Št. 32. Vr V Gorifii, v torek dne 22. aprila 190' Letnik IV. Izliaja vsak torck in soltoto v tcdim ol) II. uri preilpoliliio /:,[ inrsln tor oL .'i. uri popoMnc /,;i do/Ho. Ako pado tin (a din'v:i pra/.nik izido dan prcj oh 6. zvočor. Slam' po pošli projeiiian ali v Gorici nil dom pošiljau celololno 8 K., polli'tno \ K. in ct'trti 'tno 2 K. I'rodaja sc V (Jorici v lohakarnah Scliwai'i v Holskih iilirali in .1 ol- le rs it z v Nnnskili ulicali po K vm. (Zjutraiije i/daiijc.) ( red nist rn in upravništiu se nahajuta v «\ a r o ii n i ; iskarm», ulica Vftliirini Ii. St. 9. Oopise je nasloviti na uredništvo, 'tjjlasf in naručiiino pa na upravništvo • (ioric». Osflasi so raLuiii]o po petit- vrstah in sicer ako so tiskajo 1-tcrat po 12 vm, 2-krat po 10 vin.. 3-k ^t po 8 vin. Ako se vfčkrat tiskajo. radu- tiijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni nrcdnik Josip Marušič, Tiska „Narodna tiskarna" iodgov. J. Marušič). V (Jorici, tin«' 22. aprila i!)02. Skoro gotovo sc trozveza mej Av- stro-Ügersko, . lta.li.jo in Nemčijo zopet sklene za nad:. ,iih šest ;ili sedem let. Poskus Francije, da pridobi llahju z ga- rancijo Tripolisa in se jo za to ceno odlrgu iz objema pruske trozvezne poli- tike, so najbrže izjalovi in Nemčija bode triumfovala, da .so je njenemu kance- larju posrečilo pridrž.iti ltalijo, to svojo „staro prijateljico", kot zvesto stražo ob Adriji tako dolgo — no, tako dolgo, da jej bode mogla hvaležno reči: „Z it in o r e e, s t o r i 1 si vestno s v o j o d o 1 i- n os I, zdaj pojdi!" ... Kaj to pomeni za Avstrijo in njeue Slovane, si ni tezko misliti. Vsakdo je bil in je v sicu prepričan, dajetakatro- zveza nepotrebna in da je le v škodo trozveznim narodom, zlasti pa prebival- stvu Avstrijo in italije. In vendar se obnavlja ta trozveza! Uni. ki sc delajo „prijatelje miru", (pa so vse kaj druzegai in ki zagovarjajo potrebo trozveze, pra- vijo, da je trozveza potrebna, ker je „za- gotovilo niiru", katori da hoee kaliti t'raneozko-ruska dvoxveza. Kdor pa za- sleduje politiko Bismarckovo, čegar po- slusni licence je sedanji nemski kancelar Billow, pa dobro ve, da Neinčija Ic tako dolgo igra ulogo „prijateljice inirir, dok- ler bode to njej kazalo. V to svrbo jej je dobrodorilo ,,prijateljstvo" Italije, ker še ni pozabila, kako veliko uslugojej jesto- rilaleta 1866 in kakorsne „uslugc" bi morda smela od nje zopet kedaj pricakovati; — a prijatcljstvo Avstrije jej j« zopet dobrodošlo, ker pričakuje od dunajske diplomacije, da bode znala odbijati od Adrije italijansko irredento tako dolgo, da bode ona ^Nemeija) v polo/.aju, da brez skrbi izpelje svoje načrte v Mali Aziji.. . . Tej nemški polilični kupčiji je to- rej poteintakein veljulo, pomenkovanje neinžkega kancelarja Biilowa nedavno z ital. vnanjirn ministruni Friiietlijom v Be- netkah in nasim ministroni grul'oin Go- luchowskem na Dunaju. Da si je grot" Biilow zadovoljen mel roki, ko >e mu je 1 „kupcija" tako vrlo obnesla, je za nje- gov del satno ob sebi uinevno, saj si je zlasti mog«il rnisliti o naši diploniaciji, da Ac, davno ni zrela za to in to vkljub ; čedalje glasneje izraženi iHizaupljivosti ,' od slrani avstrijskih Slovanov. da bi s<; ista inogla odpov(Hlati svoji nialo čiidni vlogi odvisnosti od Herolina. . . . j Seveda rnora biti v oeigled obsto- : jecini razmeratn ba.s avstrijska diploina- cija saina na straži, ako boče varovati koristi monarhije nasproti sovražnikoin, t. j. ista ne sine pustiti niti za jeden trenutck izpred očij — ni „prusko-itali- janske"' zveze in ni germanske, ni itali- janske irredente. Avstriji niora tudi za nadalje ve- ljati prislovica : .. Hoj se pnjateljev in g I e j, da se ne z a rn e r i š su- v r a ž n i k o in !" Kar zanima osobitu nas primorske Slovane, tu jr paO s t a 1 i s č e A v- s t r i j e o b A d r i j i. kateremu moraino pusvečati od easa do časa svojo po- zornost. Kako pa je to standee? Kar se Lice ltalije, imanio že dolgo prepričanje. da naša država od njo ninia nie dobregit pricakuvati, kar pa se ticc osobito italijanskega Ij u d > t v a. vidiino na svoje oOi, da v s a k g i b I j ej is te- i g a d i h a I e s o v ras t v u nasproti ! na.ši državi. Tl» suvr.i.^tvo čutiino, četudi i 1 nimamo baš uzroka. se istega preveč j bati. M pivnagljeno, ako rečemo. da to ' bas zaradi tegi ne, ker inora dunajska diploinaeija doliro vedeti. kaj jej je sto- riti, da ta lrreilenUi ne zadubi ol>lik. ki , bi labko postale se ncvarneje za stalisee Avstrije ob Adriji nego je že zdaj. In to, upaino, avstrijska diploinaeija dobro ve, Oeravno je avstrijska uprava v Primorju lo vee let sama vodo na[ieljavala na inlin italijanske in tu in tain celo ger- inanske preobjestnosti. Italija je danes dežela, ki nima po- sebne pravice nietati se v prsa kot ve- levlast. Ali ta Italija dela z vseuii aredstvi na to, da si tako stalisee ako ne dru- gačo pa siloina pribori in na to dela ne le v našem Primorju in v Trirlentu, inar- veO celo v — Abecstavili : j ravljica o „obnovljenju vclike države Cezarov". Ali seveda bi bilo kaj taces/a. ako bi imeli ti ..potornci starih Kimljanov" s|iloh v sebi moe za pridobitev vec ko lokalnih uspehov. rnogoče le na škodo drugiin narodnostim. In katere narodnosti so. na škodo katerih se Italijani želč in nameravajo okoristitiV To ni te/ko uganiti. ker .so ti poskusi vršijo pred nasimi očmi tu v Primorski, ob Adriji. Pravimo: poskusi. Kajti poskusi so in ostanejo to, kar namerava Italija. narnrK- ra*:."-iriti svoje uiejc preko avs'rijskega Priniorja. Dal- Miacije in še dalje preko Albanije. Kajti tako stalisee Jugtolovanov 2ivečib v teh deželah. kakor i politično stališče naše monarhije brani Italiji izvesti svoj časti- blepen naert in jo obso;a v za njo obu- pen položaj — v e 1 e v la s t i p o d r e- J e n e v r e d n (.) s t i. Naj si lntdt.» torej nameni nern^ke politike glode pruskega zavezništva z lta- lijo in poteniiakem tudi glede trozveze kakor.šni koli. — \vstrija in njena di- ploinacija rnora poznati svojo nalogo v t- rn zave/.ni^lvu in jej mora biti popol- noina kos. Prizadevanje ltalije, da se prikoplje do veljave kake prve \elevlasti. gre jedino le za oško J o v a n j p m A v- s t ro - (J g e r s k e kot v el e v 1 a s t i i n n a š k o d o J u g o s 1 o Y a n o v. Kajti v istem trenutku. ko bi Italija dosegla svoj eilj in poslala velevlast prve vrste. ne- hala bi biti Avstro-Ogerska velevlast in Jugoslovani bi inorali dati slovo svoji ekzistenci. Tega pa ne morejo dopustiti ni Jugoslovani. ni avstrijska diplomacija. Zaradi tega in o r a tudi Avstro-Ügerska obraOati baš svojo največjo pozornost na dežele ob Adriji. na dežele Jugosla- vije, ker tu jo vprašanje njenega ob- stawka kot velevlast, tu j»' prava njena bodočnost. Avstrijska diplomacija pa bi zelo grešila, ako bi na jugu monarhije gojila neinško politiko in bi ne pripornogla is 1 o v a n o rn tu doli do popolne poli- tične samostojnosti. Kako nevarno je möliti prst Nemcern. prepriča se dunaj- ska diplomacija prav lahko. ako malo skrbneje pogleda na prste vseri'Minki propagandi, katere uprav vidno steza po našem Prirr.orju, — no bode dolgo in za prstom pograbi Prus tudi za roko. Z usodo Jugoslovanov torej je tesno spojena usoda na»e monarhije na Jugu. To rnorajo imeti na Dunaju stain > pred očmi. Italija je sicer preslaba. da bi rnogla iz svojih mej. — irredenta ima malo več moči. nego v kričanju. vendar pa je treba rnisliti na bodoenos t in na razne druge eventualnosti. . . . Zaradi tega je tudi popolnoma na- ravno. da se Jugosiovani vec ali manj tesno oklepamo politike, ki zagot^vlja obstanek državi, v kateri živimo in da obsojamo ojstro tudi v slovenskih kro- gih znano sinipatizovanje s protiavstrij- skimi strankami. pa če bi te sirnpatije tudi ne bile drugo nego iz ..antipatije" do — .. klerikalcev". D o p i s i. Kamnje pod Caviioin. — Zaslužni ! niožji» linajo tudi svojih sovra/.nikov. Tu- , kajšnji ..naprednjaki" si na vso moc pn- ; zadevajo. da bi uničili jz. Josipa Ko- ¦ sec a. župnika v Kamnjah. Očitajo mu. . da ima iza nje) predolg jezik, ki ga pa v resnici zna porabiti le v dobre na- mene. Kujejo o njem ostudne roniane, kakor o gozdarjevi družini in kar ne znajo sami izkovati, jim pomagajo ciklopi v Gosposki ulici. To sprideno ljudstvo. tajno in oCitno, hoce utajiti njegove za- sluge in bi ga radi spravili ; zato razna- šajo nesramna obrekovanja v njih vred- nih listih ..Soča" in „Primorec". Le naj se bahajo, da imajo za svojo trditev cele kupe prič ; resnica le ostane, da g. LISTKK. • Potovalne črtice z Ogerskega. (Spisal M. Mihaeljev. — 1902.) (l)Jilje). Ta stran stare Panonije je oblju- dena zdaj od Mažarov tje do nekdaj hrvaškega Medjumurja in sv. Gotarda na Kabi, kjer je avstrijski poveljnik, izvrstni vojskovodja Montecuccoli 1664 1. Turke sijajno porazil, tako da so (Turki) od- sihmal zgubili glas svoje nepremagljivosti; pa vendar so bili tedaj in do zadnje dobe še vedno najboljsi vojaki v Evropi ter vedno nemirni Magyarorszäg jim je dajal vedno nove prilike, ponavljati vojno proti Avstriji. Nad blatnim jezeroni, se- verno od Vešprima proti Gjuru (Kaab) ter Oštrogonu in vzhodno proti Budim- pešti se nahajajo mnogostevilne švabsko- neinške naselbine, ki se pa tudi vedno bolj zožujejo. Sicer pa pomagajo tudi sami ornikani Nemci k razširjenju ina- žarskega jezika, ker pišejo slovnice za razširjenje mažarščine med ogerskimi Nemci. Neki Neinec, Gottlieb Eduard Toepler, ki je spisal i/.vrstno slovnico mažarskega jezika za Nemce na Oger- skern, piše v predgovoru k sedmem na- tisu svoje nad 300 strani obsegajoče slovnice: „Theoretisch-praktische Gram- J matik der ungarischen bprache", ^liu- dapest 1882, Preis 1 gld.) med drugiin tako-le: „Želini, da bi se mi bilo po- srečilo to, da seni dano mi nalogo rešil ugodno, ter da sem tudi nekoliko pri- speval k razžirjenju mažarskega jezika med Nemci naše (ogerske) doinovine" itd. Tamosnji ogerski Nemci ^Švabi) so že skoraj na svoje ime pozabili ter mar- ijikteri reče sain o sebi: „Ich l>in ein Ungar, wiewohl kein Magyar"! — V Budinipešli znani Keld, ki je bil prej nemski gledaliscni igraleo, se je popol- noma pomažaril ter postal proslavljen mažarski glediški igralec in tako pomaga še mnogo drugih krpati „veliki Magya- rorszag". Zato sanjaju ter govore šovi- nistični Alažari in njih oprode: „Nagy- Magyarorszug nem volt, hanem lesz"! To je, „velike mazarske države še ni bilo, ampak šele bode!" — Tedaj nain- reč, ko bodo vse nemažarske narodnosti pogoltnene v ednotni državni mažarski ideji! Upaino pa, da se utegnejo ven- darle uračuniti, kajti slisalsem, da niocno tli srd med rodoljubi nemažarskib na- rodov. zlasti pa med Slovaki in Kunnini, kar utegne o priliki Mazarom nevarno postali, kakor je to bilo tudi 18-18-41) 1. Pa da ne zajdem zopet predaleč v tem razmotrivanju, vrniino se zopet k mojemu uotovaniu konec blatnemi iezorn. h no- staji: Balaton Szent Gyorgy. Blizo te, konec jezera, je izliv reke Zale*), [v blatno jezero) ki je približno enako dolga in velika. kakor je naäa Soča, — po kteri nosi nic slovenski list svoje ime, menda edino le za to, da sramoti Slo- vence in vse kar je našenm narodu drago in sveto ! Na ta naein se menda do te dobe ni se nikdar slovenski jezik onečaščeval in zlon'bil. kakor v tej. upam da kratki do.bi „strahovalne" vlade Tuina-GabrsCek! — Pa da mi ta nesrečna politika vedno sili v pero ! Naj mi tega potrpežljivi čitatelj „Gorice" nikar no zameri ! Od onienjeno postaje smo drdrali dalje proti Veliki Kani/.i : iNagy-Kanisza**), kjer se je ustavil vlak 10 inimit, da se je zamoglo ob pol na eno popoldne za silo kaj