^ ^T sP<>min" na 8V°je Tudi gospod podban nas je le- rasni drugi višji uradniki in po sprejel in se z nami precej Zastopniki raznih društev in časa razgovarjal. Omenil je, organizacij, da ga veseli, ker smo bili v do- Na obsežnem trgu pred cer-movini lepo sprejeti.	kvijo je bil napravljen provizo-
O našem obisku pri gospodu | rjčen oltar, kjer je milostljivi banu in podbanu je prinesel knezoškof Dr. Rožman daroval ljubljanski "Slovenec" dne 14. 8V. mašo ob navzočnosti tiso-julija sledečo notico:	jčerih vernikov.
Ameriška K. S. K. Jednota pri Naš d u h o v n i vodja Rev. gospodu bana	Plevnik je bil določen in napro-
Ljubljana, 14. julija.—Danes Uen od škofa Dr. Rožmana da _______ _ ,,
so se gUyiU yradnifci K. S. K. ima slavnostni govor. Father ^klečalo Jednote: Rev. Plevnik, Mr.
božje materinstvo ob počaščenju služabnika božjega, Barage, apostola v onih deželah, kjer
mi	4 «
si služimo svoj vsakdanji kruh, verni in zvesti Bogu in Tebi.
In glej! Dogodilo se je kakor čudo:
tu klečimo pred Tvojo milost-
ljivo podobo kakor nas je mnogo že nekdaj
Opeka, Mr. Zalar in Mr. Germ poklonili gospodu banu dr. Ma-| rušiču. Gospod glavni tajnik Zalar se je gospodu banu zahvalil za njegovo posebno na-| klonjenost ob prihodu Jednoti-nih Članov v staro domovino;! vsi oblastni organi so šli izlet-j nikom kar najbolj na roke.
Gospod ban je dejal, da ga zelo veseli, da more pozdraviti pri sebi glavne zastopnike K. S. K. Jednote, o kateri se je sploh zelo laskavo izrazil, poudarjajoč med drugim, da jej bila K. S. K. Jednota v Ameriki prva, ki se je zavzela za J ideale Jugoslavije. Gospod ban sam da ni pozabil, kako je bil j cot jugoslovanski odbornik v Ameriki prijazno sprejet od j glavnih uradnikov K. S. K. Jednote ter neštetih njenih čla-1 nov. Gospod ban je končal z željo, da bi mogel še enkrat v Ameriki pozdraviti svoje prija-|
telje, nakar so ga predstavniki	PVHHHHH HB
Jednote prijazno povabili na Plevnik je svojo nalogo izborno pred davnimi, davnimi leti. svetovno razstavo v Chicagu rešil. Njegov globokozamiš-k
eta 1933	Ijen in stvaren govor je biJ Pozdravljena, Marija na naših
Za gospodom banom je Pravo mojstersko delo', obiskala deputacija tudi gospo- Ne le samo verniki, temveč da podbana dr. Pirkmajerja. tudi častiti gospodje duhovniki Pozdravil ga je prvi podpred- so se čudili in odobravali na-sednik John Germ, nakar je stop in govor Father Plevnika.
gospod podban odgovoril, da ga Prevzvišeni knezoškof se jejo da bi Te mogli še kdaj tam veseli, da so bili vsi ameriški osebno zahvalil našemu duhov- j gori pozdraviti Rojaki v domovini lepo sprejeti, nemu vodji in mu čestital za j na visoki planoti p6d velikani-Bog daj, da bi bili naši stiki 7 njegov, v resnici mojstrski go- orjaki naših slovenskih
Brezjah, Devica usmiljena, Devica verna, Mati vedne pomoči za nas in za vse!
njimi čimdalje prisrčnejši!" I govor. Le škoda, da nimam Popoldne 14. julija smo se dobesednega govora, da bi ga podali v spremstvu stolnega v celoti tukaj priobčil. Ker ni-karionika dr. Opeke v Šmartno mam govora, navedem tukaj pri Tuhinju. Obiskali smo ta- veličastno molitev, ki jo je mo-mošnjega priljubljenega župni- lil na Brezjah naš duhovni vodka č. g. Janeza Opeko, brata ja Father Plevnik, dasiravno je kanonika dr. Opeka in brata bila ista že enkrat v Glasilu našega glavnega predsednika, priobčena; glasila se je takole:
Gospod »UMik, prava	MOLITEV NA
.ka korenina, nas ) -	g,H AMERIKANCEV
prijazno sprejel m nas prav i
pošteno pogostil, zakar smo mu Gospod Bog
iz dna srca hvaležni.	Neskončni, Večni, Predobri!
Ko smo se vrnili v Lj ubij a- Zahvalimo se Ti za veliko mino, smo sklenili za nekaj časa lost, prenehati z oficijelnimi obiski, ko si privedel naše stopinje v Vsi smo bili precej utrujeni in to drago naše svetišče
gora,
kamor vseh src slovenskih tihe
in tople želje hite . . . Pa naj se zgodi po božji besedi, si nas učila moliti lepo . . .
Pozdravljena in za Tvojo dobroto tisočkrat' bodi za-hvaljena! Naše solze so hvaležnosti svetle solze.
Mati, ponovno iskreno zahva-
ljena! In zahvaljen Bog, Oče in Sin in Sveti Duh, Bog troedini, ki živi in kraljuje na veke vekov. Amen.
(Dalje ns 0 strani)
...................................mirinmri
K. S. K. J. Društvom:
Kadar naročate zastave, regalije
in drugo, pazite na moje Ime In j naslov, če hočete dobiti najboljše blago za naj nitje cene.
Načrti ln vzord ZASTONJ I
1142 Dallas Rd. N. E CLEVELAND, O.
TARZAN
TEŽKO
je najti povest, ki bi se dala primerjati s povestjo o "TARZANU." Ta velezanimiva povest izhaja dnevno v listu
Naročite si
list "Amerikanski Slovenec" za pol leta in čitajte veleza-nimivo povest o "TARZANU," ki izhaja v imenovanem listu v slikah in povesti. — Bolj zanimivega berila ne dobite za puste zimske večere. — "TARZAN" bo izhajal v slikah in povesti skozi vso zimsko sezono v "Ame-
rikanskem Slovencu," ki stane: » *
Za Združene države letno ____________________________________________________$5.00
Za pol leta ..__________________________________________i................... f3 50
Za Chicago, Kanado, ......................................................$6.00
Za pol leta ......................................................................'.....'$3.00
/mm
k fč- - «r'< •*,
?




S* ' ■

T/'f "V
i:
■ II .......
mm*m
m ra-
glavni predsednik je bil delegi- do ^ enkrat ker se za-ran, da pri popoldanski slav	' '
nosti govori v ških Slovencev.
veda velikega pomen* tega dela katoliške akcije, drugič pa
<mnd knPrnSknf T>r R^.n on	^	P°JrtV0V&1-
spod knezoškof Dr. Rožman ga no ^ ^ cerkveni m šolski
ameri-Milostljivi go-
je naprosil, da govori o katoliški akciji ameriških Slovencev.
Brat Opeka je svojo nalogo
častno rešil. Njegov govor je bil resen, stvaren, pošten in odkritosrčen. Ljudstvo je govoru brata glavnega predsednika s zanimanjem sledilo in istega odobravalo. Knezoškof Dr; Rožman mu je osebno čestital za njegove res lepe in pomembne besede.
Govor brata glavnega predsednika, ki je bil tudi v Glasilu že enkrat priobčen, se gla si:
"Častiti zborovalci!
"Najprej je moja dolžnost, da se zahvalim prevzvišenemu knezoškof u ljubljanskemu, ki me je osebno povabil, da govorim na tem shodu.
