JADRANKA LETO II. — STEV. 7 GLASILO ZAVEDNEGA ŽENSTVA HALI SRPAN 1922. M. M. NASA NARODNA NOŠA. V času, ko nam šiloma trgajo iz rok vse ; kar je naše, v času ko hočejo izruvati iz naših src vse naše narodne svetinje, se s strahom oziramo v temmo prihodnjost in mislimo, kaj bo znami, ako nam res poteptajo vse, kar nam je drago in sveto. Hna nailepših naših narodnih svetinj je naša krasna okoličanska noša. Koliko lepih spominov nas veže nanjo. Naše babice pripo- vedujejo, kako so vezale bele peče, brez vzorcev in brez tujih načrtov. Kos fine, bele thanine, i šivanka in nitka, to je bilo vse, kar je potre- f bovala naša pridna babica za svoj umotvor. IVezla je, kakor ji je pač prišlo na um, kakor ji je narekoval okus. Napravila je košarico s cve- tjem, srček zraven klas, vejico, polžka, dva tri, [kakor sa ji je pač zdelo. Na tkanini so se [•vrstile vse tiste mnogobrojne originalne figure, [ ki jih ne najdeš nikjer drugje, pri nobeni drugi [narodni vezenini. In ko. je bila ruta dovršena in »tavelca« in i »opleče«, s kakšnim ponosom se je postavila ' na »ohcetu«, pri procesiji, na »brjarju«. To je, j mi mlajša generacija smo jih videle le ob takih • prilikah; toda naše babice so nosile svojo lepo nošo vedno, vse nedelje in praznike. Danes jo vidimo le redkokdaj. Le pri i posebnih cerkvenih in narodnih svečanostih. K poslednijm spadajo danes samo še — pogrebi! [ Ali ni nad vse žalostna osoda naše narodne noše? Obstoja velika nevarnost, da bo sčasoma .""popolnoma zginila. In s strahom se vprašuje- [mo: kdo je temu kriv? Tu se moramo v prvi vrsti obrniti' na naše matere. Pri nas je namreč vpeljana navada, [— ali bolje razvada — da vsaka ženica hrani [ svojo narodno nošo za smrt! Žene, matere, ali ste kdai pomislile, kaj delate s tem, ali ste kdaj premišliale, kakšnega I velikega pomena je naša narodna noša za naš j narod in kaj jemljete svojim hčeram s tem, da jim jemljete najdražjo svetinjo, našo narodno nošo? Kakor se človek, ki se potaplja, oprime vsake slamice, tako krčevito se moramo mi danes oprijeti svega, kar nas spominja na naše nekdanje šege in običaje. Vse kar smo nekdaj ljubili, moramo ljubiti danes s podvojeno silo. Ustvarjati moramo novo, ne pa uničevati še to malo, kar imamo. Mislim, da bo ljubi Bog na onem svetu gotovo z večijm veseljem sprejel ženico, če pride pred njega v svoji / skromni črni obleki. Ljubi Bog bo vedel, da je ženica Slovenka, tudi če nima svoje noše. Toda tu, tu moramo po- kazati, kaj smo — danes bolj nego kdaj prej, ker nočejo vedeti, kaj smo. Pokazati moramo pri vsaki priliki, kaj smo bili, kaj smo in kaj hočemo ostati. Zaro matere, zaklinjam vas, ne jemljite nam možnost, da to dokažemo, ne jemljite nam naših dragocenih, naših ljubih narodnih noš. Matere, saj vendar ne boste hotele, da vaše hčerhe, vaše vnukinje sčasoma pozabijo na to, kakšne ste bile ve, ko ste bile mlade, kako ste živele, kako ste se oblačile. Misel, da živite dalje v svojih hčerah in vnukinjah, vam mora biti vendar stokrat ljubša nego misel, da vas ljudje, ki vas pridejo škropit, vidijo šo enkrat »gor pokrite«. In vi dekleta, ki niti pojma nimate, kako ste krasne v svojih narodnih nošah, vplivajte na svoje matere, da vam jih puste. Puste naj vam jih kot spomin nanje, na njihova mlada leta, ki so bila srečnejša nego so - vaša. Naj vam puste to narodno svetinjo, ki je žalibog edina, ki vam jo morejo pustiti. Spominjam se, kako je lansko leto pri neki svečanosti neki visok gospod, ki še nikdar ni videl naše narodne noše, začuden pristopil k skupini naših okoličank in rekel: »Kaj takega še nisem videl. Kako ste lepe! Nekaj posebnega, nekaj otožno svetega je na vas. Človek postane nehote pobožem, ko vas vidi«. Okoličanke! Ljubite in spoštujte svojo na- rodno nošo! Oblecite jo ob vsaki priliki, delajte na to, da se spet vdomači ta šega v naših vaseh. Naj ne bo