KRONIKA SLOVENSKIH MEST Številka i • letnik vii • v Ljubljani, marca io-io. PROCESIJE V STARI IN NOVI LJUBLJANI A. POTOČNIK Javni bogočastni sprevodi ali obhodi, pri katerih vodi vernike duhovščina navadno iz enega svetega kra¬ ja v drugega, se imenujejo z latinskim izrazom proce¬ sije. Te cerkvene prireditve dajo ljudstvu priliko, da more vero očitno izpovedovati, poživljati pobožnost, zahvaljevati se Bogu za prejete dobrote in ga prositi še nudaljnjc blagohotne milosti. že stari, poganski kulturni narodi so poznali pro cesije. Najslavnejša in v umetnosti ovekovečena je bila v starih Atenah panatenska procesija. V katoliški cerkvi so se udomačile procesije, kakor hitro so si priborili kristjani svobodo javnega gibanja. V Jeru¬ zalemu so bili proti koncu četrtega stoletja javni cer¬ kveni obhodi splošno v navadi. Sv. Ambrozij pripove¬ duje, kako slovesno so prenašali v Milanu v sprevodu svetniške ostanke mučencev. Vobče pa so se pravover- niki v vseh časih, zlasti kadar so jih obiskovale ne¬ znosne nadloge ali trle hude skrbi, kaj radi zbirali v procesijah, da so skupno prosili nebeške pomoči. O splošnem razcvetu živahnega verskega življenja v srednjem veku in baročni dobi priča dosti pobožnih ustanov, cerkvenih bratovščin, znamenitih božjih po¬ tov, raznih družabnih naprav i. dr. Nenavadno mnogo je bilo takrat cerkvenih bratovščin, ki so si veliko prizadevale za olepševanje cerkev, predvsem njihovih oltarjev, ter skrbele za bogoslužna opravila in zlasti za čim sijajnejše češčenje sv. Rešnjega Telesa. Le-t6 se je začelo širiti posebno v petnajstem stoletju, ko so zahtevali husiti prejemanje svetega obhajila pod po¬ dobama kruha in vina, katoličani pa določili hostijo za znamenje svojega prepričanja, da je Kristus že v sami tej podobi ves navzoč. To nemajavo prepričanje odnosno to svojo trdno vero so dokazovali z nad vse slovesnim prirejanjem sijajnih in veličastnih procesij tja do sredine šestnajstega stoletja. Hudi verski boji, ki jih je povzročilo luteranstvo, so korenito posegli v tedanje cerkvene razmere. Celotno Za obnovo Univerzitetne biblioteke v Ljubljani podaril dno ..JLA:./ AL. 194 L t_ versko življenje so nepopisno oškodovale mnoge za¬ grešene napake in razvade, ki so se vgnezdile v njem proti koncu srednjega veka. Izrecen boj so napovedali reformatorji posebno tudi priljubljenim izrazom ver¬ skega življenja v množicah, predvsem božjim potom in procesijam. O tem hranijo arhivi zanimive dokaze. Ta odpor je bil seve najmočnejši po mestih, zlasti v Ljubljani. Pogosto se misli, da so bili v tisti dobi kar vsi pre¬ bivalci Lutrovi privrženci. Leta 1575. je trdil Primož Trubar, »da so vsi gospodje vitezi in plemiči kakor tudi večji in razumnejši del meščanov z ženami, sinovi in hčerami edino v pravi ^luteranski) veri«. Knczoškof Tomaž Hren je sporočil v Rim, da je bil leta 1597. še katoliški komaj dvajseti del ljubljanskega prebi¬ valstva, a med njim le ljudje nižjega stanu. Po žup¬ nijskih zapisnikih ljubljanskih pa smemo sklepati, da je bila slaba polovica stanovništva v Ljubljani na¬ klonjena Lutrovi veri. Ta verska razlika je prihajala do izraza v obliki neverjetnega nasprotstva posebno za časa javnih katoliških slovesnosti, ki so jih skušali protestanti kratko in malo odpraviti. Izza leta 1562. ni bilo več procesije sv. Rešnjega Telesa. Leta 1596. je stiški opat Lovrenc slovesno vodil po Ljubljani pro¬ cesijo v zahvalo, ker so bili Turki pri Petrinji prema¬ gani. Več tisoč vernega ljudstva je korakalo v procesiji za križi in banderi. Med časom obhoda so luteranski obrtniki nemoteno opravljali svoj posel, trgovci niso zaprli svojih prodajalnic, a protestantske