"Pozdravljam vaš manifestacij ski shod kot glavni predsednik K. S. K. Jednote. V imenu 35,000 njenih članov lahko rečem: v imenu vsega katoliškega slovenskega živi j a v Ameriki. Pozdravljam vas
odbori lajiki v trdni edinosti z duhovniki—trudijo za pravo dobrobit in srečo njegovo.
"Kraljestvo božje na zemlji zelo pomagajo utrjevati in širiti tudi razna dobra društva, v katerih lajiki skupno s svojimi duhovniki stremijo in drug drugega spodbujajo k lepemu krščanskemu življenju. Tudi takih društev se oklepamo katoliški Slovenci v Ameriki in lajiki v njih odlično pomagajo duhovnikom. Da nS govorimo o Marijinih družbah, ki tudi pri nas cveto in varujejo mladino nevarnosti, ki so v Ameriki še hujše nego pri vas, naj navedem zlasti dve društvi mož in mladeničev: društvo sv. Imena (Holy Name) in-Kolum bove viteze. V obeh društvih Člani zares apostolsko delujejo. Člani sv. Imena stoje svojemu duhovniku ob strani v vseh potrebah župnije; so njegovi svetovalci v gotovih kritičnih za devah v župniji ter imajo nalo-zigo svojega duhovnika tudi šči-
Marijo, presvejo Materjo bož-|tm in 5raniti pred morebitni-jo, in s častitljivim našim apo-|mi napadi Pa tudi Koiumbovi
vitezi—organizacija na strogo
stolom škofom Barago. Za tem pa preidem takoj k temu, o Čemer je Prevzvišeni izrazil željo, da izpregovorim—namreč o katoliški akciji med nami, ameriškimi Slovenci. To častno nalogo bom skušal kar najbolj ob kratkem rešiti.
"Če katoliška akcija ni nič drugega nego lajiško apostolsko, sodelovanje lajikov z duhovniki pri ohranjevanju in širjenju božjega kraljestva na zemlji, potem je gotovo, da katoliška akcija med katoliškimi ameriškimi Slovenci prav bujno cvete. Da, cvetela je od vsega začetka našega priseljevanja v Ameriko.1? Zakaj vsega začetka so se slovenski ameriški lajiki skupno s svojimi duhovniki trudili—kakor za ohranitev slovenskega—tako in zlasti še za ohranitev, širjenje in poglobitev verskega duha in življenja med našim izseljenim narodom.
"Eden glavnih pogojev verskega obstoja in napredka med ljudstvom je urejeno duhovni ško pastirovanje. Koliko so se naši dobri lajiki trudili in se še trudijo, koliko so žrtvovali in še žrtvujejo, da bi vsaj večje slovenske naselbine bile deležne takega pastirovanja! Ustanovljanje župnij in zidanje lastnih cerkva je bila njih prva zadeva. Samo v božji knjigi je zapisano, koliko so tem oziru storili naši ameriški slovenski lajiki, naši cerkveni odbori in posamezni lajiški apostoli, prav gor od tistih, ki so našim prvim misijonarjem pomagali graditi lesene kapele za božjo službo, in nizke kolibe za misijonarjevo bivališče— preko onih, ki so s Father Su-šteršičem na čelu sezidali mogočno jolietslfo svetišče — pa doli do teh, ki prav zdaj dovr-šujejo ponosno cerkev sv. Vi da v Clevelandu.
"Poleg cerkva je šola tista, ki ima buditi, ohranjevati, ši riti, množiti, versko mišljenje, čutenje in življenje vsakega naroda. Zato so naši ameriški katoliški Slovenci posvetili svojo skrb poleg na cerkev takoj tudi na šolo. Državne šole Unije ne vzgajajo versko, a država pusti vsem svojim dr žavljanom, vsem veram in narodom popolne svobode, da si po mili volji Ustanavljajo in vzdržujejo svoje zasebne verske šole. Naši Slovenci v Ameriki so ustanovili in vzdržujejo v vseh večjih mestih svoje farne katoliške šole, ki skoro izključno pod vodstvom redovnic delujejo vzorno v verskem in narodnem duhu. Lahko ši mislite, da stroški za cerkve, žup-
katoliški podlagi—vrlo sodelujejo z duhovniki v časni in več-Jni prospeh ljudstva. Obe Imenovani društvi širita versko zavest tudi med Slovenci, zlasti z lepim zgledom krščanskega življenja, ki ste ga poklicani v javnosti dajati.
"Tudi naši K. S. K. Jednoti ne bo mogoče odrekati velikih zaslug za katoliško akcijo med našimi ameriškimi rojaki. Zakaj, čeprav je njen glavni na men nuditi gmotno podporo ob času potrebe, je pa naša Jed-nota vendar organizacija z 35,-000 člani, ki so njeni samo pod edftem pogojem, da izpolnujejo svoje krščanske dolžnosti. Kdor noče biti praktičen katoličan, temu pri nas ni mesta, ker nam ni za kvantiteto, marveč za kvaliteto Članov.
"V naši Jednoti ,*o lajiki in duhovniki eno srce, ena duša. Vsi iščemo časnega blagra članstva, pa tako, da večnega ne pozabljamo—in ko z vso silo agi tiramo za pristop k naši podporni katoliški Jednoti, agi-tiramo s tem tudi za širjenje verske zavesti s tem, da so bili od prvega njenega začetka uprav člani K. S. K. Jednote tisti, ki so ustanovili največ slovenskih, fara, sezidali največ cerkva in šol in razlili tako največ prave krščanske kulture med naš narod.
"Xo je ob kratkem, v glavnih potezah, naša ameriško-slo-venska katoliška akcija. *Mi jo bomo nadaljevali, izpopolnjevali, širili. Naj nam pomagata Marija, presveta Mati božja, in častitljivi naš apostol, škof Baraga! Mi bomo to, kar sami hočemo in delamo, učili hoteti in delati tudi našo mladino. Sam Bog ve, doklej bodo naši potomci v Ameriki čutili in govorili slovensko; toda katoliško verovati in živeti morajo zmerom, kajti v tem je zveli-čanje!"
(Dalje prihodnjič)
G0ZDARJEVI SPOMINI
(Spisal Jos. Ko*tanjevec.)
Vraga, Tone, ti imaš bister vid," je zaklical Lojze in se udaril s pestjo po Čelu. "Prav tako je, kakor praviš. Toda, kako bi se jim midva izvila?"
"Nikakor drugače, prijatelj, kakor da plačava. Toda plačati je treba, preden sva sama gospodarja."
"Kako to, Tone? Saj so nama dali časa, kolikor hočeva?"
Ali se več ne spomniš, kaj sva podpisala? Kadar bova gospodarja, jim odstopiva vsak
nije in šole, k* so breme iz- svoj travnik, ako ni dolg prej
no/'
"No, in? Saj bo poravnan takoj, ko bova gospodarja. Posojilo lahko vsameva, da se jih iznebiva."	' v '
"Poravnan mora biti dolg. preden bova midva gospodarja, tako je zapisano in tega se bodo držali. Tu so naju lepo ujeli, kakor kalina. Se le pozneje sem to izprevidel, ko sem natančno razmišljal najin položaj, ki nikakor ni takšen, da bi naju kdo zanj zavidal. Tisti večer sva bila oba prerazburjena in nisva zapazila ničesar. In Bog ve, kaj so še vse notri napisali, ko nisva niti prečitala onega lista, midva tepca."