zavžiti" ! Tudi Lii na postaji ima Žid, ki je še dobro lomil nemščino, gostilno; ali vino, ktero je točil ta „krivonosi prepeličar", je bilo pod vso kritiko, da ga ni bilo moc piti! *) To jo tiisto sloviMiska hosoda; saj je znano, da so nad Idrijo, v 1'odrvli'ji stckata dva pritoka: Hcla in Zala, ki činita v eno so izliva- joOo ročico Idrijco, ki so steka zopot pri sv. l.u- i-iji pod Tolniinoin v SoCo! Pis. *¦) Velika Kaniža (s tälKH) prcbiv. ima veliko kupčijo i žitoin, ki jin1 posobno v t^jnb- Ijano in v Trst. Inui tudi veliko živinske sojmc, zlasti za konje, po ktere hodijo do iz GoriSkej:a L-,,nicL-i fr.ri.v,.; Uio Tu so došli neki železnični uslužbenci v kupeje brisati obilen prah, ki se je v njih nabral od Budapešte do V. Kaniže. Enega teh sem vprašal po hrvatski: Raz- umite Ii hrvatski? Ko me je debelo gledal, kaj ga neki vprasam, mu r(>čem po mažarski: ..Beszel ()n horvatiil? A na to mi reče nekam nevoljno in srdito : ..Beszelnem a magyar i^nyelo), de nem tudom beszelni horvatul!" To se pravi: ,Jaz govorim mazarski jezik, a ne znam govoriti hrvatski!" Po odmoru 10 minut se spusti naglič zopet v tek proti reki Muri. preko ktere je postaja Kot tori že v Medjumurju. Tu so sliši že hrvaška govorica, ki se pa neki že polagoma umika nasilni mažarščini. Sredi Medjumurja je velik trg Ca- kavae, kjer so tudi veliki sejmi za žito in živino. Tukaj se je zopet in sicer zadnjič pred Pragerskem ustavil naš vlak naglic za par minut ! Tu sem zad- njikrat videl mažarske orožnike, ki no- sijo še zdaj klobuke s peresi. a ne čelad, čez ktero nerodno protihigienicno po- krivalo pruske šege se mnogi naših orožnikov po pravici pritožujejo. Tudi puske in bodala imajo enaka nasim prej- šnjim. Na klobuku s perjanico ali peresi je pripet na medeni tablici njih ogerski ali mažarski grb. Nasila imajo rudeča, L-nL'nr- nnniL-i ¦ |p A a imaio Sllkllio J. Kosec se dobro poöuti v Kamnjah in ima veliko večino župljanov na svoji strani, ki mu je popolnoma udana in re ceniti njegove zasluge in neumorno de- lavnost. V Skriljah so je ustanovilo lani bralno in pevsko društvo, o katerem se je rnislilo, da je koncem leta že zamrlo, pa s prizadevanjem nekega veleuma in mecena iz skriijske neriferije in pristo- pom par drugih iz Oobravelj, je zopet oživelo. Tudi se raznaša govorica, da na- pravi mladina v Vrtovinu s pomočjo gori omenjt nega veleuma in mecena bralno in pevsko društvo. K a in e n j s k i ž u p I j a n. Politični preg'led. Driavnl zbor. Prav po časi se vleee v poslanski zborniei naprej razprava o državnem pro- raeun. Ako pojde to tako naprej, kakor dosedaj, potrebovalo se bode s"e naj man; šest tednov, predno se razprava dokonča. Ker je pa vladi mnogo na tern ležeče, da se razprava v državnem proračunu prej ko prej dožene, začel ne je ministerski pred- sednik pogajati z načelniki raznih strank, da bi se skrčilo število govornikov, ki imajo pri raznih nasJovih proračuna še govoriti. In kakor poročajo listi, ni iz- kljueer.», da bi se tej dr. Koerberjevi želji ne ugodiio. Kakor smo zadnjič po- ročali, je poslanka zbornica v svoji pet- kovi seji razpravljala o nujnem predloga, katerega so stavili člani ljudske nemške stranke, po katerem naj bi vlada izdelala nacrt zakona, po katerem bi občine od države dobivale odškodnino za izvrse- vanje poslov v prenešenem delokrogu. Ta predlog je zbornica sprejela soglasno in niti od viadne strani se ni proti njemu principijelno ugovarjalo. Je pa tudi res potrebno, da se v tern pogledu kaj zgodi, kajti resnica je in ostane, da prouzro- eujejo posli, katere morajo opravljati nas"e občine za politične, sodnijske in druge državne oblasti mnogo več dela, truda in stroškov, nego pa posli, katere oprav- ljajo obeine za svoje avtonomne potrebe. Včeraj seje zopet zbrala poslanska zbornica, da nadaljuje razpravo o pro- racunu iin. ministerstva in sicer o na- slovu „blagajnična uprava". Pod tern na- slovom izkaže finančno ministerstvo za te- koče leto 6,026.921 izdatkov in 24,071.149 kron dohodkov. Med izdatki je n. pr. 150.300 kron za izgube pri nakupu in prodaji zlata. Država je namreč vpeljala zlato veljavo. Ker pa potrebuje več zlata, nego ga ima v zalogi, mora osobito za vnanje terjatve potom avstro-ogrske banke kupovati kovau denar. Provizije za to kupovanje so torej v računu kot izguba pri zlatu. Dalje je med izdatki 786 812 K za kovanje srebrnih kron, 2,297.226 K kot drzavni prispevek za zaklad vojaških taks, 53.000 za provizorije raznim bankam, 42.000 kot sedmi obrok za uravnavo Mure, 80O.OOO K za izredne podpore državnim uslužbencem. Lansko leto so diurnisti dobili 473.481, poinožni sluge 322.677 kron. Ker je bila ta svota razdeljena na ^0.017 oseb, dobi seveda vsakteri le malo. • Prepornn točka v tej skupini pa je uržavna podpora za Prago. Mesto namreč potrebuje za razne nujne naprave 32 milijonov kron. Polovico, 16 milijonov, je vlada češkim poslaneem že 1. 1899, obljubila v desetletnih obrokih in letos postavila v proračun 1,600.000 kron. Že 1. 1893 je Praga najela posojiio 12 mi- lijonov kron, da podere več starih, oku- ženih his v starern inestu. Pa denar je mesto že porabilo. Za kanalizacijo je mesto tudi leta 1893. določilo 16.600.0ÖO in že izdalo 6.502000 kron. Za nov vo- dovod potrebuje Praga 13 milijonov kron. Vroda v Pragi je v istini slaba. Za vsa tu dela potrebuje Praga okroglo 50 milijonov. Že danes pa ima Praga 87.268.000 kron dolga in jako visoke inestne prikhule, tako na osebno dohodarino 43°/», na hisni davek 28°,O, na najemnino 4 oziroma 6°,o. Praga pa mora zgraditi tudi razne mo- stove, pristane in obrežju ob Vltavi. Že doslej so znasali troški za mostove in obrežja 15,631.867 kron, za kar je vlada dovolila doslej 4 milijone kron državne podpore. Za obrežja pa Praga potrebuje še 14,435 000 in za mostove 11,090.000 kron. Vsa ta dela pa niso samo krajev- nega pomena, in zato je vlada dovolila 16 milijonov kron dodpore. Odsek je sicer dovolil prvi obrok 1,600.000, ali od vlade zahteva primerne podpore tudi za druga mesta. Tako zahteva dr. Mayreder za Dunaj 45 milijonov, za Gradeo zahteva nemška ljudska stranka 10 milijonov, za Line zahtevajo Böheim, Locker in Beuerle 500.000, za Celovec zahteva Dobernig 2 mil., dr. Erler za lnomost 5 miiijonov, za Reichenberg 5 milijonov, za VVarnsdorf 1 milijon, za Schluckenau 400.000, za Cvitavo 500.000, za Brno 8 milijonov itd. Skupaj zahtevajo razni poslanci za 17 mest nad 100 milijonov. To je vse lepo, ali z isto pravico morejo zahtevati dr- žavne podpore tudi druga mesta in kmecke občine. Država pa gotovo ne more kar na stotine milijonov razdeliti med razne občine, da si urede svoje finance. Kar more država storiti, je v prvi vrsti to, da pasameznim deželam in obOinam pre- pusti nekaj realnih davkov. To je nujno potrebno, ker avtonomne finance so pov- sod jako žalostne. Tako naj bi se n. pr. država odpovedala davku od piva na korist večjih mest, kakor so Dunaj, Trst, Praga, Brno, Gradec, Lvov, Krakov in Ljubljana. S temi dohodki, ki znašajo sedaj za državo dobrih 6 milijonov, bi si imenovanu mesta vsaj nekoliko pomagala. Smrt ogerskega ministra. Ogerski trgovinski minister Ho- ranszky je v soboto 19. t. m. urnrl. Bil je se-le pred sestiini tedni imeno/an ministrom. Kakor smo porocali, nastal je zaradi njegovega imenovanja spor mej ministerskim predsednikom Szellom in domobranskim ministrom Fejerväryjem, ker se je poslednji izjavil, da s Horan- szke.Ti ne mara sedeti v kabinetu a je njegovo imenovanje Szell vendarle omo- gočil brez vednosti Fejervaryjeve, vsled česar je poslednji podal ostavko, a je cesar ni sprejel. 0 umoru ruskega ministra Slpjaglna se še poroča, da se njegov morilec ne imenuje Balšanevv, marveč Malysew, ki je bil o zadnjih dijaških nemirih izobčen iz sole in poslan v vojake, a pozneje po- miloščen. Ko je Malysew vstrelil na mi- nistra, je ta vzkliknil: „Zakaj me more"? Jaz se ne zavedam, da bi bil komu kaj žalega storii'*. Ko so napadalca prjeli, je ranil še nekega slugo. Pred napadom je rekel ministru: ,,Tvoja ura je priSla!"' Na to je vstrelil petkrat na ministra in ga dvakrat smrtno ranil, ko so Malyse- wega aretirali je rekel: „Metode, katere žrtev je bil Mac Kinley, sem se z uspehom poslužil". Morilec: je bil poročen s kne- ginjo Wjodecki. Pogreb umorjenega mi- nistru seje vrsil v četrtek 17. t. 111. Krsto 7. mrtvim ministrom je nesel do voza sain car z Velikiriii knezi. Morilec se jo baje jedno uro po napudu v ječi zastrupil. 0 umoru jtravijo da ima polilično ozadje, ker morilec ni imel nobenega osebnega uzroka, da se inaščuje nad ministrom, cegar delovanje ni bilo sovražno dijakoin. Poroea se pa, da je bil velik nasprotnik Nemcev in njihove politike napram Kusiji. Atentatje bil baje sad političnega komplota. Položaj v Belgijl. Kakor smo rekli, tako se je tudi zgodilo: v Belgiji bodo tudi zdaj delavci in priprosto ljudstvo oni faktor. ki placa težek raclun po zadnjih dogodkih. Že škoda, katero je provzročil štrajk, škoda namreč na i z o s t a I e m z a s 1 u ž k u delavskih mas, znaša v ten dneh štrajka nad 20 milijonov kron. Kje pn 0 stroški za zdravljenje v nezmiselnih rabukah ranjenih, katerih j<» ve<5 sto oseb? In kje so stroški, katere je provzročilo splosno razburjenje, da ne govorimo 0 škodi, ki se je zgodila raznim družinam ubitih u!i od dela odpuščenih očetov ali takih, ki bodo morali sedeti zaradi svoje ne- premižljenosti po ječah in zaporih? In vse to imajo na svoji vesti oni socijalis- tiški življi, katerim ni prav nič za blagor delavca, marvec le za to, da sami nekaj časa dobro žive ob svojem pogubnem delu. Danes ko to pisemo, je v Belgiji že večinoma mir. Vodje soeijalistov so izdali na dclavstvo oklic, da se naj povrtie zopet na delo, kar se je po večini tudi zgodilo. Do napovedanega glavnega štrajka niti ni prišlo, pač pa je vspeh liujskanj omogočil dobro kupčijo neki židovski to- varni za izdelovanje — revolverjev. Uzrok ponehanju nemiro>r je v prvi vrsti praz- nota v blagajnah socijalističnih vodstev — in pa lakota delavcev sarnih; drugič pa trden sklep vlade, da se ne uda tero- rizmu hujskačev, rnarveč da pošlje 60.000 oboroženih vojakov da zaduši revoiucijo. V skrajni sili so socijalisti pritiskali na kralja, da odpozove kaloliško vlado in raz- pusti parlament. A to se ni zgodilo in v zbornici tudi ni prišlo do revizije u- stave. Nasprotno pa je v zbornici po- slanec Baernert krepke povedal so- cijalistom in jim očital nezadovoljnost, ko se je ustava vendar še le pred dvemi leti revidirala in so takrat socijalisti sami dali zagotovilo, da so zadovoljni in je zagotovljen mir za dolgo vrsto let. Vlada je rešila mnogo zakonov v prilog delavstva, a za odgovor jej dajo ne- strpneži štrajk in javni nered. Konečno je zbornica odkionila zahtevano revizijo ustave. Vsled tega je za trenutek za- vladalo mej delavstvom razburjenje ki pa se je, kakor rečeno, kmalu poleglo in v nekaterih dneh bode v Belgiji vse zopet v starem tiru. obäito 8 črno vrvico, kakor imajo tudi vsi njih vojaki-honvšdi, nnančna straža in vsi uradniki v Magyarorszägu! — Tako smo dirjali od Čakavca proti Ijub- Ijeni slovenski zemlji mimo rodovitnega žitnega polja in vinskih gone, proti ze- lenemu Štajerju, kjer stoji prva postaja: Polstrava-Pol3trau že na našem posest- nem stanju. Oddahnil sem so zagledavši na tej postaji namesto prejänjih samih mažarskih napisov: „Allomašt", in wKi- nienet" itd. slovenske napise: postaja, izhod itd. poleg dotičnih neizogibnih(l) nemških napisov. Od tod je nemudoma z navadno naglico koiovrati! naglič mimo Ormoža („Friedau"), Možganc, proti Ptuju, (,Pettau") kjer je prekoračil rujavo Dravo, mimo Hajdina po ptujskem polju in ob 2XL, popoldne smo dospeli na ko- lodvor: Pragersko - Pragerhof, kjer se združi ogerska južna železnica z našo južno železnico ! — Tukaj so še zadnji- krat mažarski sprevodniki, ki povsod gredo čet mejo na nažo stran, med tern, ko naäi no smejo se dotikati njih „or- szaga*' (zemlje), dali duška svojemu ta- tarskemu jeziku, kličoči potnikom Pra- gerhos! „Küszallni"! (Izstopiti'i In „Itt kocsicsčre van". To je: „Tukej ie menja- Tajo vozovi!" Na prager§ki postaji in odtod vožnja do Ljubljan«. Ko sem s svojirn dobrim sopotni- kom in c. kr. stotnikom izstopil ter si obrisal mužarski prah raz obleke, sva se vsedla na postajni gostilni kjjmalemu obedu; kajti Pragersko je za ta <5as, ob 2V2 u" popoldne, za iz Mažarskega došle potnike, tako imenovana „obedna posta- ja". Ko sva malo poobedovala z drugimi potniki na obširnem prostoru pred pe- ronom, slišal sem skoraj vse potnike go- voriti le nemščino in deloma tudi ma- žarščino ter kar nič ni bilo čutiti, da tlačim tu Že slovensko zemljo. Tem bolj pa sem se moral čuditi ko sem sei po vozni listek do Ljubljane in me je tamoänji mladi uradnik denar- ničar lepo po slovenski nagovoril, kakor da me je poznal, da sem Slovenec, kar me je zelo razveselilo. Gast takšnemu uradniku ! — Po polurnem odmoru sva se z omenjenirn zelo prijaznim sopotni- kom podala na brzovlak, ki je doäel z Dunaja, zopet skupaj v en kuptij. Tu so biii železnični vozovi napolnjeni s poto- valci proti jugu, tako da sva si komaj našla prostor. Med terni potovalci je sto- pil v naš kupej na postaji Poličane, od koder je poštna zveza a krapinskimi to- plicami, neki hrvatski profesor iz Dal- maeije, doSedäi iz slatinskih toplic. Ta je m „„ÄÄJ%i iä«vä u_..