procesije, naj ne bo narodne veselice brez narodnih noš. Posebno ko nastopate kot pevke v pevskih zborih, verujte, da ste najlepše v svojih narodnih nošah! Vsaka ni tako srečna da bi imela svojo narodno nošo. Toda malokatera je, ki bi ji bilo nemogoče v par letih si prihraniti toliko, da si jo nabavi. Koliko vas je, ki znate lepo vezti. V prostih urah si lahko napravite rute in opleče itd. Pomagajte pri tem delu druga drugi; z resno voljo in ljubeznijo se da vse doseči. Naše inteligentke pa naj bi šle dekletom na roko pri tem delu: naj bi jim preskrbele vzorce in pokazale, kako se veže itd. Prepričane naj bodo, da bi si s tem stekle neprecenljivih zaslug. Vsak drug narod, naj bo še tako mogočen in neogrožen, zbira svoje narodno bogastvo, ga skuša dvigniti. Mi pa, ki skoroda nimamo dru- gega nego to, mečemo še to lahkomiselno v grob! Če se no spametujemo — in je že skrajni čas, — ne bo kmalu niti sledu več tega najlepšega, kar je naš narod imenoval svoje v tej nesrečni od vseh teptani zemlji. SAVOMIRA KVEDROVA: „TAM NA ŽITNEM POLJU..." Tam na žilnem polju, poje prepelica, tam na žilnem polju, mak sardel je v lica. "Ptiček, je v rasoru, ptiSko že sasaubil, z mlado se nevesto v zarjo je is.gu.bil. Solncu vzel je žarke, maku je savriskal, ptičico družico, k sebi je pritiskal- 3/Cak se 'stresel jeze, cvet je vetru dal, ptiček pa z nevesto je v pšenico pal — — MAR. GREGORIČEVA VERONIKA DESENIŠKA. ZGODOVINSKA TRAGEDIJA IZ XIV. STOLETJA V PETIH DEJANJIH ČETRTO DEJANJE. Se vrši v Samohoru L 1426. Dvorana v gradu. Nedaleč »d okna je zibel ali voziček, na srednji steni vise meči. 1. PRIZOR. Veronika, kasneje Luca. Veronika (v narodni noši hrv. kneginje gleda skozi ok- no): Oh! Na vsej prostrani cesti nobenega po- potnika, ki bi v meni oživel upanje, da je ven- darle Friderik, (odhaja proti vozičku, v kterem spi dete) Milo moje otroče. Ti se smehljaš tako brezskrbno, ker se ne zavedaš kaj prestaja tvoja mamica. (premika voz.) Komaj je zadihalo v tebi življenje in" že razprostirata skrb in ža- lost svoj plašč nad tvojim čelom. Luca (ob vratih): Čuj te veselo novost, gospodarica! Ravnokar je prijezdil naš knez na grajsko dvorišče, (odide) Veronika (veselo iznenajena se prime za srce): Oh, po- mirjeno je moje srce! (odhaja proti vratom) 2. PRIZOR. Veronika, Friderik, kasneje Jurij Veronika (odpre vrata in tedaj se prikaže Friderik. Prostre roki krepeneče proti njemu.): Friderik ! Friderik (se ljubko nasmeje in jo objame): Misel maja! Vnronika: Dospel si ljubljenec, da olajšaš moje srčne bolečine. Oh, kako sem te težko pričakovala. Friderik (se pomika naprej polobjet); Si se li zopet bala, da ležim v vratolomnem brezdnu? Veronika: Ni me mučil le strah, da te napade v sa4 moči krvoločna tolpa; morila me je večinoma misel, da te zaloti slavonski ban. Friderik (zavzeto): Moj oče? Kako? (odloži pokrivab z glave in sede) Veronika: Tedaj se nista sestala nikjer? Hvala Bogu! Veš, pred tednom je bil tukaj, (obstane ob njem in se napol nasloni nanj.) Friderik (naglo): Tu v Samoboru ? Pa kaj namerava? Veronika: Le čuj! Ti nisi dojilhal niti do onega po- gorja tam-le, (pokaže proti oknu) ko je prispet v spremstvu mnogih vitezov in srdito rohnel- nnd menoj. Friderik: Strupeni zmaj! Veronika : Ne razburjaj se Prid., tvoj oče je! Friderik: Naj ga razmesari tresk še danes. Veronika (ga po gladi po laseh): Ne tako, ljubček ! Friderik-. Zasluži li kaj drugega? Ti li nisem pripo- vedoval o mukah, ki mi jih je prizadeval v ječi samo, da izvedo Frankopani kako strogo postopa z menoj ? Veronika (ga poboža po licu): Odpusti mu, Friderik' Friderik: Nikdar, Vera! V meni ni več neene žilice, ki bi trepetala zanj. Veronika: Pomiri se in poslušaj svojo soprogo, kajti čuj, skriti se morava! Friderik: Aha! To je gotovo v zvezi s celjskim 11 ranom. Sem res radoveden, kaj je hotel ni najinem clomu.