Nastal je nekoliko časa molk. Lojze je uvidel, da ima Tone prav, zavedel se je, da sta se ujela, a on sam najbolj. Tonetov dolg ni ravno tako velik, a njegov je takšen, da ga rte bo zmogel in prebolel izlepa.
"Izviti se jima ne moreva v najinih razmerah. Ali jaz bi jih nabrisal, da bi pomnili, s kom so imeli opraviti," je dejal Tone čez nekoliko časa.
"Kako, Tone?"
"Ako bi imel namreč še enega brata. Temu bi moral izročiti oče posestvo in lahko bi potem gledali za menoj in se obrisali pod nosom. Tako pa ni nič in prav takšna je s teboj. Tudi ti si sam in se ne moreš rešiti."
Vedno težje jima je bilo, vedno počasneje jima je šlo delo izpod rok. Nekaj, se je uprlo v njiju in jeza se je začela kuhati v njunih srcih nad Birkom in nad vsem svetom.
IX.
Pomlad je nastopila, lepa in svetla. Po vrtovih so cvetele češnje, v grmovju se je oglaša la penica in ščinkavec je pel s'voj radostni "griču" izmed vejevja zelenih kostanjev in po-ganjajočih jablan. Pred mojo hišo na Črni so se kopale v pesku kokoši, med nje so se mešali vrabci, razpdsajt&i kakor otroci. Vse se je veselilo pomladi in življenja, od najmanjše živa lice do gospodarja stvarstva, človeka.
Kolikokrat sem sedel v tistih dneh pred hišo in zraven mene je z delom v roki posedala moja žena Anica. Sanjala sva lepe sanje, in ako bi se bila uresničila samo stotina njih, bi bila že dovolj srečna. Pričakovala sva v tistih dneh veselega dogodka, roditi se nama je imelo prvo dete, ki naj bi oživilo najino hišo, ki naj bi še bolj utrdilo najino zvezo in prineslo nama v življenje še več solnca in svetlobe.
A glej, kolikor bolj se je bližal zaželjeni čas, toliko tesneje mi je postajalo pri sflp. Polastila se me je neka plahost in pobitost, ki se je nisem mogel otresti nikjer. A ona je bila vedno enaka, vedno tiho srečna in zadovoljna. Ni te sreče izražala z besedami, pač pa jo je kazal vsak nje smehljaj, jo je izdajala vsaka njena kretnja, zlasti pa ono globoko kakor nebo jasno oko. Živela je notranje samosvoje življenje, ki je bilo nad vse bogato, ker je bila nad vse bogata njena duša. Zadnje čase pa se je izpremenil celo njen obraz, polt na njem je postala čudovito prozorna, bilo je kakor bi gledal v obraz svetnice. Oj, ne pozabim jih nikdar tistih dni, tistih zadnjih dni svoje kratke, prekratke sreče! Prevelika je bila sreča za Zemljana, zato je bilo zapisano, da ugasne nje zvezda.
In ugasnila je nenadoma ter me dobila nepripravljenega. Osipalo se je cvetje raz češnjo pred hišo, obležalo je na tleh. da so bila bela kakor bi bil zapadel pnji sneg. Tedaj je ležala ona v sobi sredi belih sveč in sredi deKtečih svežih šmar-nic, in nje lice je bilo belo kakor osuli češnjev cvet. In zraven nje je ležalo drobno trupelce, in drobni obrazček se je držal na smeh kakor bi bil prinesel s se-^ boj samo neizkaljeno srečo.
srta, zakaj plahost Umrla je bila na porodu inz njo je umrl tudi nje zarod. Bila je toka božja volja, zato se je moralo zgoditi . . .
"Tolažijo se ženske in otroci, moža ne bom tolažil. Kvišku glavo, *še sije solnca žar, še se užigajo zvezde v temnih* nočeh."
Tako si mi pisal, Ivan, a meni je vendar ugasnilo solnce in težki oblaki so zakrili zvezde za večno.
"Za večno? Ne, še je svidenje," mi je dejal župnik stisniv-•ši mi roko, "samo vere je treba."
(Koncc prihodnjič)
POIZVEDBA
Društvo Marije Device št. 50 Pittsburgh, Pa. želi da bi se oglasil rojak NIKOLAJ SUTEJ, rojen v vasi Vukovce št. 9, pošta Vinica, Jugoslavija, zaradi njemu določene posmrtnine po umrlem bratu John Šutej.
Kakor smo doznali, se nahaja dotičnik tn e k j e v državi Michigan. Uljudno se prosi rojake, da ga opozorijo nfc ta oglas, ali naj pa o njem sporočijo društvenemu tajniku: Math Pavlakovich, 154 — 48th St. Pittsburgh, Pa.
(Adv. 41, 42, 43.)
IDE NORTH AMERICAN TRUST COMPANY
slovenska banka v Clevelandu, Ohio.
GLAVNI URADJ	PODRUŽNICA:
6131 St. Clair Avenue	15601 Waterloo Rd.
G LAV NIČNO PREMOŽENJE POL MILIJONA DOLARJEV CELOTNO PREMOŽENJE NAD 5 MILIJONOV
I Na tej slovenski banki vložite denar brez skrbi in vam nosi \ lepe obresti.
-^i) < Kadar hočete poslati denar v staro domovino, pošljite ga / najceneje po naši bankL gfp0 SPREJEMAMO HRANILNE VLOGE TUDI PO POSTI
'"	.........mi....................................................................................murna
Kr
sest dni preko oceana
N.Jkr.lt« tal Mjbolj mm Hlmajt mm acrMialli
lie de France Oct. 26 Nov. 14
opolnoči opoldne
Dec.
1 P. M.
Paris
1, Jan. 16
lt :®5 A. M.
French Line
M Pablle Sewn, Cleveland Ohio.
NAZNANILO IN ZAHVALA
žalostnim srcem nasnanjamo, da nam Je dne 9. septembra. 1931, umrl previden s sv. zakramenti za umirajoče nai brat in stric
JERNEJ INT1HAR
' ' . " - f
Star Je bU 54 let in samski. Spadal Je k društvu sv. Jožefa. it. 12 KSKJ ocllh 27 let. ali ves čas svojega bivanja v Ameriki. Rojen Je bU v Bczuljaku mri Clfknicl na Notranjskem.
Dolžnost nas vele, da se zahvalimo druitvu sv. Jote f a za ves trud ln oskrbo v njegovi bolezni ter ob pogrebu. Lepa hvala možem in fantom, ki so čuli tri noči pri njegovi bolniški postelji. Lepa hvala za darovane vence in cvetlice. Iskrena hvala za številne naročene sv. maže zadušnice. Lepa Hvala našemu časti temu župniku Rev. F. M. Jevnlku za lepe pogrebne obrede ln ganljiv govor pri krsti. Hvala za brezplačno rabo avtomobilov, ki so bili na razpolago pri pogrebu; z eno besedo: stotera zahvala vsem skupaj, ki so ga obiskali na mrtvaškem odru in ga spremili k večnemu počitku.
Ti pa, dragi naš brat in stric, počivaj v miru v ameriški zemlji! Ni zopetno svidenje nad zvezdami! — Žalujoči ostali:
Marija Svlgel In Fanny Kocjančič. sestre Joalfr Intlhar, Johnstown, Pa.; Anton InUhar, West Virginia, ln
Janes Intihar v stari domovini, bratje. Valentin, Josip, John, Frank ln Angela Svlgel. Marija Šlvir in Margaret Tedesko, nečaki ln nečakinje.