«4_i-: _______-i ^__'____i!i lepi zeleni Štajar v primeri z njih kräno domovino Dalmacijo, ktero so še ne davno sami Nernci imenovali: „Das halb vergessene Land!" Da je to deloma še istina, dokazuje zlasti vrli poslanec Biankini opetovano v državnem zboru. Da bi tarn doli bivali Nemci mesto Slo- vanov-Hrvatov, bi se tudi naša še vedno preveč na nemško cikajoča vlada bolje brigala in zanimala za Dalmacijo, kakor se je dosihmal. Te misli je bil tudi oni gosp. profesor, ki je poleg hrvatskega dobro govoril tudi nemščino in laščino. Ker sem imel seboj razun „mažarskega tajnika" tudi še „ruskega tajnika" : Poly- glot Kuntze, pisanega s cirilico, sem mu ga ponudil v spomin, ter z nado, da ga utegnem, ce Bog hntpj, letos obiskati v kršni Dalmaciji. Pa le ne v poletju, je on dejal, ker je za potovanje tja doli prehuda vročina, marveč v spomladi ali pa v jessni! Z veseljem je sprejel ta spomin na mojo obljubo, ktera pa visi že v zraku; kajti veflno se rnora človek spominjati čuvši 0 smrti zdaj tega zdaj onegfj. prijatelja, istinitega pregovora : „iJarifjH rnnni, jutri tebi !" Ali kakor pravi pesnik Pro^irn : „OiJprta noč in dan so groba vrata, a dneva, ure ti ne pove nobena pratka" ! Politlčnl droblž. Vatikan in R u s i j a. Rimski listi javljajo, da je državni tajnik Rar^polla poslal ruski vladi noto, v kateri odločno protestira proti nastopu namprarn žkolu v Vilni. — Za popolno odpravo termino-kupčijozžitom se je z vsemi proti petim glasovom izjavil polski klub. — Ministerska kriza na Norveškem. Vsi rninistri so po- dali oslavko v roko prestolonaslednika. S sostavo nove vlade je poverjen pred- sednik zbornice Berna. — „Nemško- č e š k a provineija". Pritožbo češ- kega družtva, da se odpošiljajo pošiljatve z naslovom „Provinz Deutschböhmen", so oblastva odbila. S tem se dela za vse- nemško slvar. — N e m i r i v P e r zi j i. V vsej Peiziji priöakujejo povstanka splošnih nemirov. V Beludžistanu je upor že vpolnein evetu. Vojaštvo sejeodposlalo v najbolj • nevarne kraje. Kurdi so sc uprli in kažejo veliko nezadovoljnost napram vladi. — Pri dopolnilni volitvi za deželni zbor vo- kraju Pardubice je prodrl s 402 glasovoma Staročeh dr. Formanek proti prof. dr. H r a s k e m u, ki je dobil 351 glasov. V mestnem okraju Li to- rn išl-Polickaje potrebna ožja vo- litev. Največ glasov je dobil Mladočeh Dostal. Domače in razne novice. Imenovanje. — Docent na dunaj- skem vseučilišču g. Matija Murkoje ime- novan rednirn profesorjem slavistike na vseučilišču v Gradcu. Orožniški postajevodja Anton S e p i č imenovan je kancelistom pri c. kr. okr- sociišču v Buzetu. Za „Solski dom". — Za mesec marec je dooil denarničar sledeče me- ' sečne prispevke: P. n. g. V. Bežek 2 K; Leop. Bolko 2 K; Jak. Čebular 2 K; Jo- sip Fon 2 K; fotograf A. Jerkie 2 K; Fr. Finžgar 4 K; svečar J. Kopač 10 K; A. Kovačič 2 K; trgovec A. Koren 2 K; dr. Fr. Kos 5 K; notar J. Kavčič 2 K; Jos. Ličan 3 K; Iv. Mercina 2 K; M. Gabri- jelčič 2 K; prof. G. Novak 2 K; „Kro- jaška zadruga1' 20 K; uradnik „Gentralne posqjilnice" Premrov 2 K; dr. Papež 2 K; Iv. Pirjevec 2 K; dr. J. Pavlica 2 K; Fr. Setriičar 2 K; Fr. Sivec 2 K; prof. A. Šantel 5 K; M. Rutar 2 K; Ferd. Terkuč 2 K; And. Tabaj 2 K; prof. Fr. Znidarčič (za febr. in marec) 4 K. Ant. Fon, klobučar 2 K. Lepa hvala! Namesto vstopnine k veselici ženske podružnice družbe sv. Girila in Metoda, je poslala našemu upravništvu družina Klančič v Podgori 10 K. Veselica žeuske podružu. druž- be sv. Cirila in Metoda. — Ob jako obilni udeležbi se je vršila v nedeljo zvečer v naši Čitalnici letošnja veselica ženske podružnice družbe sv. Girila in Metoda. Ker prinesemo v prihodnji šte- vilki popolno poročilo o tej velezanimivi veselici, poročamo za danes le toliko, da se je ta veselica obnesla proti vsemu pričakovanju dobro in lepo in da je bil tudi gmotni uspeh iste jako ugoden. Vse točke programa, tako dramatičen prizor „Krst pri Savici1' kakor i pevske točke so se proizvajale s sinim umetniškim taktom in z izvežbano zmožnostjo. Po- sebno očarale so nas „žive slike", kate- • rih vsaka bi zaslužila, da bi jo prene- sel fotograf slikar. Po zares krasnern vzporedu smo se še veselo zabavali v prijateljskern pomenkovanju in smo se razšli z željo, da bi bili še večkrat de- ležni tako izrednega duševnega užitka. To in pa vesela zavest, da v prijateljih naše dične družbe sv. Girila in Metoda žari še vedno ona neugasna ljubezen do naroda slovenskega in njega prosvete kakor ob nje početku, nas bodri za na- daljne borbe na narodnem polju. Slovenskačitaliiica v Dornbergu priredi v nedeljo dne 4. maja t. 1. vese- lico z raznovrstnim prograrnorn. Natan- čen program priobčimo ob svojem času. Prvi majuik. — Letos nameravajo tukajšni socijalisti praznovati prvi majnik na posebno slovesen način. Tako so skle- nili v zadnji seji svojega društva. Obho- diti hočejo z godbo na čelu mestne ulice, imeti potern ob 10. uri v Dreherjevem salonu svoj shod, na katerem se bo go- vorilo 0 osemurnern delavniku ter zah- tevalo splošno volilno pravico. Popolutlne in zvečer pa bodo pili, peli in plesali, ako ne pride kaj vmes. Proti pelagri. — Pelagra je ona strašna bolezen, ki tare že toliko let ubogo krnečko ljudstvo v naši Furlaniji. Glavni vzrok tej bolezni tiči v slabi hrani. Furlani živijo kakor je znano, največ od polente. Pa da bi še ta bila iz zdrave moke! Kmečko ljudstvo v Furlaniji sestoji, še najslabše. Oni imajo narnreč zopet svoje d e 1 a v c e in ti ho ba^ oni Ijudje, med katerimi pelagra najhuje razsaja. Te delavce plačujejo kolnni deloma v de- narju, deloma pa jim dajejo turšice, ka- tero dobivnjo ocl svojih gospodarjev. Zgo- dilo se je pa večkrat, da so ti gospodarji lastno pridelano zdravn turšico prodnli trgovcem, a od trgovcev kupili pokvarjeno tujo tursico in islo dali kolonorn katori so to turšico potem razdelili ined delavce. Poleg tega pa >o koloni še svojo nepo- sušeno turšico primcšuvali oni pokvarjeni od trgovcev in jo dajali delavcem, kateri so po izreku zdravnikov ob taki hrani oboleli na pelagri, ki se je posebno zadnji čas jako razširila po Furlaniji. Da bi se tej bolezni vsaj deloma v okom prišlo, osnovale se bodo po raznih občinah v Kurlaniji posebne gostilne za. bolne na pelagri in sicer s pomočjo državne, de- želne in podpore privatnih dobrotnikov. V teh gostilnah dobivali bodo bolniki deloma zastonj in deloma za zelo ni/ko ceno zdrave hrane. Jedna takih gostiln odprla se je 19. t. in. v San Canziano pri Pierisu. Ncumcstna šala. — Čevljar Jože Kovačič iz Lipe na Krasu, zdaj stanujoč na Gradiščn, je prišel v petek v rnesto ter si nakupil tu nekaj reči. Ko je od- pravil svoj posel, podal se je v neko gostilno, kjer si ga je nekoliko preveč privoščil, tako, da so mu prišle na um razne misli. katere bi mu drugače ne bile prišle. Ena takih rnisli je bila tinli ta, da je v ulici Leoni, zagledavši ob steni naslonjeno kolo, hotel isto zasesti in poskusit», če bi to „šlo>l. Ali še predno je sedel na kolesu, prijeli so ga ter od- vedli v zapor. On se je sicer izgovarjal, da je hotel za šalo le poskusiti, kar mu tudi verujemo, ako bi znal sedeti na kolesu ; toda tega mu niso hoteli verjeti in tako je moral v hlad za nekaj časa, dokler se ne prepricajo, da je bila to res le neumna šala. Padla pod vlak. — V nedeljo popoludne proti večeru padla je neka 19 letna Terezija Vodopivec med postajama Zdravščina-Zagraj, hoteča prestopiti iz jednega železničnega voza v drugi, tako nesrečno pod vlak, da jej je kolo jedno nogo popolnoma proč odtrgalo, druga pa jej je le še nekoliko obvisela na telesu. Prenesli so jo najprej v bližnjo stražnico, potem so jo pa ob dveh popolunoei pre- peljali v tuk. bplnišnico usmiljenih bratov. Nesreea. — V nedeljo dne 20. t. m. se je pripetila pri laderskem inostu na Soči velika nesreča. Istega dne po- poludne ob 4. uri se je peljal Matija Medved po domače „Men.ja" s parom konj v kočiji iz Kobarida. Nekoliko pred mostom se mu konja splašita in dirjata proti mostu. Tu padeta oba pod most, kjer sta obležala mrtva. Po čudnein na- klučju ostala je kočija z voznikorn na mostu, a voznik bil je poškodovan. Skrajni čas je že, da slavni cestni odbor ta most popravi, kajti v dobi 30 let poginila sta na tem mestu že dva para konj. (!. kr. kmetijska družba v (»oriel priredi v nedeljo dne 27. t. m. ob 4 uri popoludne shod, h kateremu vabi vse živinorejce istega okraja. Na tem shodu se bode predavalo o zboljšanju živino- reje v goriški planoti s posebnim ozirom na simentalsko pasmo. Izpred sodt&ča. - Avgust Olivo bil je te dni obsojen na 14 mesecev ječe zaradi žaljenja Nj. Veličanstva. Želczniškc zgradbe. — Zgradba predora skozi Karavanke se je oddala tvrdki Gross & Comp., ki je napravila najugodnejši ofert V kratkem se oddajo dela za bohinjski predor. Katoliäko druitvo slovenskih učiteljic na Primorskem je imelo dne 17. malega travna pod predsedničnim vodstvom svoje redno zborovanje. Predsednica se je spominjala rajn- kega kardinala kneza in nadžkofa dr. Ja- koba Missie, v katerem je drustvo izgubilo vzornega pokrovilelja, vnetega za duševni napredek naših členov. Srčno je želel pokojnik, da bi se vse primorske učite- ljice združile v istem katoliškem mišljenju. Zelo žal mu je bilo, da se to ni zgodilo. Za društvene zadeve se je vedno zanimal. Njegov zadnji svet je bil, da bi vodstvo naprosilo veleč. očeta Hugolina Sattnerja za voditelja prihodnjih duhovnih vaj. Svete vaje je vsako leto tudi gmotno podpiral. Za rajnkega pokrovitelja bode hva- ležno družtvo pri slovesni društveni za- dušnici v cerkvi av. Ignacija pelo Pielov Requiem. Za žalostni sporniu je predsodnica društvenicam prebrala svoj spis „Skal- nica". Nadaljevala je tudi svoje predavanje o uspešnern delovanju Zofije ßaratove na polju vzgoje in Douka do niene smrti IpI» Prihodnje zborovanje hode dne 8. maja ob 1/.,l0 zjutraj. Pomiio/cnje ^arnixije^ v Trstii. — „Reichswehr" poroca : Stab in 2 balaljona 47. pe.