• •IV in liii Dunaj, 1. marca 1918. V nau.nem odseku državnega zbora se je dne 28. pret. mes. vršila debata o podržavljenju okrajnih šolskih nadzornikov. Naučni odsek se je izrekel za podržavljenje. Največ pa so v odseku govorili o tem, katero uciteljstvo naj prihaja v poštev za uadzornike. Poslanec Glockl se je v principu popolnoma pravilno izrekel zato, da se je treba v tem primeru ozirati le na Ijudskošolske in mešcanske ucitelje, ki so njih strokovna usposobljenost, dolgoletna praksa ter osebna značajnost jamstvo, da bodo pravi možje na pravem mestu. Poslanec dr. Vrstovšek je bil mnenja, da se je treba ozi- ra\i tudi na učno osobje u.iteljiš_, nadalje pa| takisto na strokovnjake iz vrst srednješojfekih profesorjev. Dasi je Vrstovškovo napelo širše in bolj demokraško, vendar nifha toliko stvarne utemeljenosti, nego jo imp Glocklovo. Med učnim osobjem na uqiteljišcih so strokovnjaki, ki poznajo nalo^o in ustroj ljudskih in meščanskih šol, medtem ko takih strokovnjakov med sredješolskimi profesorji ni, ali so pa — bele vrane. Na Kranjskem so n. pr. napravili ka_ za deželnega šolskega nad_ornika realčnega kateheta dr. Opeko ter mu izročili 'ljudskošolski referat, ko je vendar ja^no, da pozna ljudske šole le od zunaj all' pa izza mnenj in predsodkov nekaterih župnišč, kamor hodi na svojih inšpekcijah najprej po informacije. Tak nadzornik se mOra najprej sam u.iti, in samemu je treba nadzorstva in vodstva, preden se sprijazni in seznani s svojimi nalogami. In to se glasi kakor pravljica iz neznane dežele, da imenujejo za nadzornike tudi može, ki ne prAnajo šolstva, a ga naj nadzorujejo. I_i_tO je to mogoče? In kje je to mogoče? V nau-nem odseku je naposled obveljalo Vrstovškovo načelo, da srednješolskih profesorjev ni izkljuf-iti iz imenovanja za okrajne šolske nadzornike. S tem je dana vladi pri izbiri nadzornikov ugodna prilika, da poišče res strokovnjake za ta važna mesta. Ne bo ji treba več izbirati le eksponentov kake politiške stranke, kakor je to — recimo — fakt na Kranjskem, ali pa dvigati na nad/,orniško mesto celo moža, ki se je v dobi vojne dobro, a k sreči brezuspešno kvalificiral za — denuncianta, kar je tudi že na Dunaju znano. Stališče večine slovenskega in češkega uciteljtva glede podržavljenja okrajnih šolskih nadzornikov je jasno. Mi smo proti temu. Naši razlogi so znani. Državi vendar ne gre vsa oblast glede pravic, meotem ko ostaja hladna glede dolžnosti. S podržavljenjem okrajnih šol. nadzornikov prijemlje vlada šolstvo zopet pri vrhu, medtem ko pušča v nemar njene temelje in nosilce kulturnih smotrov šolstva. To načelo je za državo jako komodno in ceno, a ni niti pravilno, nili pravično, še manj je skladno z demokracijo, ki objema s čim večjimi, vedno jačje se pojavljajočimi valovi vse plasti vseh narodov. Šola vendar ni dvoživka, ampak mora po vsem svojem bistvu, vstroju, namenu in smotru služiti le enemu: narodu! Podržavljenje okrajnih šolskih uadzornikov nima v danih razmerah stvarne utemeljenosti, temveč je to le eksistenčno vprašanje nadzornikov samih, ki se — kar je popolnoma jasno — goreče zavzemajo za uzakonenje svoje zahteve, ker so seveda tudi ti gospodje najbližji samemu sebi. Kruh je toliko tečnejši, ako je stalen — ne pa le od danes do jutri. Za eksistenco okrajnih šolskih nadzornikov resnično doslej nismo zavidali, ker sta jih politika in birokratizem držali v trdih škripcih; še manj jih bomo zavidali v bodoče, ker nam bodo še bolj tuji, nego so nam bili doslej. Naši tovariši postanejo strogo uradne osebe, obdane z vsem rešpektom in z vso silo uniformirane avtoritete, in le od njih intelkta