gospe s služ¬ kinjami so pri oknih predle in se posmehovale ude- ležnikom sprevoda. Privrženci nove vere so bili čedalje pogumnejši, ker so soglašali vsi višji uradi z mestnim odborom vred z reformatorji. Kako se je godilo takrat pripadnikom rimsko - katoliške veroizpovedi, naj po¬ jasnjuje sledeče, kar je posneto po spisu, shranjenem v ljubljanskem mestnem arhivu. Okoli leta 1590. se je pomikala ljubljanska stolna procesija sv. Rešnjega Telesa skoraj po istih ulicah kakor še dandanes. Pred križansko cerkvijo je bil po¬ stavljen oltar za blagoslov. Mimo je prišel Gašper Sernic, plačani sluga deželnega oskrbnika Jurija Kisla, Hill Z1V0D U TRGOVINO IN INDUSTRIJO LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 30 (v lastnem poslopju) Podružnica: Beograd, Uzun Mirkova 10 Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsako¬ vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter naka¬ zila v tu- in inozemstvo, safe-depopits itd. JO ter potegnil prt z oltarja, razmetal vse, kar je bilo na njem, daleč naokoli, in to vpričo križanskega kom- turja in stolnih kanonikov. Vsakdo bi utegnil misliti, da je pač prejel zaradi tako grdega dejanja po vsej pravici občutno kazen. Toda niti las se mu ni skrivil! Nekaj let potem je postavil isti Sernic o Telovem na okna svoje hiše, namesto da bi jih ozaljšal, svete podobe, prižgal sveče, pregrnil neko okno z raztrgano konjsko odejo, na katero je del zamazano sedlo. Nato je zajahal sedlo ter se, s klobukom pokrit, posmehoval pobožnim katoličanom. V svoji hiši je imel Sernic podnajemnika Anžeta Albina, spoštovanega, katoliški mislečega moža, ki je bil nekaj let pozneje celo mestni sodnik. Ta je na praznik sv. Rešnjega Telesa večkrat ustrelil v zrak na čast prcsv. Evharistiji. Zaradi tega mu je Sernic nemudno odpovedal stanovanje, iz katerega se je mo¬ ral še istega dne izseliti. Ker pa je pričelo tako in podobno nehanje in de¬ janje Serničevo sčasoma vendarle presedati vernim katoličanom, so ga zatožili v Gradcu pri nadvojvodi, ki je ukazal nestrpneža zapreti. Zato ga je vicedom Ludovik Kamilo Schwarda pokoril nad mesec dni ob kruhu in vodi. Kisi je poslal vicedoinu ostro pismo, v katerem ga je rotil, naj njegovemu slugi, ki ga zaradi nujnih uradnih poslov neogibno potrebuje, nemudoma podeli svobodo. Toda vicedom je na pismo odločno odgovoril, da mora Sernic odsedeti zasluženo kazen, najsi bi bil tudi sam sin deželnega skrbnika. Sernic se je izgovarjal, da je dala konjsko odejo in sedlo na okno žena njegovega gostača Jožefa Jamnika, ki je od nekod prijezdila. Iz strahu pred protestanti, ki so zasramovali obrede rimsko-katoliške Cerkve, so se procesije z Najsvetej¬ šim opustile. Ko pa je zasedel ljubljanski knezoško- fijski prestol Tomaž Hren ter privabil leta 1599. je¬ zuite z Reke v Ljubljano, je luteranstvu kmalu od¬ klenkalo. Po hudem, a uspešnem boju, ki ga je vodil ta cerkveni dostojanstvenik zoper protestante in nji¬ hove nauke, je na praznik vseh svetnikov 1598. odšla svečana procesija iz stolnice v bližnjo špitalsko cer¬ kvico (na voglu sedanje Stritarjeve ulice in Nabrežja 20. septembra), katero so protestanti več let imeno¬ vali »našo cerkev«. Hren je uničil tam luteranske cerkvene knjige, razbil krstni kamen, posvetil cerkev vnovič ter v njej opravil sveto mašo. Po dolgem času je leta 1601. go¬ reči oznanjevalec prave vere znova uvedel procesijo svetega Rešnjega Telesa. Ljudstvo je napravilo takrat slavoloke, postavilo ob hišah in vrtovih lipove in bre¬ zove veje ter hišna okna razsvetlilo in okrasilo s sve¬ timi podobami in cveticami, stoječimi na razkošnih preprogah. V nekaterih krajih so postavljali že v mesecu