š[>olka, potem 8. lovski bataljon se trajno prernnste v Trst. Isto- tako tudi povelj4vo 28. divizije pehotnih čet iz Ljubljana. V rosriici se nahajyjo že v Trstu provizorično, poleg staln«? gar- nizije, 2 bataljona 47. polka iz (iorioe in 1 bataljon 27. polka \/. Ljubljana. ilMFlctni jubilcj ursiilinskcpa Sh- inostaiia v Ljiibljani. — Tu dni je praznoval Ijubljanski samostan ur^ulink 200letnico svoj^ga obstanka. Slavlje se je pričelo z umetno razsvitljavo samo- slana na večer 17. t. m. in s cerkveno slovesnosljo dne 18. t. m. Pri tej priliki je imül kanonik O'llie obrtnih sodisü; 5. Kapital in ohresti i.V. Kukoveci; 0. Drušlvene vesti; 7. Hazno- terosti; 8. Izprernembr v trgovinskih in /adružnih i-egi^trih na Kranjskfin ; 9. Tržno poročilo in tr/nc cene ; 10. Uglasi. — j.Narodno-gosporlar.ski V'cstnik'' jf* je- dini trgovsko strokovni list na Slov«*n- skcm, ki je kot izboren jioučnik v trgo- vinski struki iifobhodno putreben vsa- komnr, ki se pt'Oa s trgovino. — Izhaja 15. dan vsakega mp.seca in stanc za colo leto 8 K, posamczin» številkc 7o vin. Ponarojalfi dcnarja. — Italijan- sk*1 sodnijskf oliiasli za>l»'i|ovale so t<* dni po raznih goratib vasch in v nkulici Viilma ponarcjalce italijanskcga in ;iv- strijskegu papirnatega dtMiarja. Pn t«'j priliki jo bilo tudi nekaj oseb /aprtih ; nasli so pri njih jjripravljtMi papir za ponart'janje denarja. Dobili so tudi razna [lisma, iz katenh je razvidno. da so s»1 ti ljudje bavili z r a z p e 0 a v a n j •• m ponarojcncga denarja. D«>tiC'i)ih priprav za izdelovanjc ilenarja pa niso šc za- sledili. Tatvina aincrikaiiskih trt. - V nedeljo so zaprli v Haiicnu pri Dunaju dva poscstnika GleiehwTin. Ta dva sta že vec Oasa zaporciloma kradla po ta- mošnjih vinogradih amorikanske kolči, zaradi čcsar so bili pososlniki vinogra- dov jako vznemirjtMii. Konečno so )iina prišli na sied in ko so prciskali njii stanovanje. nasli so kakih üO.OOo kolri. ki so bile že pripravljcnc. da se jih oA- posljo odjomalcem. Tatvine se zato ni dolgo slutilo, ker sta bila obadva tatova dobra posestnika. Dvoboji nioj dr/avniini poslani'i. — Mej nemškima državnima poslaneema S t e i n \v e n d e r j v. in in \V a 1 z o m se je vršil 17. t. m. na Dunaju dvoboj. ka- terega je napovedal Steinwender Wal/.u zaradi tega. ker je v zadevi ceške obrtne sole v Budjejevicah in nemške v Hebn Steinwender glasoval z desnico in mu je Walz zaradi tega zaklical: ..Sramujte se, da to storite kot nein ški mož!" V dvoboju je bil Steinwender ranjen s ploskvo sablje na Oelu, a tudi Walz je dobil v obraz rane od Steinwenderja. — Dvoboj je napovedal tudi Vsenemec Wolf Vsenemcu S c h a I k u. 0 priliki sestanka nemških poslancev iz Češke glede volitev v delegacijo, je nainree Wolf zahteval za vsenemške poslance, ki niso v vsenemäki zvezi, tudi en man- dat, češ, da večina nemškega prebival- stva stoji za njim, Wolfom. Na to mu je Schalk rekel, da je to otrocja norčija, na kar sta se začela obkladati z najlep- šimi priimki, s kakoršnimi razpolaga nemška kultura. Schalk napovedanega dvoboja ni hotel sprejeti, ker da Wolf ni sposoben dajati častna zadostila in je zahteval, da stvar prej pride pred cast no razsodišče. Ta zadeva jako razburja vse- nemske kroge. /aiiimiva do^odbica i/ /ivljenja cesarja Franca. — V nekem lislu ci- ta;no to-le zanimivo dogodbico iz življenja cesarja Franca, oeeta našega cesarja. Nekoč je obiskal cesar Franc mesto Za- greb. Mej potom se je ustavil v gradu grol'a Festetiča v Köcstely in je tarn tudi prenočil. Gros Festetiü, ki je bil mej drugem znan kot čudak, je pripravil ce- sarju sijajen sprejem. Da bi pa bivanje vladarja še bolje poveličal, hotel je pri- rediti za prvi večer tudi veliko razsvit- ljavo z umetalnimi ognji. Temu pä se je uprl tamoänji župan, čež, ker so na okoli no«lrtniil L-ni f Jl c claimiulii»! t,( „,>1..,...; ...» _ Festetič je bil vsled tega v veliki zadregi. pa ne pomisTja dolgo in hoče v tej za- devi govoriti s cesarjern samim. Ali Nj Velič*. je šlo zgoflaj k poč-ilku in sluga oosarjev nikakor ni rnogel ugoditi zahlcvi grolovi. da mora se isti večer govoriti s eesarjem. Napo.sled so mu vendar posreč-i, da j«i bil sprejet pri cpsarju, ki je bil pa že v postelji. Tu razodene grof mo- narhu svojo te/.njo rekoč: „Xikakor ne morem priredili urnetalnega ognja. Ker pa je župan nasproten zaradi slamnatih streb tu okoli. pa sern sklenil napraviti uinetalni ogenj kar tukaj v sc»bi pred oömi Vasega Veličanstva. Pri Uth besedah vz,ame gröl iz žepa bankovec za lD.O<)0 gbl. in ga lioče zažgati na sveči". A cesar Franc mu to zabrani in reče: ,.Za božjo voljo, gospod grot, to v^ndar ne gre, se- /.igati (ifnar!" Na to reč«i grof: ,.\o, pa izrucim bankovec \ asemu Veličanstvu, da ga zažgete sarni !" Ali ce^ar Fane je bankovf«; sprejel, a ga ni zažgal, niarvei': zanj je dal prekriti vse slarnnate >lrehe v okolici z opeko. Narod slo\<*nski! — Letos, kose je vüa slovenska domovina v lepi slogi /.avzela za najviAjo solo. za slovensko VMMK'-ilisce, hočfjo na.^i nasprotniki brez- pogojno zatreti se celo na^e sreiinjf Aol«'. zlasti cfljsko sloven^ko giinnaziju. Kljub najKiroiii nasib poslancev in kljul> ja>no izraženi volji večine ljudskih za- stupnikov cele Avstrije. rujejo sovražne -iU' ravno sedaj s vso silo na tihem zo- per ta slovenski zavod. V trenulku. ko y> ves ?lovenski narod ene miali. katt'ritii utfgnemo najzancslji- v«'jM' zagotoviti obstoj slovenske c»*lj«ke gunnazije. V Celju, ki stoji na slovenskih lieh sredi pop«>lno na-;i sovražniki za nem- rur.-jke in oilpaluiske nemžke gimnazije ,.Stud<'ntt'iitit'im", kateri se vzdržuje z davki v dobn tretjini slovenske dežele in za kt«*rega so luwnske gimnazije v Ct'lju. v tfiii kuMuriMMii srt^diJču stajerskih Sluvcncev. kateremu Slovenci ne smemo nikdar priznati izkljtično nemškega rna- c-aja! Ali m1 dokaž»Miio Slovenci svoje udlocne vuljc za nadaljnji povoljm razvo) celjskf giinna/ije :ia najiepži in najiz- datnejši način. ako vsak po svojih lnočeh z denarnimi prispevki omogoöimo ustanovitev ..Dija>kei:a dotna" v Celju. predno se našim sovražuikom posreči slovensko gimnazijo odpraviti. Ustanovilo se je v Celju drustvo za nabiranje denarmh prispevkov za ..Dija>ki donr. Mnogi odliC-ni roduljubi darovali so /c i/.datne vsote, ki pa ža- libog še ne zadostujejo. Zato sino se obrnili uii slovetiski akademiki. ki v borbi za slovensko vseučilisče najbolj obOutimo tudi nedostatke srednjega šol- stva zlasti na Štajerskein, s pozivi na vse znane nam rojake, da blagovolijo vsak [)O svojih moceb prispevati za usta- novitev „Dijaškega doma" v Celju. — Iinena vseh darovalcev zapisala se bodo v spnininsko knjigo ..Dijaskega doma" ter objavila tudi v slovenskih listih. Iinena ustanovnikov, ki plačajo najmanj 200 K. zabeležila bodo se pa v večen spomin na borbo Slovencev za ctljsko gimnazijo leta 1902 z zlatimi črkami na spominski plošči. Pozivamo torej še enkrat potom slovenskega Oasopisja vse rojake. kterim je za naš napredek na polju narodnega šolstva. da pokažemo to svojo željo ne samo z innogimi bosodami ainpak tudi z odločniin blagim dejanjem. Spuminjajmo se pa, da dvakrat da, kdor hitro da, ter se podvizajmo, da ne zamudinio pravega trenutka! Neimuloma *orej na delo za „Dijaski doin" v Celju ! Vsi denarni prispevki naj se po- siljajo naravnost na naslov: „Dijaški donr1 v Celju. Gradec, 20. a pri la 1902. Aliinlt'iHitki (tifitiu'ijcki odbor. Kazne novice. — E k s p 1 o z i j a v r u d ni k u. V rudniku v Mostu je eks- plodiral dinamit. En nadzornik in sest delavcev je težko ranjenih. — Ropar M u s o 1 i n o. Musolino, ta grozni slovili ropar, je prišel v lorek pred p.iroto v meslu Lucca v ltaliji. Casnikarskih poro- čevalcev je prislo nad 40. Prič je po- vabljenih 180. Odvetnikov braniteljev je deset, državna pravdnika sta dva. Givilna tožitelja sta dva in trije civilni branitelji. Proti Musolinu je naperjenih nič manje nego 18 obtožb za različne zločine. — S o d n i k a u s t r e 1 i 1. V Adenbergu na preiskavo za banko nepovoljoo vodil. — Dejanje blaznika. V Gavalere je neki blazni človek napadel svojo leto in jo toliko časa suval z giavo ob zid, da ji je popolnoma razbil črepinjo. — Pot p e š" o k o 1 u s v e t a je s svojo ženo nastopil Rolgar Bonev. — Most se je p o r u > i I. V New Yorku se je poruSil most za izkrcavanje, ravno ko je mnogo ljudi šlo na avstrijsko ladijo ^Szigetvar". 28 os.eb je padlo v vodo, a so bile režene. Narodiio <>os])oletnim manj plodonosen in kaže le ondi njivo za vedno spremeniti, kjer je zemlja za obdelovanje pretežka ali prestrma. Tudi bi bila taka naprava umestna, kjer mislimo radi prevelike daljave od poseslva njivo v gozd spremeniti, na tak način bi inieli deset let dobro košnjo, med tem časom pa lahko doraste zasa- jeno dre^'je. Kdor želi potrebiiih travnižkih se- men, naj se obrne do „Gosp. Zveze", ki bode imela v zalogi vse blago preiskano od kemicne preiskovalne postaje v Ljub- Zahvala. Podpisano naeelništvo si Stojo v prijetno dolžnost, izreči svojo najiskre- nejšo zahvalo vsem p. n. damam >n <*o- spodom, ki so tako radovoljno in ülotlo na obilne in naporne stanovsko posit» in pičlo prostega časa nekaterih — tako požrtvovalno sodtMovali pri besedi po- družnice in ji pripnmogli do tako čast- nega izida. Inienoma bodi jiorkii hvala izraZena g. povovmlji I. Mereina in pt>v- skemu zboru. ter posebf gčni. M. Hafner za nastop kot solistinja in gospej 0. Vodopivec-Prt»mrou za sodelovanjo pri glasbeni točki; g. prof. Gvaji'u za umet- niAko sopomoi' pri /ivih podobah in do- koracijab; ^gčn. H. Bizjak, L. Premrou tor gg. Sivftc in Lavrenčič za nastop v „Krstu pri Savici", kakor tudi vsem \m\\- stavljaleem živih podob; gčni. K. Hro- vatin za izdelovanje kostutnov; g. VI. Preniru za spremljovanje na klavirju ter živahen dejanski trud za prireditev sploh; gosp. A. Makucu za dekoraeijska dela; konečno vsom vdeleženeem in bla- godiišnim nadplaoevaleem ter pošiljateljem deinirnih prispevkov. Naj jim bo v za- došcenje zavost, da so pripomogli ne samo k gmotnemu vspehu veselice, ampak tudi k povisanju časti in samozavesti goriäkih Slovencev! V Gor ici, 21. aprila 1902. JVsačeL Senske podriUrcice sv. Cir. in jVtct. Krepak mladenič 24 let star, pošten in trezen, bolj slabegu vida, želi dobiti kako primerno službo. Več o tern pove Anton Rogelj, Rožnivrh. p. Trebno (Kranjsko). KfljoS/jf ^poiHin.jajtc so o vsaki — ( Loterijske številke. U). aprihi. Line......03 21 15 71 7f> Trst ......S2 70 S7 U ü Ivan Bednarik priporora svojo knjigoveznico v (Jorici ulica Vetturini št. 3. i Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iOIUCA Vria Giardino 8 | priporoča , pristna bela in črna vina i* vipavskih, ffurlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih w i • nogradov. Dostavlja na «L.tit in nupošiljti po žrlez- nici na vse kraje avstro-egorske moiiarhije v sodih od 56 litrov naprej. "Na zahtevo požilja tudi uzorce. CenC «merne. Postrežba poštena. Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. I'riporoea se p. n. obc-in- stvu v (jorici in z dežele. Prodaja kaviao priineso, sladkor. inilo. shiuino. riž, niaslo surovo in kuliano. olje. inoko iz Majdifevih niliuov iu vse jestviue. Zaloga žveplenk sv. Cirila in JVtetoda. Fani Drašček, aloga šivalnih strojev v Gorici Stolna ulica St. 2. Prodaja stroje tudi k nateden- yke ali niesečne k obroke. Stroji so ; iz prvih j tovarn ter ' najboljše, kakovobti ; Priporoča i se slav. - občinstvu. I Anton Fon, I klobučar in gostlničar, % Semeiiiska ulica St. 6, & ima bomilo zalu^'o raznovrslinh % klobukov | tor luri v sviiji kirmi | pristna donisica vinn ^ in postrožo tudi a jako ukusnimi | j.Mlili. Gostilna ,Vinarskeca in sastjarskep drustva za Brfla4 v Gorici, uüca sv. Klare št. 15 ! toči pristna bol. in crtia viiui iz društ- veno klcti. in piinli^amsko pivo. Postn'ze z okiisnimi jcdili. - Na razpolaj,'o so ! lilovi za zivino in ilvori.