Forest City, Pa., 15. oktobra, 1931.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Z žalostnim crcem naznanjam prijateljem in znancem, da je po kratki, dvadnevni bolezni od kapi zadeta dne "15. avgusta t. 1. umrla naša ljubljena stara mati
Uršula Traven
rojena Močnikar
Pokojna naša mama ln stara mama je prišla iz domovine leta 1920 in sicer k svoji hčeri in zetu Mr. in Mrs. Ronko v East Chicago, Ind„ kjer Je živela do zadnjega. Za časa 'Smrti Je bila stara 80 let. Pokojnlca Je bila doma iz Gornjih Oamelj, it. 3« (po domače Jakova mati), pod Šmarno goro, Slovenija. Tukaj v Ameriki zapušča dve. žalujoči hčere in enega sina; hčere Prances, poročena Omerza in Antonija, poročena Ronko, sin se pa piše Jakob Traven. Dalje zapušča tukaj 13 vnukov in Štiri pravnuke. V starem kraju na domu žaluje zanjo sin Pavel, v Ljubljani hči: Ivana Flander ter Sest vnukov in trije vnuki od pokojne njene hčere Mary Smole.
Drago in nepozabno nan? pokojno mamo priporočamo vsem v molitev ln blag spomin.	,
Zbogom moja stara mama, enkrat se bomo 6e videli Um gcrl nad zvezdami! Vaša žalujoča vnukinja:
Jennie Smole, poročena Mlkslch.. Eict Chicago. Ind., 15. oktobra, 1931.
giiiiiiiiiiHnMi»in>nnMiin»»iinM»i«M»iNi»Miuuuuunmt!iiiiMiMniTTmTmTTTimi
Našim trgovcem

f« dobro znana aljudaa pe-strežba nai« banke. Ugodnosti, ki Jih prejemejo od aaa potom svojega čekovnega ra-čuns so mnogovrstno. Tudi vi ste lahko istih deleinl sko imate ULOŽEN DENAR HA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vam dati sadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga nala društva plačtfjejo svoje izdatke s čeki. Izdanimi na naio banko; istotako K. S. K. Jenota v svoj« popolno zadovoijnost.
Kadar pota Joto, pot naio potniške čoke, katar« izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar «o bol) varni kot denar, ker )« vaak tek registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga v slučaja IzgnbilL '
Nai kapital U rezervni sklad v vsoti več kot S740.90«. t«
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON Si. :: JOLIBT, JL&
Wa. Rodmoad, pred«.	Chas. G. Psares, kastr
jMopfa D na da, pomol, ksslr
..............................................................................
V........................................................................
JOSIP ZELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD T CLEVELANDU, OHIO
•BOS ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdieott 9583
COLLINWOODSKI URAD: 4« E. USD STREET	TeL: KEnmore Sill
Avtomobili ln bolniSkl vos redno ln ob vsaki url na razpolago Ml smo vedno pripravljeni s najboljšo postrežbo
.....1.......................................mirnim........mu........................

K
cvV




S?'

IEES
Authors have written about, poets have eulogized the as very unique among in-j, endowed by nature with idrous gifts beneficial to »kind in a greater degree any other creature of the »ct world. They have also in talked about as to their lethods of hiving and living in ie most obscure places. As a forcible example of one of the queerest and out of the way places for bees to hive, we have the story of bees, hundreds of them, living in the sills of a window in the home of the late Frank Petkovsek at Waukegan.
Follow the story, probably it may interest you. The home of Frank Petkovsek, located about a block from the Mother of God Church and School, is one of the oldest frame buildings in the Slovenian colony at Waukegan. During the time of Mr. Petkovsek's residence- at this place the men of the neighborhood had a habit of congregating on the lawn and sitting on the benches in the shade of large oak trees, they talked of the good old days. On an evening one of the men in this group noticed the great number of bees flying to and fro in the leaves of the trees and in the flower beds a short distance away. The group of men cen-
tered their attention on the flying bees and a few began mak' ing remarks about how they used to keep bees in the good old country and of the peculiar habits of the insects. One man followed the line of travel of the bees and saw them go from the flower beds to the lowest branches of the trees, from there flying toward the house and then disappearing very suddenly. His curiosity aroused, he got up and went toward the house, and upon noticing where the bees had disappeared, he called the rest of the men and all got the surprise of their life in seeing the bees in a sort of procession-like 'manner line up in the branches of the tree nearest the house and make a direct flight for the window sill on the second floor, disappear through a small hole into the window frame.
Amazed at such a hiving place, a few comments about the bees and the group soon turned to talking and discussing other things. For a time ( other people on hearing of the i story made visits to the place to see the curious hiving place, and after a few months the affair seemed to become forgotten.
Just a few summers ago the bees stirred up more excite-
(Continued on pag* 8>
Chicago Seminary Enrolls 1057;
Is Largest in World
Quigley Preparatory Seminary, Chicago, 111./ with an enrollment of 1057, is the largest institution of its kind in thjc world. This distinction was gained for the seminary this fall, when 361 boys were enrolled in the first year class.
Quigley Seminary is only 26 years old, having been established in 1905 by the late Archbishop Quigley as Cathedral College. Its present home was one of the first buildings erected by Cardinal Mundelein after his appointment to the archdiocese: He then changed its name to honor his predecessor.
-o-
Use Every Hour
You are the builder of your own fortune.
The mark you have set ft the plan by which you work.
The blocks with which you build are the present hours.
An hour misspent today is a block mislaid that must be torn out and replaced tomorrow.
An hour improved today is a block laid trim and true that may be forgotten t ut that will stand the ravages of the storm through all the future.
Man's building time is short; age comes with surprising swiftness.
The man who misuses the present hours will spend his riper age tearing down and patching.
The man who makes the present hours count will spend his declining years in a covering of comfort and content ment.—Selected.
-o-
The Status Quo
Playing over an Irish links, a choleric colonel lost his ball and accused his caddie of having stolen it. When, a moment later, it was found, the golfer began an apology. "Arrah, nivir mind at all, at all," said the boy, "you thought Oi was a thafe and Oi thought you was a gintleman, an' begorra, we both made a mistake."
Some Interesting Facts About Bees
Did you know that:
It takes 10,000 bees to produce a pound of honey? v Ttyrt bees and ants live sociably together? •„ That the worker bee is easily comparable to the boarding school teacher who guards, instructs and feeds the children, while mother loafs at home in her boudoir?
That the queen bee can lay as many as 3,000 eggs in 24 hours?
That the nuptial flight of the queen bee takes place at a time when the drones of all -the other hives are taking their spring-time fancy flights, so that it's the caveman bee that wins?
That special royal cells are built for the royal children and that while the egg is quite the same as that which produces the worker bee, it is the result of a special feeding process on the part of the workers that produces the queen bee? ' That, therefore, the worker is an artificial product, made so by insufficient nutrition ? hive there are only a few hun-
That to 20,000 workers in a dred males, commonly known as drones, and that these drones are hatched out of unfertilized eggs?—Cleveland Plain Dealer.
-o-
KSKJ Member Enters Convent
Miss Marie Gende, daughter of the late Mr. Joseph Gende and Mrs. Frances Gende, who resides at 70 Second St., La Salle ,111., left for the Benedictine Sisters' Convent in Nauvoo, 111., where she plans on entering the sisterhood.
Miss Gende was a member of the Young Ladies' Sodality of St. Roch's Church and was also a member of the Holy Family Society No. 5 KSKJ.
--o-
A Close Call '
Boss i I demand your resignation.!
Employe: Good. I was afraid you were going to fire me.
SAY, If WILL BE AN IDEAL SETTING
Nature with its artistry has always been the supreme artist in autumnal decorating. For that reason the Pittsburgh KSKJ Boosters Club will employ the handicraft of nature in decorating the Slovenian Auditorium for its gala Hallowe'en dance Oct 31.