maju visoke mlaje, ki so ostali do nedelje po Telovem. Katoliška obnova, ki se je oprla predvsem na cer¬ kvena reda jezuitov in kapucinov, je pospeševala z vso vnemo prejšnje verske manifestacije. Pri tem so pro¬ cesije, prirejene z vsem zunanjim sijajem, zavzele zo¬ pet prav odlično mesto. Tako jezuiti, ki so prevzeli duhovno vodstvo pri plemstvu in meščanstvu, kakor kapucini, ki so se s hvale vredno požrtvovalnostjo po¬ svetili preprostemu ljudstvu, so se izkazali tudi za uuBLjnnp.PRSPžo nččoTičniKP TELEFON $T. 47-54 Hill s MOLE TRATA 18 ŠT. VID nad Ljubljono VOJNI RIZIKO v zvezi z življenjskim zavarovanjem sprejema pod zelo ugodnimi pogoji SLAVIJ A JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI v novem poslopju ^ Gajeva ulica št. 2 » — TELEFONSKE ŠTEVILKE: 21-75, 21-76, 21-77 izvrstne organizatorje javnih verskih prireditev, zve¬ zanih s procesijami. Odpor proti tej obliki verskega življenja, usmerjeni na vpliv na široke vrste ljudstva, se je uveljavil zopet pod vplivom tako imenovanega prosvetljenstva v zad¬ njih desetletjih osemnajstega stoletja. Svoj ostri izraz je dobil ta odpor pri nas predvsem v cerkvenih refor¬ mah cesarja Jožefa II. ali jožefinizmu in v njemu no¬ tranje sorodnemu, iz Francije prodirajočemu janze- nizmu. Odmev teh strogih nazorov, uveljavljenih ta¬ krat s pomočjo uradne sile, se je čutil kolikor toliko pri nas še vsa prva desetletja devetnajstega stoletja. Izraz tega duha je tudi vsebinsko ozadje znane Pre¬ šernove pesmi o Šmarni gori. Druga polovica devetnajstega stoletja je vrnila verskemu življenju velik del baročnega sijaja. Oživele niso zopet le procesije, temveč tudi obisk božjih potov se je jel večati tako, da smo bili vse do začetka sve¬ tovne vojne priča ponovnega razcveta teh prastarih oblik verskega življenja ljudskih množic. Po vojni se je naše razmerje do teh podedovanih oblik verske kulture v marsikaterem pogledu izpre- menilo. In tudi procesije so deloma izgubile svoj nek¬ danji, še povsem baročni sijaj, kar pa nikakor ni zmanjšalo njihovega pomena. V zvezi s težnjo po splošni poglobitvi sodelovanja vernih množic pri ver¬ skih obredih, se je tudi pri procesijah poskušala uve¬ ljaviti ta smer, čeprav so še danes procesije predvsem največje in pogosto precej bučne manifestacije verskih čustev ter njihova priljubljenost v širokih vrstah na¬ roda ni prav nič popustila. V sledečih poglavjih sem zbral razne podatke o pro¬ cesijah v Ljubljani. Namen mojih vrstic ni, da bi podal popolno zgodovino procesij v našem mestu, s čimer bi kdaj naši kulturni zgodovini zelo ustreglo od mo¬ jega bolj poklicano pero. Jaz sem izbral samo nekaj primerov, ki so nam natančneje znani, da bi z njimi označil karakterističen del naše baročne in sodobne verske kulture. Da bi pa te izbrane podobe verskega življenja preteklosti in sedanjosti dobile vsaj najnuj¬ nejšo oporo, sem za uvod vanje postavil tri časovne prereze iz zgodovine procesij v Ljubljani. Prvega nam je za zadnja desetletja ohranil v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« Valvasor, drugega nam sporoča »Instančni koledar« za 1. 1780. za sto let pozneje in nam zrcali stanje pred navalom jožefinizma in janzenizma. Tretji prerez sem pa sestavil jaz kot seznam vseh procesij v Ljubljani 1. 