šcc za kro^ljanje. Za ohil(Mi obi.sk so toplo pi'iporoca svojini rojakom Anton (jjorbec, ^'ostilnii'ar. 14) "ot i*j%- dobrota \\ za v,aKo družlno se J I izKazuje uporaba = / Kathreiner-Kneippove ^^= sladne Kave. j Ncbena jKrbp.a__gospod.nja naj se ne pcmišlja dalje~uvesti to zdravo pijačo.---------- — Najbc Ij |.r;pcrcčna prirr.es in naj- ("j bcljife naacrr.esliio^za"zrnätcKavo. \ Kathreint:r-Kneippcva slac'na kava [L, se debiva pris;r.aTamo~v~TzvTr- J^_ r.ihzavojčKih z varstveno zi.amko ',/ijß župniK Kneipp, in im en cm = l'$-jft( ^öthreiner. sjp\ Podpisani priporoča slavnomu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- lične moke iz Majdičevoga rnlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstn«? pijačo na primer: francoski Cognac, pristisi kranjski brinjevoc, domači tropinovoc, fini rum, razlicna vina, goršice (Sons.) Giril-Metodovo kavo in Giril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdko ŽniderSič & Valencia v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnirn spoštovanjern Josip Kulin, trgovec v Semeniski ulici h. štv. *+ (v lastni hiši ) „Narodna Tiskarna" ima v zalogi vse tiskovine za duhovnijo, županstva in druge urade, na močnem papirju „Narodna Tiskarna" ima v zalogi in na prodaj knjige: „Ilijado", „Tri igrv" za slov. mladino in „Zgodwino tolminske sole" — TISKA — broMire, $ diploma, trjjovske ručiiiie, % pisnia in zavitkc s firnio, % ceiiikc, 8 v;ii)il;i iiii kartoii in $ $ na pupir $ ife „NARODNA TISKARNA" __ v Gorici, ulica Vetturini St. 9 == jo piTskrbljcim / povscm iioviini crkaini, okraski in üiiiin papirjcni, 1 v liiznili (iblikah „Narodna Tiskarnau ==r=^—_ tibka ~~----------- — „GORICO" # m ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na loto 8 kron, pol leta 4 K, četrt leta 2 K Pismenvi naročila tiskovin se izvršez obratnopošto; vsa tlruga v najkrajsem o o o c casu o o o o „Narodna Tiskarna" #7,PRIM. LIST" ki izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 krone, pol leta 2 K, za manj premožno eolo leto 3 K Št. 32. ..... V Gorici, v lorek dne 22. aprila 1902. Letnik IV. l/.haja vsak torrk in Nolioto v IimIiiii oh 11. ut'i |)ic(ljii)Idnc /,;t ini'slo ter ol, il. ni'i po|M>l(liM' za (h'/.clo. Ako patlc nala diH'v.'i pra/.nik i/.iilc dan prcj ol) (i. zvisiVr. Stano |)o pošli piTjeinaii ;iii v Gorici n;i tloiti pošiljaii cclohttno 8 K., |jollcliio i K. in ct'lillcliHi 2 K. I'rodaja so v (Jorici v tol);ik;ini;il) Schwarz v ftolskih ulirali in Jcl- ler.sit/. v Nunskih ulirali po H vin. (Veeerno JzdanjYj ----------------------------------------------------------------- I, n ). I ieduifsffo in U{>laviii*tvu se natiajala v «.\ armln i ti ska.ru i», ulica Wtturini li. 3t. 9. I)opisejc nasloviti n;i ure*lniätvo, ¦ a'iasc in narociiino pa na upravn^tvo • (ioricc». Oglasi se račtiniju po pctit- vrstati in sicer ako m- tiskajo l-kral pi> 12 v111.. 2-krat po lü vin., .-J-krat po 8 vin. Ako se vei'krat tiskajo. racu- nijo sc po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni mednik Josip Marušie. Ti-ka „Narodna tiskarna" ^odgov. J. Marušič). V (jinriri, ilrn* 22. aprilu I'.(O2. Skoro gotovo se trozveza moj Av- stro-Ogersko, ltalijo in Nemcijo zopet sklene za nadaljnih šest ali sodcni let. Poskus Franeije, da pridobi llalijo z ga- rancijo Tripolisa in sc jo /.a to cuno odtrga is objcina pniskc trozve/.«e poli- tikc, so najbrze izjulovi in Nemdja bode triuinibvala, da se je ii|eneniu kanee- larju posrečilo pridrznti ltalijo, to svojo „staro prijateljico", kot zvesto stražo ob Adriji tako dolgo — no, tako dolgo, da jej bode mogla hvale/no reči: ,.Z a in <> r <*<•, s t o r i 1 si vestno svojo d o I /- ii o s t, L d a j p o j d i !" ... Kaj to pomeni za Avslrijo in njcrie Slovane, si ni tezko niislili. Vsakdo je bil in j(i v sicu piepricau, da je taka tio- zveza n«;polrebna in da je le v skodo trozveznim narodom, zlasti pa preluvai- stvu Avstrij« in Italije. lu vendar sc obnavlja ta trozveza! Oni. ki sc dclajo ,,prijatelj«> mini-, (pa so vse kaj druzegai in ki zagovarjajo polrebo trozveze, pra- vijo, da jft trozveaa potrebna, ker jo „za- gotovilo iniru", kateri da hoOe kaliti i'raneozko-ruska dvozveza. Kdor pa za- sleduje politiko liismarckovo, čcgar p<>- slu.šni učenec je sedanji nemski kaneelar Hiilow, pa dobro ve, da Netneija It' tako dolgo igra ulogo ..prijatcljicc miru". dok- lcr bod«; to njcj kazalo. V to svrbo jej je dobrodoslo ..prijateljstvo" Italije. ker s«* ni pozabila, kako vHiko iislugojej jo.sto- rilaletal8l)(iin kakursne „usingc" bi iiiorda sinela od njc zopot kedaj pričakovati: — a prijatdjstvo Avslrije jhj j(^ z<"«pct dobrodoslo, kcr j«ru;akujc od dunajske diplomacijt», da boilc znaia odbijati <>d Adrijc italijansko irrctlcnto tako dolsM», da bode oua (Ncmiijai v položaju, da brcz skrbi izpelje >vojc načrtc v Mali Aziji.. . . Tej nomski polilu'in kupčiji jc to- rej poterntakem voljalo pomenkovanje iHMuAkcga kancclarja Miilowa ncdavno z ital. vnanjini ministroni I'rinotlijc.rn v \\v- netkab in našiin ininistroin gnd'om llo- lucbowsketn na Dunaju. Da si jc grof Biilow zadovoljen nuil roki, ko st> inu j> i ,.kupt;ija" tako vrlo obnosla, je za nje- , gov del samo ob s(;bi umevno, saj si jc ] zlasli inogid misliti o nasi diplomaciji, da š(j davno ni zrcla za to in to vkljub j čedalje glasinij« izražcni nezaupljivonti od strani avslrijskib Slovanov. da bi sc ista mogla odpovedati svoji malo Oudni vlogi odvisnosti od Hcrolina. . . . Sevcda inora biti v oeiglcd obsto- jeeim raziiKM'ani bas avstrijska iliploma- cija saina na straži, ako boc« varovati koristi monarbije nasproti sovražnikoin, t. j. ista n«; .sine pustiti niti v& jeden trcnutck izpred ocij •¦•- ni „prusko-itali- janskc' zvc/c in ni gt-rmansko, ni ltali- janske irredcnlc. Avstriji niora tudi za nadalje ve- Ijati prislovica : .. M u j sc prijatcljcv in g 1 c j, da s c n e z a in <• r i s s o- v r a ž n i k n m !" Kar /anima osobito nas prini'irske Slovan«'. In jc paO >tališče A v- s t r i j n o I) A d r i j i, katcreinu inorumo po^v«'0ati od easit do Ca-a svojo po- zurnust. Kako pa j»* ti> >tab>0cy Kar se tiOc Italijc. imaiiKt /.«.* dolgo pr«'jiricanjr*. da na>a država od njt» nima I nie dobrega prieakovati ; kar pa sc tiOe I osobito italijanskega 1 j u d > t v a. vuliaio na svojc del, da v s a k g i b I j «*j is te- j g a d i b a 1 c s o v r a š t v ii nasproti ' nasi dr/.avi. 'I'n sovra tvo Outimo, čctudi ' ninianiu |>a- u/.roka. sc istcgu prcvcč bati. Ni prcnagljeno. ako rečcnio. da to j bas zaradi tejj.t nc, k«ir niora dunajska : diplomacija dobro vcdcti. kaj j«*j jc sto- nti. da ta irrctbuita ne zadobi oblik, ki bi labkn postals šc nevameje za >taii>ec Avstrijc ob Adriji ih^i jc }.v. zdaj. In to, upaino. avitnj>ka diplomaeija dobro \ c. | (ieravno jo avstrijska uprava v l'riinor,u zc vt'c Id saina vodo napcljavala na nilui italijanskc in tu in tain colo gcr- nianskc prcobjcstnosti. i Italija jc danes dežela, ki nima po- I sebne praviee nictati so v prsa kot ve- ! levlast. All ta Italija dcia z vsemi srcd-tvi na to. da si tako stališče ako nc dru- gaeo pa siloina pribori in na to dola nc 1c v na-icm I'rimorju in v Tridentu. mar- več eclo v — Abc-iniji, v Albaniji in v ; Tripoli-u. To prizadevanje nareka Itali- j janorn njib «ja-tiblcpno>t in to je njib ' politika. Oni n»* niorcjo pozabiti. nekaki ..potomci starih IliinljarioV in j Hiuni jim po glavi pravljica. ki so si jo sami sestavili : pravljica o „obnovljenju vclike dr/.avi' (/•/.ui-ov". \ Ali st'veda bi bilo kaj tairn^a. ako I>i irncli ti ..potoinci »tarib Kimljanov" splob v sebi moč. za pridobitcv \ee ko lokalnil. u-pebov, nio^oee !•• na Akodo j drugin naroilno-jtini In katcre narodnosti <<>. na skodo j kats-r b -•¦ Italijani icU'i in nameravajo okori-titi? To ni t"/.ko u^aniti. ker so ti poskusi vr;ijo prcd na^imi oOmi tu v I'riuiorski, ob Adriji. I'ravimo ; po»kusi. | Kajti poskusi so in o«tanejo to. kar namcrava Italija. nanin-c raz-inti «voje mi'je preko avs'njskega I'rimorja, Dal- ] rnacijf* in š<* daljc prt-ko Albanije. Kajti tako stallhc Jugoslovanav žived-jh v teh de/.claii, kakor i [«oütiCno «tališOe na^v j monarbije brani Italiji i.'.vesti «voj casti- I blepen naert in jo obsoja v za njo obu- .{ pen položaj -- v »• 1 e v 1 a s t i p o J r e- j jene v r c d n o s t i. Naj si ImhIo torcj nameni nem-ke politike gle.lc priiskcu'a zavernistva z lta- lijo in potcintak'Mn tudi glede trozveze kakor.>ni koli. - Avslrija in njena di- ploniacija niora {•¦ >znati svojo nalogo v t. rn /aveznisivu in jej mora biti popol- ' noina kos. Friza levanje Italije. da so . pnkopljc do vcljave kake prve \oievlasti. ! gre jedino lc za o - k o d •> v a n \ c m A v- > I !••>-() ii e r s k e kot v ci c v ! a s t i i n n a š k o d ..) .1 vi ii o s 1 o v a n o v. Kajti v i~tcm trcnutku. ko bi Italija doscgla svoj cilj in po-ial.t velevlast prve vrste. no- bala bi biti Avstro-Ogerska vclcvlast in Juu'oslovani bi morali e dunaj- ' ska diplomacija prav labko. ako malo skrbneje pogleda na pr-t<- vsenemški propagandi. katcre uprav vidno .steza po nasern Frin.'orju. — n« bode dolgo in za I prstom pograbi I'rus tudi za roko. Z usodo Jugoslovanov toroj je tesno j spojena usoda naše monarbije na Jugu. To morajo irneti na Dunaju stain > pred oč-mi. Italic* je sicer preslaba. da bi mogla iz svojih- mej. - irredenta ima I malo vfč rnoči. nego v kricanju. vendar pa je tr«'ba misliti na bodocnos t in na razne druge eventualnosti. . . . J Zaradi teua je tudi popol noina na- ravno. da >e Jugoslovani več ali manj . tf--no oklepamo politikp. ki zagotavlja j obstanek državi. v kateri živimo iu da ! obsojamo oj?