Corn shocks, multi-colored leaves and pumpkins will cast their shadows on the Boosters and their friends when the solitary Wabash moon reflects its glimmering rays over the merrymakers.
More color is promised. The dance will also be in the form of a masquerade. Although the majority of Boosters will be in costumes, it will not be compulsory to mask or wear a costume, so pleasure-seekers come as you will.
When the Boosters announce a good time they mean a good time for everybody. Daddies and mothers, granddads and grandmoms will be entertained by a specialty arranged By the Boosters.
Knowing that the whispering of the trees and the melodious rustle of leaves is distinctly nature's technique and cannot be harnessed in »a hall, the Boosters have employed Ducky Hill and his Monte Carlo Orchestra to supply rhythm and melody that even nature cannot duplicate.
The pumpkins out in some farmer's field will be lonpsome —baft* the pumpkins at the Boosters' dance will be going some—and so will you be in the spotlight, if you come to the Boosters' dance Oct. 31.
Christ, Our King
By Joiiet Sodality Girl Sunday, Oct. 25, will be the feast of Our Lord Jesus Christ, King. Our Holy Father established this feast in order to bring before the eyes of the world "the supreme domination of Christ over all things, over civil society and the home, as well as over all individuals."
Jesus Christ is the King indeed, not as the kings of the earth are, but in a far nobler manner. He reigns over the hearts of His subjects in a loving, merciful way. His earthly court is established in every Catholic church, even the humblest, and is open and free to all mankind. In His sacrament of Love, He dwells in the Tabernacle, exercising His Divine Sovereignty over the minds and hearts of His faithful subjects.
On this feast, all Catholics who claim to be His faithful subjects will receive Him lov» ingly into their hearts.
Let us praise Him, love Him, adore Him, and pledge to Him anew our fealty and love, and also, ask Him to reign over us by His divine Love, and make us such true, loyal subjects that when He calls us into eternity He will recognize us and claim us as His own faithful subjects. Let us often repeat the prayer which He Himself taught us, "Thy Kingdom Come!" -o
C-ttl——t	/
dOiuciunn
Employer (stern are two shillings my desk, and y6i| only ones who haver' a| What about it?	*
"Office Boy: Well, sir, let's pay a shilling each and say nothing more about it.
There ing from are the
key.
GOOD! ITS BOUND TO BE GOOD
The harvest dahce of the active members of the Alumni of Mother of God School, Waukegan, 1111, is all in readiness,
awaiting you all to join in the merrymaking. The cornstalks and pumpkins adorning the nooks, and the dim lights transform the auditorium into a golden autumn setting.
The tuneful -syncopators of Frank Wallin's Band will lend to the gaiety of the evening.
Cards and bunco will be available to those who do not favor to dance, or those who tire of dancing.
All the alumni are attending this resplendent harvest festival, but it is not their desire to hoard all the fun to themselves. Invitations are again extended to all of the neighboring friends of Chicago, South Chicago, Joiiet and Milwaukee to share in the glee of this seasonal dance.
Remember—Saturday, Oct. 24, at 8:30 o'clock, in Waukegan.
-o-
Senior Choir of St. Roch's Sponsors Card Party
Arrangements have been completed for the card and bunco party that is to be sponsored by the senior choir of St. Roch's Church at the school hall Thursday, Oct. 29, at 8 p. m. This is the first venture of the senior choir into the field of entertainment and they hope it will be a big success.
As most of the choir members are the well known Sallies, they extend a oordial invitation to the inimitable Nutty Club and also to their esteemed Silent Member.
Clique Club.
WHERE ARE WE GOING?
JANEZ KOMINA
We view with gratitude the attempts made here and there to revive the Slovenian language especially among the young people. That our young men and ladies are fast departing from things Slovenian cannot be denied. "The trend, as stated recently, points unmistakably toward extinction in time, especially with the stringent immigration laws.* There must be some reason behind it—some erroneous impression that has escaped the eyes of the guardians. Does it not seem ridiculous that students will pay for a course in French, Spanish, or Italian, and wade through hours of laborious tasks to acquire even a smattering of the language, and yet their own mother tongue is dropped as something degrading. Of course, Slovenian is not the court language of the world; nor will commerce with Jugoslavia likely assume such proportions that our universities will be prompted' to place the language in their curricula ; neither is the literature so vast and important as to stimulate learning the language by outsiders. However, even though no other motive were present, pride in the forebears alone should induce the descendants to regard the Ian guage seriously.
The writer recalls when only a few years ago children of German and Irish parentage called Slovenes "ginnies." There was a tendency to look down upon anyone whose ancestors did not come over on the Mayflower; and the recent immigrants from southeastern Europe bore the brunt of this
asinine superiority complex. Today, it seems, the people are a little more broadminded, but the harm may have been done.
Why does youth feel ashamed or at least ill at ease when Slovenian is spoken in the presence of high school or college friends? Why is there such a pronounced effort made to Americanize names Which may smack of foreign descent? Is it because the Slavs of southern Europe have been disregarded to a great extent and even scorned? Are we people who are jnferior to the so-called Nordic superiority? True, our nationality has been so subjected in the past that few great deeds have been accomplished and fewer still have come to the notice of the world. But what about the Turkish invasions of the past? Who saved western civilization when the Turk was hammering at the gates of Vienna? Who bore the first shock and practically stemmed the tide of the onrush-ing infidel? Was this of little moment?
Within a stone's throw from where this is being written there are young Slovenian parents who would shudder to think that their Billy should acquire Slovenian. Why? These same people rarely make their appearance at Slovenian socials. Why? They distort their name until you are baffled at the pedigree. Why? Slovenian literature? "My, no, we are Amurricans." For this reason some are inclined to think that a mistake was made when Slovenian youth was permitted to organize its own lodges and rule itself by an exclusively
American ritual. t
How much Slovenian should a young person know ? At least a reading and speaking knowledge. After all, the average American's vocabulary is limited to a few hundred words and he succeeds quite well. Certainly the writer does not advocate the method, which seems extreme, of teaching the youngster Slovenian in preference to American. There are places where the greater part of the school work is carried on in Slovenian. In this day such insistence proves harmful. The business and social associates of the person will be American for the most part. If the child is not taught to think in American and explain things in this, his vernacular, he is going to be handicapped. Provision must be made for the child's future, but why study German and French and then never use it and ignore and forget Slovenian which can be used in one's own circle to so much advantage? Every language is another key to open the door to the culture of the world.
If youth could be made to realize the added advantages gained in every department of life by the knowledge of a language other than the vernacular, it would not be so carefree in its defection from the mother tongue. In another paper the writer will attempt to point out some advantages of knowing Slovenian even in our day and to suggest a few remedies to stop the leakage. We compliment the noble efforts made in behalf of a race that never need to take a back seat for any one.
"■ ■ i MY TRIP ABROAD
MARY POTOCHNIX
One of the most interesting trips that no one should miss whetfln Jugoslavia is Bled, going by way of Vintgar. The trip through Vintgar must be made by foot, as there is only a narrow bridge built along side a mountain, wide enough for one person. The scenery all through Vintgar is magnificent—huge mountains and waterfalls. About two hours' walk and we are in Bled, the famous summer resort. The king has his summer palace in Bled. The famous Triglav (three-headed mountain) is in this district. Jugoslavia is sometimes called the land of church steeples. Churches are very numerous, usually situated on high hills. Around many of them is still the cement wall, which the soldiers used tor protection in time of war. One can only marvel at the beautiful hand paintings in their churches. After several months of climbing mountains, making short trips to Kranj, Luze, Brezje, Zirovski vrh, Sveti Kriz, Stara Oselica and numerous other places, we packed up our duds once again and were on our way to Switzerland.