in individualnosti bo odvisno, koliko bodo uspešnost svojega delovanja naslanjali na zbližanje in harmonijo naših proletarskih ter z trnjevo krono muceništva in zasužnjenja. ovenčanih duš! O veliki večini okrajnih šolskih nadzornikov po slovenskih deželah ni čuti žale besede. Možje so, ki razuraejo svoj posel ter jih niti sposobnosti, niti znacaji ne trgajo od učiteljstva. Učiteljstvu so prijatelji, svetovalci in objektivni sodniki, zato se lahko ponašajo z nspehi, ki jih doseza učiteljstvo v njih nadzorovalnih okrajih. Ker so z učitaljstvom, je učiteljstvo z njimi. Vse roke so sklenjene na skupnem delu in v medsebojni pomoči. Drugod je pa položaj tak, utnetno in namenoma ustvarjen, da ni prijateljstva, kjer bi moralo v interesu šolstva in učiteljstva biti. Tudi svetovalec ne more biti nihče, kdor sam ničesar ne zna, zato je pa objektivna sodba izkljucena, ker nadzorujejo diletanti strokovnjake in kjer navideznost — recimo kar odkrito: lepo s šolske table v zvezke dobesedno in doštevilčno prepisane naloge diktira sijajno službeno kvalifikacijo, medtem ko glave šolske mladine prihajajo vsak dan bolj prazne ... No, naj se zgodi karkoli, mi se ne bomopravnič razburjali. Iz tega, koga od sedanjih okr. šol. nadzornikov podržavijo, spoznamo, ali vodi državne oblasti pri tej transakciji stvar ali oseba, pamet ali strast. Iz tega pa tudi razvidimo, kake namene ima s slovenskim šolstvom. In naposled ali pa vprvivrsti: tudi ta akcija nosi vse znake malenkostne krparije, ki ne postavi šolstva na ono široko in globoko podlago, kakršno hoee imeti bodoenost r.arodue kulture. Majhni Ijudje ue ustsarjajo ve.likih dejanj. Vse je le kratka prehodna doba . . . In to dejtvo nuj služi v tolažbo vsem, ki gledajo v šolstvu glavnega kultornega činitelja in ki hočejo šoMvo reformivati tako, kakor to zahtevajo vsoslranski interesi narodovega materialnega in moralnega življenja. Vsak dan prihajamo bliže oni dobi, ko bodo tudi taki modorai in resnični šolniki mogli in morali govoriti in— ustvarjati! Dunaj, 1. marca 1918. Včeraj, t. j. 28. februarja, so se vršila tu posvetovanja zaradi državnega prispevka za draginjskedoklade Ijudskošolskemu nciteljstvu v letu 1918. Tega posvetovanja so se udeležili zastopniki učiteljstva vsch narodov — razen Jugoslovanov, ki niso na to posvetoyanje iz meni neznanega vzroka dobili nobenega povabila. V imenn jngoslovanskega kluba je konferiral z učiteljskimi delegati poslanec dr. Vrstovšek, ki je obenem razloži! potrebe uciteljstva južnih dežel. Vsi govorniki so izrekli soglasje z odsekovim predlogom. (Glej vlogo Deželnega slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani v i'azpredelku Iz naše organizacije" v današnji i? tevilki našega lista ! Op. nredn) — Odsek raora zahtevati. da bo v zakonu izrečno povedano, naj se enkratni državni nabavni prispevek za 1. 1918 določa in izplačuje natančno po l.ljuču in načinu, kakor to velja za državno učiteJjstvo, in po rodovinskem stanju z (ine 1. januarja 1.1. Potem bo vsak dvom izključen in vsaka samostojna razla.^a nemogoea. Država pa naj ta denar učiteljstvu sama direktno nakaže, nikakor pa ne sme denarja izročiti deželnim odborom, da bi ga delili npo lastni previdnosti". 0 tej Bprevidnosti" deželnega odbora imajo na Kranjskem prebridke izkušnje. Po drugih deželah pa, koder službuje tudi slovensko učiteljstvo, a vladajo tujerodni deželni odbori, bi bila taka Bprevidnost' temu učiteljstvu samo v kvar. Vse dosedanje izkušnje nas silijo do teh zahteh, ki morejo edine garantirati, da bo v s e slovensko učiteljstvo deležno teh podpor po naoelu enakonravnosti in pravičnosti!