-tro tudi v «lovenskih ckro-" j gih znano simpatizoranje s.froUdvstrij- j skitni Mrankani'. pa de bi fee «irripatije. •> tudi ne bile drugo nego iz „anttpatije" do — „klc-rikalcev. D o p i s i. Kainn.jc p(?d (a\nom. — Zaslužni ¦ možje imajo tihii svojih sovra/.pikqv. Tu- . kajšnji ..naprednjaki" si na vs.o moč pn- ¦ zadevajo. da l*i unic'ili u. Josipa K o- I r s e c a. župnika v Kamnjah. Očiiajo inu. I da ima iza njei predolg jezik. ki ga pa j v resnici zna porabiti le v dubrc na- [ mene Kujejo o njem ostudne romane, kakor o gozdarjevi družini in kar ne znajo sami izkovati. jim pomagajo tiklopi v Gosposki ulici. To sprideno ljudstvo. tajno in oeitno. hoCe utajiti njegove za- ! sluge in bi ga radi spravili ; zat«^ razna- šajo nesramna obrekovanja v njih vred- nih listih ..Soča" in „Primorec". Le naj se bahajo, da imajo za svojo trditev tele kupe prič ; resniua le ostane. da ;iljc). Ta stran stare Panonije je oblju- dena zdaj od Mažarov tje do nekdaj hrvaškega Medjumurja in sv. Golarda na Kabi, kjer je avstrijski poveljnik, izvrstni vojskovoJja Montecuceoli 10G4 1. Turke sijajno porazil, tako da so (Turki) od- sihmal zgubili glas svoje nepremagljivosti; pa vendar so bili tedaj in do zadnje dobe že vedno najboljši vojaki v Evropi ter vedno neminii Magyarorszag jim je dajal vedho nove prilike, ponavljati vojno proti Avstriji. Nad blatnim jezerom, se- verno od Vešprima proti (jjuru (Haab) ter Oštrogonu in vzhodno proti Hudini- pešti se nahajajo mnogoštevilne švabsko- nernske naselbine, ki se pa tudi vedno bolj zožujejo. Sicer pa pomagajo tudi sami omikani Nemci k razširjenju nia- ¦ žarskega jezika, ker pišejo slovnice za razširjenje mažarščine rned ogerskiini Nemci. Neki Nemec, (iotUieb Eduard Toepler, ki je spisal i/.vrslno slovnico niažarskega jezika za Nemce na Oger- slovnice: „Theoretisch-praktische Gram- j matik der ungarischen Sprache"', ^Bu- dapest 18S2, Preis 1 gld.) ined drugiin tako-le: „Želiin, da bi se mi bilo po- srečilo to. da sein dano mi nalogo rešil ugodno, ter da sem tudi nekoliko pri- speval k razsirjenju inažarskega jezika med Nemci naše ^ogerskei domovine" itd. Tamosnji ogerski Nemci (Švabi) so že skoraj na svoje ime pozabili ter inar- sikteri reče sain o sebi: „Ich bin ein Ungar, wiewohl kein Magyar"! — V Budimpešti znani Feld, ki je bil prej nemški gledališčni igralec, se je popol- nonia pomažaril ter postal proslavljen mažarski glediški igralec in tako pomaga se mnogo drugib krpati „veliki Magya- rorszag". Zato sanjajo ter govore šovi- nistieni Mažari in njih oprode: „Nagy Magyarorszäg nem volt, hanein lesz"! To je, „velike niažarske države še ni bilo, ampa.k šele bode!'1 — Tedaj nain- reč, ko bodo vse neinažarske narodnosti pogoltnene v ednotni državni mažarski ideji! Upamo pa, da se utegnejo ven- darle uračuniti, kajti slisal sem, da nioOno tli srd med rodoljubi nemažarskih na- rodov, zlasti pa nied Slovaki in Kuinuni, kar utegne o priliki Mazarom nevarno poslati, kakor je lo bilo tudi 1848-49 1. potovanju konec blatnega jezera, h po- | staii' Balaton Szent (ivörgy. Blizo te. koinv jezera, je izliv reke Zale*>. t^v blatno jezero) ki je pnbližno enako dolga in velika. kakor je nasa Soča. — po kteri nosi nie slovenski list svoje ime. nienda edino le za to, da sramoti Slo- vence in vse kar je našemu narodu drago in sveto ! Na ta način se menda do te dobe ni še nikdar slovenski jezik oneeašč.eval in zlorabil. kakor v tej. upam da kratki dobi „strahovalne" vlade Tu:na-Ciabršček! — Pa da mi ta nesrečna politika vedno sili v pero ! Naj mi tega potrpežljivi iitatelj „Gorice" nikar ne zameri ! Od omenjone postaje siiio drdrali dalje proti Veliki Kani/.i: Nagy-Kanisza**), kjer se je ustavil vlak 10 minut, da se je zanioglo ob pol na (Mio popoldne za silo kaj zav/.iti" ! Tudi tu na postaji jma Žid, ki je še dobro lomil nemsčino, gostilno; ali vino, ktero je točil ta ,,krivonosi prepelicar"', je bilo pod vso kritiko, da ga ni bilo möc piti! *') To jt> Oislo slovouska bosi-da; saj jo /natio, da sc nad Klrijo, v lVulrolrji stckala dva pritoka: Mola ii> Zala, ki (Jinita v eno so izliva- joLvo rt'üico lilrijcu. ki sc steka /opet pri sv. l.u- riji pod Tolininoin v !m>čo! J'is. **) Velika Kaniža (s l.r«.(K)0 prehiv. inia voliko kuiiciiio z iiloin. !;i irre posebao v l.iub- iiiisii li\. kUuj^, py sierf iiuuijsu ciu iz uonsKoga l vünjski trgüvci. Pis. | I Tu so došli neki železnicni ushižbenci v kupeje brisati obilen prah, ki se je v njih n:\bral od Budapeste do V. Kaniže. Enega teh sem vprašal po hrvatski: Baz- umite li hrvatski? Ko ine je debelo gledal, kaj ga neki vprašam, niu n^ceni po mažarski: ..Beszel On horvatul? A na to mi reče nekarn nevoljno in srditu . ..Beszelnem a magyar ^nyelo), de nem tudom beszelni horvatul!" To sc pravi : ,Jaz govorim mažarski jezik. a ne znani govoriti hrvatski !" Po odmoru lü minut se spusti naglio zopet v tek proti reki Muri. preko ktere je poslaja Kottori že v Mcdjumurju. Tu se sliši že hrvaska govorica, ki se pa neki že polagoma umika nasilni mažarščini. Sredi Medjumurja je velik trg (ia- kavac. kjer so tudi veliki sejnii za žito in živino. Tukaj se je zopet in sicer zadnj.č pred - Pragerskem ustavil naš vlak nagüc za par minut! Tu sem zad- njikrat videl mazarske oro/nike, ki no- sijo še zdaj klobuke s peresi. a ne čelail, cez ktero nerodno protihigienično po- krivalo pruske sege se mnogi naših orožnikov po pravici pritožujejo. Tudi puške in bodala imajo enaka našiin prej- šnjim. Na klobuku s perjanico ali peresi [akor naši oro2niki; le da imajo suknjo J. Kosec a« dobro poöuti v Kamnjah in ima veliko večino Župljanov na svoji strani, ki mu je popolnoma udana in re ceniti njegove zasluge in neumorno de- lavnost. V Skriljah so je ustanovilo lani bralno in "pevsko društvo, o katerem se je mislilo, da je koncem leta že zamrlo, pa s prizadevanjem nekega veleuma in mecena iz skriljske periferije in pristo- pom par drugih iz Dobravelj, je zopet oživelo. Tudi se raznaša govorica, da na- pravi mladina v Vrtovinu s pomoöjo gori omenjrnega veleuma in mecena bralno in pevsko društvo. Karnenjski župljan. Politični pregled. Državnl zbor. Prav po časi se vleče v poslanski zbornici naprej razprava o državnem pro- račun. Ako pojde to tako naprej, kakor dosedaj, potrebovalo se bode še najmanj šest tednov, predno se razprava dokonča. Ker je pa vladi mnogo na tern ležeče, da se razprava v državnem proračunu prej ko prej dožene, zaeelsejeministerski pred- sednik pogajati z načelniki raznih strank, da bi se skrčilo število govornikov, ki imajo pri raznib naslovih proračuna še govoriti. In kakor poročajo listi, ni iz- kljucenn, da bi se tej dr. Koerberjevi želji ne ugodilo. Kakor smo zadnjič po- ročali, je poslanka zbornica v svoji pet- kovi seji razpravljala o nujnem predlogu, katerega so stavih el; ni ljudske nernske stranke, po katerem naj bi vlada izdelala načrt zakona, po katerem bi občine od države dobivale odškodnino za izvrše- vanje poslov v prenešenem delokrogu. Ta predlog je zbornica sprejela soglasno in niti od vladne strani se ni proti njemu principijelno ugovarjalo. Je pa tudi res potrebno, da se v tem pogledu kaj zgodi, khjti resnica je in ostane, da prouzro- čujejo posli, katere morajo opravljati naše občine za politične, sodnijske in druge državne oblasti mnogo več dela, truda in stroškov, nego pa posli, katere oprav- ljajo občine za svoje avtonomne potrebe. Vceraj se je zopet zbrala poslanska zbornica, da nadaljuje razpravo o pro- računu fin. ministerstva in sicer o na- slovu „blagajnična uprava". Pod tem na- slovom izkaže finančno ministerstvo za te- koče leto 6,026.921 izdatkov in 24,071.149 kron dohodkov. Med izdatki je n. pr. 150.300 kron za izgube pri nakupu in prodaji zlata. Drzava je namrec" vpeljala zlato veljavo. Ker pa potrebuje več zlata, nego ga ima v zalogi, mora osobito za vnanje terjatve potom avstro-ogrske banke kupovati kovan denar. Provizije za to kupovanje so torej v računu ^ot izguba pri zlatu. Dalje je med izdatki ' ""6 812 K za kovanje srebrnih kron, 2,2V"7 226 K kot državni prispevek za zaklad vojaških taks, 53OoO za provizorije raznim bankam, 42.000 kot sedmi obrok za uravnavo Mure, 800.000 K za izredne podpore državnim uslužbencem. Lansko leto so diurnisti dobili 473.481, pomožni sluge 322.677 kron. Ker je bila ta svota razdeljena na 26.017 oseb, dobi seveda vsakteri le malo. Prenorna toeka v tej skupini pa je državna podpora za Prago. Meato namreč potrebuje za razne nujne naprave 32 milijonov kron. Polovico, 16 milijonov, je vlada češkim poslancem že 1. 1899, obljubiia v desetletnih obrokih in letos postavila v proračun 1,600.000 kron. Že I. 1893 je Praga najela posojilo 12 mi- lijonov kron. da podere več starih, oku- ženih his v starem mestu. Pa denar je mesto že porabilo. Za kanalizacijo je mesto tudi leta 1893. določilo 16,600.000 in že izdalo 6,002.000 kron. Za nov vu- dovod potrebuje Praga 13 milijonov krcn. Voda v Pragi je v istini slaba. Za vsa ta dela potrebuje Praga okroglo 50 milijonov. Že danes pa ima Praga 87,268.000 kron dolga in jako visoke mestne priklade, tako na osebno dohodarino 43° 0, na hi3ni davek 28%, na najemnino 4 oziroma 6V Praga pa mora zgraditi tudi razne mo- stove, pristane in obrežja ob Vltavi. Že doslej so znašali troški za mostove in obrežja 15,631.867 kron, za kar je vlada dovolila doslej 4 milijone kron državne podpore. Za obrežja pa Praga potrebuje še 14,435.000 in za mostove 11,090.000 kron. Vsa ta dela pa niso samo krajev- nega pomena, in zato je vlada dovolila 16 milijonov kron dodpore. Odsek je sicer dovolil prvi obrok 1,600.000, ali od vlade zahteva primerne podpore tudi za druga mesta. Tako zahteva dr. Mayreder za Dunaj 45 milijonov, za Gradeo zahteva nemška ljudska stranka 10 milijonov, za Line zahtevajo Böheim, Locker in Beuerle 500.000, za Celovec zahteva Dobernig 2 mil., dr. Erler za Inomost 5 milijonov, za Reichenberg 5 milijonov, za Warnsdorf 1 milijon, za Schluckenau 400.000, za Gvitavo 500.000, za Brno 8 milijonov itd. Skupaj zahtevajo razni poslanci za 17 mest nad 100 milijonov. To je vse lepo, ali z isto pravico morejo zahtevati dr- žavne podpore tudi druga mesta in kmecke občine. Država pa gotovo ne more kar na stotine milijonov razdeliti med razne občine, da si urede svoje finance. Kar more država storiti, je v prvi vrsti to, da pasameznim deželam in občinam pre- pusti nekaj realnih davkov. To je nujno potrebno, ker avtonomne finance so pov- sod jako žalostne. Tako naj bi se n. pr. država odpovedala davku od piva na korist večjih mest, kakor .so Dunaj, Trst, Praga, Brno, Gradec, Lvov, Krakov in Ljubljana. S temi dohodki, ki znašajo sedaj za državo dobrih 6 milijonov, bi si imenovana mesta vsaj nekoliko pomagala. Smrt ogerskega mlnlstra. Ogerski trgovinski minister H 0- ranszky je v soboto 19. t. m. umrl. Bil je še-le pred šestimi tedni imeno/an ministrom. Kakor smo poročali, nastal je zaradi njegovega imenovanja spor mej ministerskirn predsednikom Szellom in dornobranskim ministrom Fejervaryjem, ker se je poslednji izjavil, da s Horan- szkem ne mara sedeti v kabinetu a je njegovo imenovanje Szell vendarle omo- gočil brez vednosti Fejervaryjeve, vsled cesar je poslednji podal ostavko, a je cesar ni sprejel. 0 umoru ruskega minlstra Sipjagina se še poroča, da se njegov morilec ne imenuje Baläanew, marveč Malysew, ki je bil o zadnjih dijažkih nemirih izobcyn iz sole in poslan v vojake, a pozneje po- miloščen. Ko je Malysew vstrelil na mi- nistra, je ta vzkliknil: „Zakaj me more? Jaz se ne zavedam, da bi bil komu kaj žalega storiP1. Ko so napadalca pr'jeli, je ranil še nekega slugo. Pred napadom je rekel ministru: „Tvoja ura je prišla!" Na to je vstrelil petkrat na ministra in ga dvakrat smrtno ranil, ko so Malyse- wega aretirnli je rekel: „Metode, katere žrtev je bil Mac Kinley, sem se z uspehom posiužil". Morilec je bil poročen s kne- ginjo Wjodecki. Pogreb umorjenega mi- nistra se je vršil v cetrtek 17. t. in. Krsto z mrtvim ministrom je nesel do voza sam oar z Velikimi knezi. Morilec se je baje jedno uro po napadu v ječi zastrupil. 