Switzerland is unlike anything but itself. Its scenery combines the wild and cultivated. The contrast is seen in the wonderful turquoise-col-
ored lakes, neatly cropped meadows, resembling patchwork quilts, with small villages, immaculate in their tidiness, towering mountains with snow-capped peaks. Switzerland makes a specialty of catering to the tourist. Their railways are practically all electrified. It is divided into three distinct parts, French in the Southwest, German in the North and East, and Italian in the South. Our principal stops in Switzerland were: Geneva, at one end of Lake Geneva. The home of Calvin is still there and the seat of the League of Nations, also the Wilson Park, named after our president Not far north is Lausanne, an educational center of great importance. Then on to Berne, the capital of Switzerland, its most picturesque city. A few hours away is Lucerne and then Zurich, the center of the commercial and industrial life of the nation.
We are on our way again, and now to France. Our first stop is Lyon, where we saw the Rhone for the first time. Then to Nimes—its Roman architecture, its marvelous parks, and then on to the Pyrenes district, a pilgrimage to the most dramatic shrine and dure of Lourdes.
There are so many things about Paris that one could (Continued on pege S)
CURIOSITIES By Nuyawker
THEY DIED YOUNG The price of genius is always very high. Some have gone mad, others have died ignominious deaths and were buried in pauper's grave. But read on, and as Walter Winchell would say, "Things I never knew till now, but which you knew all along." .
Francis Balfour, one of the world's foremost embryologists, died at the age of 31, as did Franz Schubert, the noted composer. Also Rudolph Valentino, the greatest screen idol of all time. Lady Jane Grey was executed when she was only 17. Alonzo of Aragon, third husband of Lucretia Borgia, and the most beautiful youth of Rome, was slain at the age of 19. Pocohantas died when she was only 22. Beatrice, the beloved of Dante, and Charles IX of France, also died at the tender age of 24. Nero's wickedness was ended at 30, when he committed suicide.
-o-
Witches, Ghosts and Goblins
Witches, ghosts and goblins will appear at the Hallowe'en party that is being sponsored by the Young Ladies' Sodality of St. Roch's Church, La Salle, 111., on Tuesday, Oct. 27, at 7:30 p. m., at St. Roch's Hall. This party is for members of the sodality only, and no outsiders are included. Those who gave their names to the president of the sodality to enter into the books will be allowed admittance to the party. It will be a good method of getting acquainted with the new members.
Come one, come all! Get a big thrill out of the ghost promenade.
ENTERTAINMENT-DANCE South Chicago, IIL
.j The young ladies and children -of St. George's Church will give a mammoth entertainment and dance at the St. George's Church hall, 96th St. and Ewing Ave., on Sunday evening, Oct. 25.
There will be several short comedy sketches and blackface comedians to make you laugh and forget the depression, says the genial pastor, the Rev. Father Leo, who is directing the show. Father Leo has had much experience in promoting plays, and from past performances we know this one will be good.
Immediately after the play there will be dancing to Fran-ko's Orchestra, a snappy aggregation of syncppators, who will make those dancing feet step.
The admission prices are very reasonable—children 10c, adults 35c. The entire proceeds are for the benefit of the church, so remember the date, Oct. 25, and the place, St. George's Church hall. Play begins at 7:30. You are cordially invited.
Committee.
Bad News
Motorist (excusing himself): I was hurrying up to town to see my solicitor.
Constable: Well, you'll have some more news for him now I
Holy Name Juniors Elect Officers
The Holy Name Juniors of St. Roch's Church, La Salle, 111., under the direction of Father Paschall, elected the following officers for the ensuing year:
"Smiling" William Gergo-vich, president; Henry Gergo-vich, secretary; John Podlin-sek, treasurer; Joseph Strukel, recorder; Frank Struna, martial.
The boys Will lead the crew of the organization for the year 1931-32. This organization is only one year old and the progress thus far made is exemplary to other organizations of the church.
Originality is simply a new way of expressing an old thought
m

-r
" Search
Verification Pending
DUNKING
HOTEL
Prominent Citizen Thinks Him to Be Amnesic
By O. P. Reporter Milwaukee, Wis.—O. P. Special—The nation-wide search for Gee Dee of KSKJ fame was
believed to be ended here to-	^	aiithorities
mgh when a person tallymg to	P	{j)
h s description was seen m a » .	"
downtown hotel. The discov- solvmg the G^	'
ery was purely accidental. T. C. 1 ve had	1
Lustik, a prominent Slovene cleanups to make says Miss
I *• A Poo npp waa Feržmaga, "but this job looks
and friend of uee Dee, was	°	"
waiting for a street car in front like « tough assignment.
of Y. M. C. A. Hotel. Gazing
Miss Feržmaga, cleanup miss lorities job in
She called pff all her dates for the next two weeks and when her mop starts swinging —it will be some cleanup. -o-
into the coffee shop, he was startled by the familiar figure.
His story to the O. P. reporter is as follows: "I saw before me the hagard features of someone \^ho seemed familiar. In a flash it dawned upon me,	-
that it was the missing Gee	of paper worth one-tenth
Dee. I rushed in and accosted of a cent, write a poem on t him. He did not seem to rec- and make it worth $5,000
THAT'S THAT—
LongfellovT could take a
He did —-------- > t . . ,
ognize me. To my horror, he | That s^ genius!
was dunking. I am convinced that he is a victim of circumstances and amnesia. I quietly informed the police." -
Mr. Lustik adds that, although he is not addicted to the bad habit, he can almost swear the person was Gee Dee,_ Local detectives have
spend
In the old town are Boulevards, the* Church of
Madeleine, the Place de la Bastille, and the site of the Egyptian Obelisk, often said to be the most beautiful square in the I world, there stood the guillotine where Marie Antoinette and hundreds of her compatriots were beheaded. From one side of it stretches the Champs Elysies, a most beautiful street, straight up to the Arc de Tri-omphe. At the head of the Avenue de l'Opera stands the Opera, another most interesting attraction. Then there is Notre Dame, most historic of Paris churches and one of the most interesting. A block in front of Notre Dame stands the Palace of Justice—in its courtyard is the Sainte Chapelle, with its gorgeous Rose Window. And then to the Pantheon, where Paris buries her honored dead. One of the most interesting trips out of Paris is Versailles—about 10 miles distant. A day is really not enough for going through the palace There will be seen the Chapel, Louis XV's Wing, the Gallery of Mirrors, Gallery of Battles,
6SdSt,CW"M4 0.*
F. J.S«mk,aia-87thSt., Pittsburgh, Pa. *
Joka J. Kordiah, 325 Howard St., Chiaholm, Minn.
Pauline Treven, 1129 Un-coln St., North Chicago, 111.
place. The untiririg and ceaaing workers had fo years rasde a home of the and had stored honey in the walls of the building- so that at that time there must have been a considerable amount of honey
LADY, YOU NEED A NEW CHAPEAU!
Friday evening, Oct. 23, after evening devotions, the young ladies of St. Stephen's Parish, Chicago, 111,, and all members of the Young Ladies' Sodality are invited to attend the grand opening night of the Y. L. S. Hat Shop.
Meeting of the sodality will precede the opening.
Due to present economic conditions, hats will be sold at
I »7 »rooKiyn Knight
t Last June 14 the Knights of P. Special | Trinity made their first effort Dee was exon- ^ning an affair, which was eratea oi an blame in the dis-j^ dinner dance and card party appearance of Kunigunda. It at one of the begt Chinese res-was revealed by Rinky, whose | taurant8 in Ridgewood. Till best friend Rex gave another |that waa over and the results
in the walls. The summer heat clew to the disappearance. It j were known> the Knights were
seems that Rex had been asso- known ag hard-working enthu-ciating with Kunigunda of late giagta> vigorously seeking buy-and that the two had a dis- er8 of tickets that promised a agreement. To make Rex jeal- iv#ry appetizing and enjoyable
ous, Kunigunda decided to
evening. The boys were not far
note to Gee Dee and from being overcome with
had so affected the honey combs prepared by the bees for the storing of their food supply that they burst and honey came pouring out the sides of the house and through the frame- write a
work in the baaement. The p!ace it in »'conspicuous place nerv0us prostration as to the basement wall ha4 long streaks where it might be found and;nil^nme But when success of that sticky liquid on it and read by Rex itg idea being to the owner together with a ingti|j into Rex that green-eyed group of men present at the monster jealousy. I 4 time wondered how such a j "How can you prove all great store could have been put thig ? » questioned Detective away by those tiny insects in Kastigar of Rex. such a time.	j. "Because she told me that ^
The owner, Mr. Petkovsek,, ghe was going to get even with j ab~ut "f^ awhile, refused to allow anyone to me. She said that there was a
in Cleveland
outcome. But, when success stared right into their faces, ! everything was hotsy totsy, knowing well that their first effort was not for naught. They in unison let out a big sigh pf relief, thinking, well, that's over and nothing to wopy
Rockefeller could take a similar sheet of paper, write a few words on it and make it worth ten million. That's capital!
The United States govern-	are tQ be marvelled at.
ment can take an ounce and a Af^r 8eeing parig we pro. small fraction of gold, stamp an ^^ to Uugieux and then on eagle on it, and make it worth ^ Cherbourg where we board-the $20. That's money!	ed the boat once again. „ After
That relief did not last very long, as the time for a fall annual dance was coming upon them very rapidly and unsym-pathetically. Once more they, in a body, began climbing that
beautiful sculptoring, paintings jand the plan of the ground? j friends!t
Entertainment Committee.
man under surveilance. Latest news from headquarters declare that he is registered as Jurij Benko from Chicago. Psychiatrists are of the firm con-
A workman can take 30 cents worth of steel, make it into watch springs and it is worth $8,000. That's skill!
A merchant can take an ar-
viction that his condition is due ticlt that cost him 90 cents and
to some serious interruption in	sell it for a dollar if he can find
the stream of consciousness,	a customer. That s business. From his continual mutterings A woman can buy a good fall
can be gathered an incoherent	hat for $10, but prefers one story involving Mica and Pitts- j that costs $25. That's foolish-
burgh. They attribute the vici-	ness!
ous habit of dunking to de-	A miner can dig out a top of
spondency.	coal for less than we would
It may be significant that a	wish to, or a farmer can raise a heavil/ curtained Buick bear- ton of wheat and get the gov-ing an Illinois license plate ernment to loan him money on
stopped before the hotel late last night, and that the chauffeur inquired for Mr. Benko. That there may be some con-
it. That's labor.!
The man who wrote this can write a check for a million, but it wouldn't be worth a cent.
nection with the missing Kuni- That's tough!—Anon.
gunda of La Salle was thought	_0_
probable. Local officials to-1 night were communicating with police in La Salle in an endeavor to get her description.
Cleveland officials are expected this week with extradi tion papers.
-o- .'
CHARITY BALL
In Dance Revue
The Podpadec Twins, graceful misses, presented a dance revue Oct. 14 tb the delight of 700 people, who acclaimed the debutantes in their first professional performance on the Slovenian National Home stage.
The program included 16 numbers. - John and ' Adrian
4 days 18 hours 30 minutes we could again see the Statue of Liberty—and home. The time seemed to have flown by so rapidly. It didn't seem possible. And I was reminded of a line from Burns:
"Pleasures are like poppies spread,
You seize the flower, the bloom is shed."
-o-
REMEMBER THIS—
A Hallowe'en dance is to be given by St. Stephen's Catholic Social Club Wednesday evening, Oct. 28, 8 p. m., at St. Stephen's School hall, 22d and Lincoln Streets. Chicago, 111. Music by Johnny Kochevar and his Merrymakers.
The officers^and members of the club extend a cordial invitation to all. their friends in Chicago and the surrounding vicinity, particularly South Chicago, Waukegan, North Chicago, Joliet, Sheboygan, Milwaukee and all other points. A corking good time is assured to all who attend.
nominal prices—Within the touch or bother the entrance to gwell feller up reach of every working and the hiving place, saying that it that she was just keen on—but home girl—from about $10 to was his wish to see the bees re- ghe added shejiked me better. $40 each	\ main there. They have, and i gue83 i am to blame. I
Don't miss the fun, girls! though the owner and wife shouldn't have made her so___________
You will, if'you don't attend the both died, the bees still remain, i mad. I know she wrote that | gteep hill on whose peak stood meeting Friday. And—don't continuing their never ended note and so placed it. But Qld Man Opportunity waving
tell—there's going to be a Tem- task of gathering food for theii where is Kunigunda? Boo a banner inscribed with the
pest in the Hat Shop, too!	store's supply. Many men have hoo!"	wordg reading: "Second Suc-
Come, and bring your girl passed an evening away by sit- "Don't cry, Rex. We'll find cegg." They climbed and
ting on one of the benches on her yet. Much obliged for ex- cijmbed, with full determinate lawn and watched the bees onerating Gee Dee in this af- tion to ciinch that flag in order as they form their lines before fair. You know, it caused some that they march on waving it the entrance to their home and excitement in Cleveland. They with the firgt one, which they little by little adding to their were planning on coming down aiready possessed. Some work, food supply for the winter. here and scouting about. Now To roam ar0Und the town Most swarms of bees usually we can save them the trouble." gearching for a suitable hall, to make their home in one place With this Detective Kastigai for the summer and disappear left Rex.
after a few months of hiving, A man was found lurking
but this swarm has remained in about the scene, who upon digtrjbute the latter, to number the same hive for the past four questioning gave his name, as each and every one of the tick-years. During the summer Mr. SnubaČe from Bradley, 111. etg to make up numerous lists warm days they work like; In his testimony he convicted ag wbich numbers are given
Patience
m.
KNIGHTS PLAN By Dolly
The Community Welfare Gibbons assisted.
Club of Cleveland, O., will start	_^
its 11th annual calendar of social events staged for the benefit of the needy with a chanty ball to be presented Oct. 24 at the Slovenian National Home, St. Clair Ave.
Dr. W. J. Lausche and his Radio Orchestra will furnish the music. Four door prizes and ten costume prizfes will be awarded. Refreshments will be served.
—i-o—-
Milwaukee, Wis.—I hear that that the Knights and Ladies of Baraga are planning to run their second annual ball on Nov. 28, at the South Side Turn
PERSONALS
HATS OFF!
Hats off to La Sallita, who for two successive years has contributed generously to Our Page.
Our. Page, in the name of its contributors, extends sincere congratulations to Miss La Sallita and hopes that the readers appreciate her efforts as does tjje Our Pag«
staff.
take care of the printing of 500 tickets, 5,000 throw-arounds. 1,000 window show cards, to
automatons storing up for the himself—promised to return to tbe individual members, to
ited price can buy, and various other headaches.