0 umoru jtravijo da ima politično ozadje, ker morilec ni imel nobenega osebnega uzroka, da se maščuje nad ministrom, čegar delovanje ni bilo sovražno dijakom. Poroea se pa, da je bil velik nasprotnik Nemcev in njihove politike napram Rusiji. Atentat je bil baje sad političnega komplota. Položaj v Belgljl. Kakor smo rekli, tako se je tudi zgodilo: v Belgiji bodo tudi zdaj delavci in priprosto ljudstvo oni faktor, ki plača težek račun po zadnjih dogodkih. Že škoda, katero je provzročil štrajk, škoda namree na izostalem zaslužku delavskih mas, znaša v teh dneh štrajka nad 20 milijonov kron. Kje pa so stroški za zdravljenje v nezmiselnih rabukah ranjenih, katerih j<> več sto oseb? In kje so strosiki, katere je provzročilo splošno razburjenje, da ne govorimo 0 škodi, ki se je zgodila raznim družinam ubitih a!i od dela odpuščenih očetov ali takih, ki bodo morali sedeti zaradi svoje ne- premišljenosti po ječah in zaporih? In vse to imajo na svoji vesti oni socijalis- tiški življi, katerim ni prav nič za blagor delavca, marvec le za to, da sami nekaj časa dobro žive ob svojem pogubnem delu. Danes ko to pišemo, je v Belgiji že večinoma mir. Vodje socijalistov so izdali na dclavstvo oklic, da se naj povrne zopet na delo, kar se je po večini tudi zgodilo. Do napovedanega glavnega štrajka niti ni prišlo, pač pa je vspeh bujskanj omogočil dobro kupčijo neki židovski to- varni za izdelovanje — revolverjev. Uzrok ponehanju nemirov je v prvi vrsli praz- nota v blagajnah socijalističnih vodstev — in pa lakota delavcev samih; drugič pa trden sklep vlade, da se ne uda tero- rizmu hujskačev, marveč da pošlje 60.000 oboroženih vojakov da zadusi revolucijo. V skrajni sili so socijalisti pritiskali na kralja, da odpozove katoliško vlado in raz- pusti parlament. A to se ni zgodilo in v zbornici tudi ni prišlo do revizije u- stave. Nasprotno pa je v zbornici po- slariec Baernert krepke povedal so- cijalistom in jim očital nezadovoljnost, ko se je ustava vendar še le pred dvemi leti revidirala in so takra.t socijalisti sami dali zagotovilo, da so zadovoljni in je zagotovljen mir za dolgo vrsto let. Vlada je rešila mnogo zakonov v prilog delavstva, a za odgovor jej dajo ne- strpneži štrajk in javni nered. Konečno je zbornica odklonila zahtevano revizijo ustave. Vsled tega je za trenutek za- vladalo uiej delavstvom razburjenje ki pa se je, kakor rečeno, kmalu poleglo in v nekaterih dneh bode v Belgiji vse zopet v starern tiru. obšito 3 črno vrvico, kakor imajo tudi vsi njih vo.aki-honvedi, finančna straža in vsi uradniki v Magyarorszägu ! — Tako smo dirjali od Čakavca proti Ijub- Ijeni slovenski zemlji mimo rodovitnega žitnega polja in vinskih goric, proti ze- lenemu Šlajerju, kjer stoji prva postaja: Polstrava-Polstrau že na našem posest- nem stanju. Oddahnil sem se zagledavši na tej postaji namesto prejänjih samih mažarskih napisov: „Allomašt*\ in „Ki- nienet1' itd. slovenske napise: postaja, izhod itd. poleg dotičnih neizogibnih(I) nemških napisov. Od tod je nemudoma z navadno naglico kolovratil naglič mimo Ormoža („Friedau"), Možganc, proti Ptuju, (,,Pettau") kjer je prekoračil rujavo Dravo, mimo Hajdina po ptujskem poiju in ob 21/.; popoldne smo dospeli na ko- lodvor: Pragersko - Pragerhof, kjer se združi ogerska južna železnica z naäo južno železnico 1 — Tukaj so še zadnji- krat mažarski sprevodniki, ki povsod gredo čez mi:jo na našo stran, med tem, ko naži ne smejo se dotikati njih „or- szaga" (zemlje), dali duška svojeinu ta- tarskemu jeziku, kličoči potnikom Pra- gerhof! „Küszallni"! (Izstopiti:) In „Itt Na pragerski postaji in odtod vožnja do Ljiibljane. Ko sem s svojim dobrim sopotni- korn in c. kr. stotnikom izstopil ter si obrisal mažarski prah raz obleke, sva se vsedla na poslajni gostilni k^malemu obedu; kajti Pragersko je za ta čas, ob 2l/2 uri popoldne, za iz Mažarskega došle potnike, tako imenovana „obedna posta- ja". Ko sva malo poobedovala z drugimi potniki na obširnem prostoru pred pe- ronom, slišal sem skoraj vse potnike go- voriti le nemščino in deloma tudi ma- žarščino t»:-r kar niö ni bilo čutiti, da tlačim tu že slovensko zemljo. Tem bolj pa sem se hi 0 r a 1 č u d i t i ko sem §el po vozni listek do Ljubljane in me je tamoänji mladi uradnik denar- ničar lepo po slovenski nagovoril, kakor da me je poznal, da sem S'ovenec, kar me jo zelo razveselilo. (V*? takšnemu uradniku ! — Po polurnfcr ^ (moru sva se z omenjenim zelo prijai.j.m sopotni- kom podala na brzovlak, ki je došel z Dunaja, zopet skupaj v en kup«j. Tu so bili železnični vozovi napolnjeni s poto- valci proti jugu, tako da sva si komaj našla prostor. Med temi potovalci je sto- pil v naš kupej na postaji Poličane, od kodor je poštna zveza s krapinskimi to- z raenoj lepo hrvatski govoril, ter hvalil I lepi zeleni Štajar v primeri z njih kräno dornovino Dalmacijo, ktero so še ne davno sami Nemci imenovali: „Das halb vergessene Land!" Da je to deloma še istina, dokazuje zlasti vrli poslanec Biankini opetovano v državnem zboru. Da bi tarn doli bivali Nemci mesto Slo- vanov-Hrvatov, bi se tudi naša še vedno preveč na nemško cikajoča vlada bolje brigala in zanimala za Dalmacijo, kakor se je dosihmal. Te misli je bil tudi oni gosp. profesor, ki je poleg hrvatskega dobro govoril tudi nemžčino in laščino. Ker sem imel seboj razun „mažarskega tajnika" tudi äe „ruskega tajnika*': Poly- glot Kuntze, pisanega s cirilico, sem mu ga ponudil v spomin, ter z nado, da ga utegnem, če Bog hotel, lotos obiskati v kräni Dalmaciji. Pa le ne v poletju, je on dejal, ker je za potovanje tja doli prehuda vročina, marveč v spomladi ali pa v jeseni ! Z voseljem je sprejel ta spomin na mojo obljubo, ktera pa visi še v zraku; kajti vedno se mora človek spominjati cuväi o smrti zdaj tega zdaj onega prijatelja, istinitega pregovora: „Danes meni, jutri tebi !" Ali kakor pravi pesnik Prešern : „Odprta noč in dan so _________1_____ r_____1______ ¦» | (Dalje pride). | 1 Polltlčnl drobli. Vatikan in Rusija. Rimski listi javljajo, da je državni tajnik Rampolla poslal ruski vladi noto, v kateri odločno protestira proti nastopu nampram škofu v Vilni. — Za pop.olno odpravo termino-kupčijozžitom se je z vsemi proti petim glasovom izjavil poljski klub.J— Ministerska kriza naNorveškem. Vsi ministri so po- dali ostavko v roko prestolonaslednika. S sestavo nove vlade je poverjen pred- sednik zbornice Berna. — „Nemäko- češka provincija". Pritožbo češ- kega društva, da se odpožiljajo pošiljatv(3 z naslovom „Provinz Deutschböhmen", so oblastva odbila. S tern se dela za vse- nemško slvar. — NemirivPerziji. V vsej Perziji priöakujejo povstanka spložnih nemirov. V Beludžistanu je upor že vpolnem cvetu. Vojažtvo sejeodposlalo v najbolj nevarne kraje. Kurdi so se uprli in kažejo veliko nezadovoljnost napram vladi. — Pri dopolnilni volitvi za deželni zbor v o- kraju Pardubice je prodrl s 402 glasovoma Staročeh dr. Formanek proti prof. dr. H r a s k e m u, ki je dobil 351 glasov. V mestnem okraju Lito- m i š 1 - P o 1 i c k a je potrebna ožja vo- litev. Največ gldsov je dobil Mladočeh Dostal. Domače in razne novice. Imenovftujc. — Docent na dunaj- skem vseučilišču g. Matija Murkoje ime- novan rednim profesorjem slavistike na vseučilišču v Gradcu. Orožniški postajevodja Anton S e p i C imenovan je kancelistom pri c. kr. okr- sodišeu v Buzetu. Za „Solski domu. — Za me sec marec je dobil denarničar sledeče me- sečne prispevke: P. n. g. V. Bežek 2 K; Leop. Bolko 2 K; Jak. Čebular 2 K; Jo- sip Fon 2 K; fotograf A. Jerkič 2 K; Fr. Finžgar 4 K; svečar J. Kopaö 10 K; A. Kovačič 2 K; trgovec A. Koren 2 K; dr. Fr. Kos 5 K; notar J. Kavčič 2 K; Jos. Ličan 3 K; Iv. Mercina 2 K; M. Gabri- jelčič 2 K; prof. G. Novak 2 K; „Kro- jaška zadruga"' 20 K; uradnik „Gentralne posojilnice" Premrov 2 K; dr. Papež 2 K; Iv. Pirjevec 2 K; dr. J. Pavlica 2 K; Fr. Setničar 2 K; Fr. Sivec 2 K; prof. A. Šantel 5 K; M. Rutar 2 K; Ferd. Terkuč 2 K; And. Tabaj 2 K; prof. Fr. Znidarčič (za febr. in marec) 4 K. Ant. Fon, klobučar 2 K. Lepa hvala! Namesto vstopninc k veselici ženske podružnice družbe sv. Girila in Metoda, je poslala našemu upravništvu družina Klančič v Podgori 10 K. Veselica žetiske podružn. druž- be sv. Cirila in Metoda. — Ob jako obilni udeležbi se je vršila v nedeljo zvečer v naši Čitalnici letošnja veselica ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Ker prinesemo v prihodnji šte- vilki popolno poročilo 0 tej velezanimivi veselici, poročamo za danes le toliko, da se je ta veselica obnesla proti vsemu pricakovanju dobro in lepo in da je bil tudi gmotni uspeh iste jako ugoden. Vse točke programa, tako dramaticen prizor „Krst pri Savici1' kakor i pevske točke so se proizvajale s finim umetniškim taktom in z izvežbano zmožnustjo. Po- sebno očarale so nas „žive slike", kate- rih vsaka bi zasiažila, da bi jo prene- sel fotograf slikar. Po zares krasnom vzporedu smo se še veselo zabavali v prijateljskem pomenkovanju in smo se razšli z željo, da bi bili še večkrat de- ležni tako izrednega duševnega užitka. To in pa vesela zavest, da v prijateljih na^e Hične družbe sv. Cirila in Metoda žari še vedno ona neugasna ljubezen do naroda slovenskega in njega prosvete kakor ob nje početku, nas bodri za na- daljne borbe na narodnem polju. Slovensku Čitalnica v Dornbergu priredi v nedeljo dne 4. maja t. 1. vese- lico z raznovrstnim programom. Natan- čen program priobčimo ob svojem času. Prvi majiiik. — Letos nameravajo tukajšni socijalisti praznovati prvi majnik na posebno slovesen način. Tako so skle- nili v zadnji soji svojega društva. Obho- diti hočejo z godbo na čelu mestne ulice, imeti potem ob 10. uri v Dreherj^vem salonu svoj shod, na katerern se bo go- vorilo 0 osemurnem delavniku ter zah- tevalo splošno volilno pravico. Popoludne in zvečer pa bodo pili, peli in plesali, ako ne pride kaj vmes. Proti pelagri. — Pelagra je ona strašna bolezen, ki tare že toliko let ubogo kmečko ljudstvo v naši Furlaniji. Glavni vzrok tej bolezni tiči v slabi hrani. noii^'f'fifneö'k'ö^ljuäst^o v^Fiirlanijfseštoji^ "*. iakor znano, iz kolonov; a ti ne stoje T ge najslabše. Oni imajo namreč zopet svoje delavce in ti so baš oni ljudje, med katerimi pelagra najhuje razsaja. To delavce plačujejo koloni deloma v de- narju, deloma pa jim dajejo turšice, ka- tero dobivajo od svojih gospodarjev. Zgo- dilo se je pa večkrat, da so ti goapodarji lastno pridelano zdravo turSico prodaü trgovcem, a od trgovcev kupili pokvarjeno tujo turšico in isto dali kolonom kateri so to turšico potem razdelili med delavce. Poleg tega pa >o koloni Se svojo nepo- sušeno tursico primeSavali oni pokvarjeni od trgovcev in jo dajali delavcerii, kateri so po izreku zdravnikov ob taki hrani oboleli na pelagri, ki se je posebno zadnji čas jako razširila po Furlaniji. Da bi se tej bolezni vsaj deloma v okom priSlo, osnovale se bodo po raznih občinah v Furlaniji posebne gostilne za bolne na pelagri in sicer s pomočjo državne, de- želne in podpore privatnib dobrotnikov. V teh gostilnah dobivali bodo bolniki deloma zastonj in deloma za zelo nizko ceno zdrave hrane. Jedna takih gostiln odprla se je 19. t. m. v San Canziano pri Pierisu. Neiiinestna šala. — Čevljar Jože Kovačič iz Lipe na Krasu, zdaj stanujoč na Gradiščn, je pri^el v petek v mesto ter si nakupil tu nekaj reči. Ko je od- pravil svoj posel, podal se je v neko gostilno, kjer si ga je nekoliko preveč privoščil, tako, da so mu prišle na um razne niisli, katere bi mu drugače ne bile prišle. Ena takih misli je bila tudi ta, da je v ulici Leoni, zagledavši ob steni naslonjeno kolo, hotel isto zasesti in poskusiti, če bito,,šlo". Ali še predno je sedel na kolesu, prijeli so ga ter od- vedli v zapor. On se je sicer izgovarjal, da je hotel za šalo le poskusiti, kar mu tudi verujemo, ako bi znal sedeti na kolesu ; toda tega mu niso hoteli verjeti in tako je moral v hlad za nekaj časa, dokler se ne prepričajo, da je bila to res le neumna sala. Padla pod vlak. — V nedeljo popoludne proti veceru padla je neka 19 letna Terezija Vodopiv n- med postajama Zdravščina-Zagraj, hoteča prestopiti iz jednega železničnega voza v drugi, tako nesrečno pod vlak, da jej je kölo jedno nogo popolnoma proč odtrgalo, druga pa jej je le še nekoliko obvisela na telesu. Prenesli so jo najprej v bližiijo stražnico, potem so jo pa ob dveh popolunoči pre- peljali v tuk. bolnišnico usmiljenih bratov. Nesreča. — V nedeljo dne 20. t. m. se je pripetila pri laderskem mostu na Soči velika nesreča. Istega dne po- poludne ob 4. uri se je peljal Matija Medved po domače „Menja" s parom konj v kočiji iz Kobarida. Nekoliko pred mostom se mu konja splašita in dirjata proti mostu. Tu padeta oba pod most, kjer sta obležala mrtva. Po čudnem na- klučju ostala je kočija z voznikom na mostu, a voznik bil