"Most of these responsibilities wel*e shouldered by none other
winter, and during the cold	Kunigunda safely to La Salle, if gQ shopping in order to pur-
days remain inside, waiting for	we promised to help put Brad-1 cbage the best door prize a lim-
ithe warm spring days to renew	ley on the map.
their vigor. At times when the»	———o ■
entire swarm is inside the	LIBRARY PROGRAM
ST MARYS WILL HAVE I framework of the building, one	-
BASKETBALL TEAM ■can his ear to th<L5a11	Program of St. Clair Branch than John staudohar and Frank
St Mary's Lodge No. 79, and hear the buzzing and hum-	Library, St. Clair Ave. and E. grhatic. Some boys, when it
Waukegan 111 will again put min* of the bees *ust Iike the	55th St» cleveland» comes to work. The second flag a basketball team oa the play- ihum of a distant plane ap- Nov. 10: "Jugoslavia", a of gucceS3 was clinched Sept.
ing courts.
Preparations for an active season were initiated by the an-
nouncement, that all candidates are to report for practice at 7:30 p. m. Thursday, Oct. 22, at the Mother of God gym.
Only members of St. Mary's Lodge will be eligible to try out for the team.
-o-
COME ON, FOLKS,
No doubt all who attended the first annual ball and the May debutante dance still remember the pleasant time that
was in order. Well, the Knights | take another mission, and Ladies are preparing to give even something better when the band strikes up the tunes for the second annual affair.
The date of the dance is still weeks away, but you will be
Milwaukee, Wis.: Announcement is made of the coming marriage of Miss Ann Pechauer to Mr. Leo Manion, Oct. 24, at 9 a. m.,' at St. John the Evangelist's Church. The Rev. Luka
Gladek, pastor, will offociate. HHH
__wise if you reserve that date
La Salle, 111.: Miss Marie!now.
Gende, who left for St. Mary's I	-o-
Convent at Nauvoo, 111., was St. Ann's Card Party a Huge
guest of honor at a surprise	Succeaa
farewell party given by a num- j
ber of her friends at the home j
of Mrs. August Scheuer, 42 j
Third St.
--o- I
Obe Way to Win
"How is it Bill has two caddies and you none?"
"One's mine—he keeps track
of Bill's score for me."
Rev. Paechall New Aaaiatant
The Rev. Father Paschall Esser, O. F. M., formerly of Detroit, Mich.„isthe new assistant pastor of St. Roch's Church, La §alle, 111.
The church organizations have been put into his hands, and he is to act in the capacity of spiritual director. The English sermons for the benefit of the young members are to be delivered by Father Paschall.
The Rev. Father Winkler, O. F. M., left La Salle to under-Much as we miss Father Benvenut, we offer Father Paschall a thrice welcome. Dobrodošel!
La Sallita. -o-
St. Ann's Society No. 139
KSKJ held its card and bunco party on Oct. 13, instead of the 15th, as the new great white j just hold out my hand and you
Instructions
A youna woman who seemed to be having her first experience in a bank approached the window of a paying teller and gave him a large check which she wanted to cash.
"How do you wish the money?" the teller inquired.
"Oh," replied the young woman, in some confusion, "I'll
to the annual dance given by the Sacred Heart of Jesus Lodge No. 70 KSKJ of St. Louis, Mo. The big time has been set for Nov. 7 at the Slovenian National Home.
A good orchestra-MDh, boy! and delicious ''kranjske klobase"—a real treat.
To top the evening a big turkey will be given the lucky person. With Thanksgiving in the offing, a turkey will come in handy.
Don't forget the date, and bring your friends, for the more, the merrier.
Committee. -o-
He is a wise man who never argues with the people he is fond of.
proaching. What will happen travel talk illustrated by mov- 26, as next is hard to imagine, for the ing pictures, Anton Grdina Sr.. beard bee is a unique and queeV in- Part I.
sect.	Nov. 17: ^Jugoslavia," a
-o——-	travel talk illustrated by mov-
i ing pictures, Anton Grdina Sr.. Part II.
Nov. 24: "Teeth and Youi Health," a lecture illustrated Brooklyn to run another dance Did you ever feel tired and by moving pictures and stereop- in frery short order,' meaning lonely and blue, « • ticon views, Dr. James Mally. I January or February. That is a Without even a friend to These lectures are free. Chil j little short of an impossibility, comfort you?	dren not admitted.
DID YOU EVER? By Nada Nida
(Canonsburgh, Pa.)
you have all already of our gigantic ball. Once more they let out a big sigh of relief as another job was completed and a nice, long rest .earned.
But, alas! we are hearing requests from all corners of
And did you wonder why you can't find a friend, The kind that would stick to you to the end?
ASPIRATION
as all the dance halls are, without a doubt, pretty well booked for those two months. There is a possibility of obtaining a hall
We see how great is the hap- in the iatter part of February Not just an acquaintance you piness of a religious vocation; or March. The holy season of may happen to know, and every young girl to whose Lent begins Feb. 10 and is ut-But a friend, a real pal, who ; iot this happiness falls ought to terly out of the question as far will go where you go. thank God for it. With the ex- as dances are concerned dur-The richest treasure anyone ception of a call to enter t)ie *ing that season. There may be can hold,	Catholic Church, or a call to a ray of hope for January, for
Is something that's better, the priesthood, there is per- the chairman of the reception far more than gold,	haps n0 greater grace than a ! committee will start at once on
For if you have a friend, you religi0us vocation.	that particular mission. Don't
have everything,	j	be disappointed if this mission
And you're luckier than the Lord enlighten me to know fails.
way in La Salle was dedicated Thursday evening. Nevertheless, a large crowd was on hand and the affair was stamped t^s a success. About fifty tables were used in the games.
can put -the money in it'
--o-
Occasionally a man has the last word in an argument with his wife, but he has to say it under his breath.
CONTDBQTOI8
la saboiittiBc coatrlbatioM to Oar Pase, please consider the folio wing:
1.	Use one aide of paper only.
2.	Manuscript« written la pmdl will not be considered.
3.	If peaeible typewrite material, using douMe-apaeer.
4.	All contributions mast be signed by anther. Name will be withheld from publication by request.
5.	Material must be received by Our Psge not later than 8 a. m. Saturday prior to Intended publication.
a. Manuscripts will not be returned.
7. Add roee coinmunications to Oar Page, «117 St Clair Ave* deva-
' O.
most powerful king.
-o-
Buaineas A supply house received an order for material from a chronic slow-pay customer to which the following answer wais sent: /'We cannot ship the material you have ordered until
Your will, And strengthen me to do it; Prepare my heart to meet Your love,
And cling forever to it.
Clique Club.
-o-
We thank our followers and well-wishers who are waiting for another ball so patiently. That proves they are for us in a big way, and it also proves that Sept. 25 with us was an evening of untold enjoyment for them. Keep, your eyes peeled on Our Page for an announcement in case anything
Politeness
The sweet young thing turned you send us something on your j to a polite young man who was past due account."	showing her through the fac- should arise.
The following collect tele- tory and said, "What is that big I	_o——
gram was received in answer thing over there?"	An Understanding to the above: "Cancel order. "That is a locomotive boiler." "Well, goodby, son. Let us Cannot wait that long." "Why do they boil the loco- hear from you when you don't -j—0- motives?"
A Long Story	«To make the locomotive ten-
want money." *
"All right, father, but let's Just as the fisherman caught | der." And the polite young man have an understanding. When one about so long he was continued to look straight I write you and don't mention
chased by a bull that long with horns so long. But he didn't worry—two steps about that long and he was home and had the lawn mowed and fresh water on the geranium. *
ahead.	money you'll know I'm devilish
-o-^	hard up."
How about the eternal fitness	p
of things when a young man The easiest road to wealth is sows wild oats and reaps a : to have a rich relative leave you
grass widow?
a fortune.