je poškodovan. Skrajni čas je že, da slavni cestni odbor ta most popravi, kajti v dobi 30 let poginila sta na tern inestu že dva para konj. Izpred sodlšča. - Avgust Olivo bil je te dni obsojen na 14 mesecev ječe zaradi žaljenja Nj. Veličanstva. Železniftke zgradbe. — Zgradba predora skozi Karavanke se je oddala tvrdki Gross & Comp., ki je napravila najugodnejši ofert V kratkem se oddajo dela za bohinjski predor. Katoliäko druStvo slovenskih učiteljic na Primorskem je imelo dne 17. malega travna pod predsedničnim vodstvom svoje redno zborovanje. Predsednica se je spominjala rajn- kega kardinala kneza in nadškofa dr. Ja- koba Missie, v katerem je društvo izgubilo vzornega pokrovitelja, vnetega za duševni napredek naših členov. Srčno je želel pokojnik, da bi se vse priinorske učite- Ijice združile v istem katoliškem mišljenju. Ze'o žal mu je bilo, da se to ni zgodilo. Za društvene zadeve se je vedno zanintal. Njegov zadnji svet je bil, da bi vodstvo naprosilo veleč. očeta Hugolina Sattnerja za voditelja prihodnjih duhovnih vaj. Svete vaje je vsako leto tudi gmotno podpiral. Za rajnkega pokrovitelja bode hva- ležno društvo pri slovesni društveni za- dušnici v cerkvi sv. Ignacija pelo Pielov Requiem. Za žalostni spomin je predsednica druätvenicam prebrala svoj spis „Skal- nica". Nadaljevala je tudi svoje predavanje o uspešnem delovanju Zosije Baratove na polju vzgoje in pouka do njene stnrti leta 1865. Prihodnje zborovanje bode dne 8. maja ob VJO zjutraj. Poinnoženje garnizije v Trstu. bataljon se trajno premeste v Trst. Isto- ] tako tudi poveljstvo 28. divizije pehotnih I čet iz Ljubljane. V resnici se nahajajo že v Trstu provizoriOno, poleg stalne gar- nizije, 2 bataljona 47. polka iz Gorice in i bataljon 27. polka iz Ljubljane. Smrt v plainenn. — V hiši St. 1 ulice Acrata v Trstu nastal je ogenj. Na upitje stanovylcev so prihiteli gasilci, ki so v kratkem pogasili ogenj in iz- vlekli iz sobe, kjer je bil nastal ogenj. ožgano mrtvo truplo 70 letne Antonije Constantini iz Palmenove. 2oslaricev in kljub jasno izraženi volji večine ljudskih za- stopnikov cele Avstrije, rujejo sovražne sile ravno sedaj s vso silo na tihem zo- per ta slovenski zavod. V trenutku, ko je ves slovenski narod ene niisli, da se ne smemo brez boja udati navalu. oglasil se je iz na- rodnih vrst glasen klic, da ustanovimo v Celju za slovenske gimnazijce ,.Dijaski dorn", s katerim utegnemo najzaneslji- vej.se zagotoviti obstcj slovenske celjske gimnazije. V Celju, ki stoji na slovenskih. tleh sredi popolnoma slovenskega ozem- Ija, postavili so na^i sovražniki za nem- curske in odpadniške nemske gimnazije ,.Studenteiilicirn", kateri se vzdržuje z davki v dobri tretjini slovenske dežele in za kterega so .se nabirali in se še nabirajo denarni doneski po vsej Avstriji in Nemčiji. Ali bi ne bilo naravno, da se združi tudi vsa slovenska domovina v ta na- men, da z dejanjem pokaže, koliko ji je za nbstanek slovenske gimnazije v Celju. v tt'in kulturnem središču štajerskih Slovencev, kattremu Slovenci ne smemo nikdar priznati izključno nemškega zna- čaja! Ali ne dokažernu Slovenci svoje odločne volje za naJaljnji povoljni razvoj celjske gimnazije na najlepši in najiz- datnejši način, nko vsak po svojih močeh z denarnimi prispevki omogočimo ustanovitev „Dija?keiza doma" v Celju. predno se našim sovražnikom posreči slovensko gimnazijo odpraviti. Ustanovilo se je v Celju društvo za nabiranje denarnih prispevkov za „Dijaški dorn". Mnogi odlični rodoljubi darovali so /.«» izdatne vsote, ki pa žu- libog se ne zadostujejo. Zato smo se obrnili mi slovenski akademiki. ki v borbi za slovensko vseučilišče najbolj obeutimo tudi nedostatke .-rednjega šol- stva zlasti na Štajerskein, s pozivi na vse znane nain rojake. da blagovolijo vsak po svojih niočeh prispevati za usta- novitev „Dijaškega doma" v Celju. — Imena vseh darovalcev zapisala se bodo v s|iominsko knjigo „Dijaskega doma" ter objavila tudi v slovenskih listih. Imena ustanovnikov, ki plačajo najmanj 200 K, zabeležila bodo se pa v vecen spomin na borbo Slovencev za celjsko gimnazijo leta 1902 z zlatimi erkami na spominski plošči. Pozivamo torej še enkrat potom slovenskega časopisja vse rojake, kterirn je za nas napredek na polju narodnega šolstva. da poküzemo to svojo željo ne samo z mnogimi besedami ampak tudi z odločniin blagiin dejanjem. Spominjajmo se pa, da dvakrat da, kdor hitro da, ter se podvizajmo, da ne zamudimo pravega trenutka! Nemudoma torej na delo za „Dijaški doin" v Celju ! Vsi denarni prispevki naj se po- siljajo naravnost na naslov: „Dijaški dorn'1 v Celju. Gradec, 20. aprila 1902. Ak(i(te;nički 'ii/itiicijtki odbor. Kazue novice. — Eksplozija v r u d ni k u. V rudniku v Mostu je eks- plodiral dinamit. En nadzornik in zest delavcev je težko ranjeuih. — R o p a r M u 8 i] 1 i n o. Musolino, ta grozni sloviti ropar, je prišel v torek pred poroto v mestu Lucca v Italiji. Časnikarskih poro- čevalcev je prišlo nad 40. Prič je po- vabljenih 186. Odvetnikov braniteljev je deset, državna pravdnika sta dva. Civilna tožitelja sta dva in trije civilni branitelji. Proti Musolinu je naperjer.ih nie manje Nemskem je ravnalelj banke iz Badna I ustrelil sodnika Beckerja, ker je leta neko \ preiskavo za banko nepovoljno vodil. — Dejanje blaznika. V Cavalere je neki blazni človek napadel svojo teto in jo toliko časa suval z glavo ob zid, da ji je popolnoma razbil črepinjo. — Pot pež okolu sv eta je s svojo ženo nastopil Fiolgar Bonev. — Most se je p o r u 3 i 1. V New Yorku se je poru^il most za izkrcavanje, ravno ko je mnogo ljudi šlo na avstrijsko ladijo „Szigetvar". 2H oseb je padlo v vodo, a so bile re.sene. Nar()(liio ii<)S|)«)darstvo. PrideloNaiijc krim* na polji. Sedanje gospodarske razmere ka- žejo. da je najboljsß za krnetovalca. akvedsko. Naj- boljši vspeh dosežemo, ako zmešarno obe travi. Pridelek zrnesi je gotov in se ni bati kake pozebline ali kaeega plevela, kakor predenice. Krtna iz taeih zmesij je tudi boljša od same detelje. Ako želimo dvojno zmes. tndaj se vzame z 1 Im: 1. za rahlo zemljo: domač-e detelje 20 k/ in pasje trave 0 8 k do 20 vrst v gotovih od- stotkih v postev. Stalen travnik je v pri- rneri s ölelnim manj plodonosen in kaže le ondi njivo za vedno spremeniti, kjer je zemlja za obdelovanje pretežka ali prestrma. Tudi bi bila taka naprava umestna, kjer mislimo radi prevelike daljave od posestva njivo v gozd spremeniti. na tak način bi imeli deset let dobro košnjo, med tem časom pa lahko doraste zasa- jeno drevje. Kdor želi potreb.iih travniških se- men, naj se obrne do „Gosp. Zveze", ki ljani. Zahvala. Podpisano načelništvo si šteje v prijetno dolžnost, izreči svojo najiskre- nejao zahvalo vsem p. n. damam in #o- spodom, ki so tako radovoljno in plede na obilne in naporne stanovske posie in pičlo prostega časa nekaterih — tako požrtvovalno sodelovali pri besedi po- dru2nice in ji pripomogli do tako cast- nega izida. Imenmna bodi gork:i hvala izražena g. pevovodji I. Mereina in pev- skemu zboru, ter posebe gčni. M. Hafner za nastop kot solistinja in gospej 0. Vodopivec-Premrou za sodelovanje pri glasbeni točki; g. prof. Gvajcu za umet- niško sopomoö pri >ivih podobah in do- koracijah; jjgčn. R. Bizjak, L. Premrou ter gg. Sivec in Lavrenčič za na?top v „Krstu pri Savici", kakor tudi vsem pred- stavljaleem živih podob; gčni. K. Hro- valin za izdelovanje kostumov; g. VI. Premru za spremljevanje na klavirju ter živahen dejanski trud za prireditev sploh; gosp. A. Makucu za dekoracijska dela; konečno vsem vdeležencem in bla- godušnim nadplaeevalcem terpošiljateljem denarnih prispevkov. Naj jim bo v za- doščenje zavest, da so pripomogli ne ?anio k gmotnemu vspehu veseliee, ampak tudi k povišanju časti in samozavesti goriških Slovencev! V Gor ici, 21. aprila 1902. JNsačel. Lenske podruftiice sv. Cir. in jVtet. Krepak mladenic 24 let star, pošten in trezen, bolj slabega vida, želi dobiti kako primerno službo. Več o tern pove An jn Rogelj, Rožnivrh, p. Trebno (Kranjsko). i lujam. priliki ^šuisko^i dornn". Loterijske številke. j U). aprila. Line......03 23 15 71 7f> Trst......82 70 SV 14 0 Ivan Bednarik priporora svojo knjigoveznico v (J or ici ulica Vetturini št. 3. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iOKK'A Via Giardino 8 priporoča priima neia in črna vina iz wipavskih, furlanskih, briskih, dal- ' matinskih in iftterskih v t - nogradov. Uostavlja na dom in razpo^ilja po žoloz- nici na vse kraje avstro-e^erske moiiarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Ctn» »nierne. Postreib a poitena. Peter Dr ^šček, trgovec jedilneg <.> iga v Gorici, Stolna ulic& St. 2. i Priporoča se p. n. obcin- stvu v Gorici in z dežele. I Prodaja kavino primeso. i sladkor, milo. slanino, riž, j maslo surovo in kuhano. ; olje, moko iz Majdicevili mlinov in vse jestvine. Zaloga žveplenk sv. Cirila in JYtetod::. Fani Drašček, aloga šivalnih strojev v Gorici j Stolna ulica St. 2. i Prodaja stroje tudi , na teden- ! ske ali mesečre obroke. I Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. obcinstvQ. 1 1 i Anton Fon, ; klobučar in gostlničar, Semeniška ulica št. 6, iinji bi)g;ilo /alono raznovi'stiiili klobukov ter tori v svoji kirini iuaistiia- (lonuica vimi in postrt»žt; tudi z jako ukusniini jedili. Gostilna ,Viuarskeaa in safljarskeffa flrnštva za Brdac v Gorici, ulica sv. Klare št. 15 toei pristna l>o'la in orna vina iz dru.št- vene klcli, in punli^amsko pivo. Postreže z okusniini jcdili. — Na ruzpolago so i hlevi za živino in dvoriščo za krogljanjo. Zu obilon obisk se toplo priporoca svojiin rojakom ¦u Anton (Jerbcc, , gostilnioar. 'iA\ Kot Zß^ dobrota za vsaKo družlno se / izkazuje uporaba = / Kathreiner - Kne i ppove* - siadne Kave. ) ü^lH_a__^_rbnL_g9_spod,nja naj se ne pomišlja 'dalje~uvešti to zdravo pijačo. -¦ Najbc Ij pnpcročru p^irr.es in naj- [> bcljše nadcn-festilo za zrnatcKavo. V r\athreinur^^neippcva_Lladra Kava ^ se dobiva prisina~šamo v TžvTr- '(L. i.ihzavojčKih z varstvenoznamKo ^^'župniK Kneipp« in imencm = •f# Kathreiner. ^. Podpisani priporoca slavnemu ob- ! činstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- lidne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, i nadaljo ima tudi raznovrstne pijače na j primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, sini rum, različna vina, goršice (Senf.) Giril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v ! Ilir^ki Bis'.rici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba toOna in po zrnernih cenah. Z odličnim spoštovanjem .Insin Isiitiii (v lastni hiäi.) „Narodna Tiskarna" ima v zalogi vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade, na moönem papirju „Narodna Tiskarna" ima v zalogi in na prodaj knj:ge: „Ilijado",„Tri igre" za slov. mladino in „Zgodovino tolminske sole" ---------TISKA-------- brošure, $ diplome, ti^ovske račune, 6B pinina in zavitke s firino, ® cenike, ® vabila na karton in $ $ua papir $ $ „NARODNA TISKARNA" = v Gorici, ulica Vetturini št. 9 = je preskrbljena / povsem noviini crkaini, okraski in finiiii papirjem, ter more prc- vzeti vsti v tiskarsko stroko spadujoca dela. © © © © Izdeluje vsa dela v najkrajšem času po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurence. -------TISKA postttnico razne ve- likosti in oblike z zavitki,S/«iiios;nice in poročnice v cle- Kantniht«'rosmrtni- (•(' v raznib oblikab „Narodna Tiskarna" „GORICO" # # ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 krön, Pismena narocila tiskovin „Narodna Tiskarna" i^PRIM. LIST" ki izhaja vsak cetrtek tep stano na letü 4 krone, pol leta 2 K, za manj