1939., po 150 letih od drugega, da čitatelj na njem sam lahko presodi, kako se ta oblika verske kulture v našem času uveljavlja in koliko ustreza stoletni, po raznih motnjah prekinjeni tradiciji. Kolikor vemo, so se procesije pojavile kot izraz čc- ščenja presv. Evharistije ponekod že proti koncu tri¬ najstega stoletja, a drugje v štirinajstem stoletju; v petnajstem stoletju pa so bile procesije povsod v na¬ vadi. V Ljubljani je omenjena prva stolna procesija leta 1504., torej istega leta, ko je dobilo mesto svojega prvega župana. Ni pa nič kaj dosti znano, kako so sc vršile tedaj procesije. Ivan Vajkart Valvasor navaja v svoji »Slavi vojvo¬ dine Kranjske« štiri najvažnejše procesije. Od očetov jezuitov pri Sv. Jakobu sta izšli dve: ena na veliki ORIGINAL STIGLER ELEKTRIČNA DVIGALA za hotele, sanatorije, bolnice, gledališča, javne in privatne zgradbe, industrijo, trgovino itd. JEKLENE ŽIČNE VRVI za dvigala in transportne naprave VIKTOR BAEBLER LJUBLJANA, LANGUSOVA ULICA ŠT. 14 Telefon štev. 26-56 3 * SUHE BARVE, OUNATE BARVE, LAKE, EMAJL-LAKE, FIRNE2E ter vse pleskorske In slikarske potrebščine kupite najugod¬ neje pri domači tovarni MEDIČ-ZANKL TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKOV IN BARV družba z o. z. LJUBLJANA Haj, jjm, Mite J/LU MM? četrtek proti večeru — med njo so kazali žive podobe iz Kristusovega trpljenja, a druga prvo nedeljo po sv. Rešnjem Telesu. Tretja procesija je šla od kapu¬ cinov na veliki petek ponoči; pri njej so tudi prika¬ zovali dogodke iz Odrešenikovega trpljenja in doživ¬ ljaje iz starega in novega zakona, četrta procesija je odhajala iz stolnice na Telovo. Zaradi nje so postav¬ ljali meščani po obeh straneh ulic in cest ob hišah in ograjah zelena drevesa in visoke mlaje. Milina zelenja je nudila prav lep pogled. Te procesije so se udeleže¬ vali rokodelski cehi z zastavami in godci (eden je igral na bas, dva sta pela, a eden je spremljal na kitari), bratovščina ali kongregacija Zveličarja sveta, vsa du¬ hovščina in redovniki. Najsvetejše je nosil knezoškof, korakajoč pod lepim baldahinom. Za njim so šli naj- Lekarna »Pri angelu« DR. G. PICCOLI LJUBLJANA, TYR$EVA CESTA ŠT. 6 nasproti nebotičnika Naročilo točno po povzetju TELEFON ŠT. 2835 prej plemiči, nato ostali moški, naposled pa ženske. V sprevodu so bili še piskači in bobnarji, štiri evan¬ gelije so peli na različnih mestih, kjer so bili postav¬ ljeni oltarji. Pri tem pa niso streljali samo na Gradu, marveč tudi v mestu. Da bi se Ljubljančani čimbolj vnemali za čast božjo, so skrbele gotove bratovščine za to, da so bili razen omenjenih štirih procesij še posebni obhodi, in sicer tako pogostni, da poleti skoraj ni minila nedelja ali letni sejem, ko bi ne bila pri¬ rejena kaka božja pot. Tako torej poroča Valvasor. Kako mnogoštevilne so bile nekdaj v Ljubljani pro¬ cesije ob nastopu jožefinizma, navaja » Inslanzkalen- der« za leto 1780. Ta koledar pravi, da so bile tega leta: Dne 2. januarja in vsako prvo nedeljo v mesecu po¬ poldanska procesija pri avguštincih in pri franči¬ škanih. Dne 9. januarja in vsako drugo nedeljo v mesecu popoldanska procesija škapulirske bratovščine pri frančiškanih. Na sv. Jožefa dan je bila procesija pri diskalceatih. Dne 25. marca popoldne — na veliko soboto — so izšle vse velikonočne procesije, zadnja iz stolnice ob osmih zvečer. Na velikonočno nedeljo se je pomikala procesija s sv. oljem iz stolnice k Sv. Petru, a dne 27. marca k Sv. Krištofu, kjer je bilo žegnanje. Ker je bilo dne 2. aprila žegnanje v špitalski cerkvi (stoječi na sedanji Stritarjevi ulici), zato je šla iz stolnice tudi k njej procesija. Na Markov dan so priredili procesijo iz stolnice na polje k Sv. Petru. Iz stolnice je odšla procesija na dan svetih apostolov Filipa in Jakoba — dne_ 1. maja — k Sv. Jakobu, na¬ slednjega dne pa v Križanke. Dne 4. maja je bila zaobljubljena procesija v cerkev godovnjaka sv. Florijana. Dne 13. maja se je začelo pri kapucinih češčenje sv. Duha, ki se je končalo čez tri dni s procesijo z Najsvetejšim in zahvalno pesmijo. Na Telovo — dne 25. maja — je bila opravljena stolna, v nedeljo po prazniku pa šentjakobska pro¬ cesija. Od dne 28. maja pa do devetnajste pobinkoštne, t. j. rožnovenske nedelje, je bil sleherno nedeljo obhod z Najsvetejšim okoli stolnice. Na to spominjajo tri velike, na presno slikane podobe na zidu stolnice, ki 4 * jih je napravil v letih 1703. in 1704. Julio Quaglio, prenovil pa leta 1883. Janez Wolf. Poleg stranskega vhoda v stolnico je podoba Marijinega oznanjenja, nasproti župnišču prikaz Caharije, a nasproti seme¬ nišču krst sv. Ivana Krstnika. Podobe opozarjajo na začetke Matevževega, Markovega in Lukovega evange¬ lija, medtem ko začetka četrtega (Janezovega) evan¬ gelija slikar ni upodobil, ker ni imel zanj primernega prostora. Pred navedenimi podobami so peli tri evan¬ gelije, četrtega pa v cerkvi. Dne 1. junija sta odšli iz škofijske cerkve dve pro¬ cesiji z Najsvetejšim, in sicer ob sedmih zjutraj k Sv. Petru, a ob štirih popoldne po mestu, nato pa je bila zaključena osmina sv. Rešnjega Telesa. V torek po tretji pobinkoštni nedelji — dne 6. ju¬ nija — je imela bratovščina Zveličarja sveta obhod po mestu z Najsvetejšim. Procesiji, ki ju je priredila nemška kongregacija, sta odšli iz šentjakobske cerkve, in to dne 2. julija ob šestih zjutraj na Rožnik, dne 5. avgusta pa k ur- šulinkam. Dne 16. julija je bil praznik škapulirske bratov¬ ščine s procesijo. Dne 30. julija, pred godom sv. Ignacija Lojole, je bila procesija pri očetih diskalceatih. Dne 16. avgusta sc je vila zaobljubljena procesija za odvrnitev kuge iz stolnice k Sv. Roku v Dravlje. V septembru ni bilo, razen mesečne prvonedeljske, nobene druge procesije, pač pa je bila dne 1. oktobra — na praznik rožnovcnske bratovščine — pri očetih avguštincih procesija. _ N(1 roif Oglašujte v »Slovencu«! Zakaj? Ker je naj večji in najbolj raz¬ širjen sloven. dnevnik ler imajo zalo oglasi v njem najzanesljivejši uspeh Naš najcenejši popoldnevnik »SLOVENSKI DOM« (na mesec slane le 12 din) je dober informalivni dnevnik, ki ga priporoča¬ mo vsakomur, zlasli vsem lislim, ki ne zmorejo naročnine za »Slovenca* Časopise naročale lahko pri vseh naših podružnicah v Ljubljani, Mariboru, Celju, Pluju, Kranju, Novem meslu in na Jesenicah in pa pri glavni upravi v Ljubljani, JUGOSLOVANSKA TISKARNA '◄Z' 02 PA]K IN BOŽIC ŠT. VID NAD LJUBLJANO I Telefon štev.' 7-44 Na vernih duš dan je bila procesija pri očetih di¬ skalceatih. V nedeljo po tem dnevu je bil praznik rožnovenske bratovščine s procesijo pri očetih avgu¬ štincih. Dne 8. decembra — na dan Marijinega spočetja — je odšla ob treh popoldne iz stolnice spričo obljube za odvrnitev kuge procesija k Marijinemu znamenju na Sv. Jakoba trgu. I OPREMA VELIKIH KUHINJ KOVINASTO POHIŠTVO HOTELSKI ŠTEDILNIKI JEDILNO ORODJE FRANC GOLOB LJUBLJANA, VVOLFOVA UL. 8 Telefon 27-81 5 * STEKLARSTVO LJUBLJANA, KOPITARJEVA UL. 1 Glavno zastopstvo »Windfix« zatesnil za okna in vrata TELEFON 38-66 Izdelava celuloidnih šiitov za vrata v v*eh oblikah in barvah NOVE LJUBLJANSKE STAVBE Šlajmerjev dom Ko je 1. 1932. Trgovsko bolniško in podporno dru¬ štvo v Ljubljani kupilo za svoje članstvo Šlajmerjev dom, se je kmalu pokazalo, da za ogromni dotok bol¬ nikov stavba ne zadostuje. Zato si je že takratni upravni odbor pod predsedstvom g. Klinarja priza¬ deval za razširjenje sanatorija. Realizacijo načrta je izvedel novi odbor s predsednikom g. Gombačem. Tako je lani dobila Ljubljana nov, moderno urejen sana¬ torij, ki je izdatno izboljšal neznosne zdravstvene raz¬ mere v Ljubljani. Novi sanatorij ima namreč 92 bol¬ niških postelj v vseh oddelkih, medtem ko jih je imel prej le 28, z dodatnimi posteljami v I. razredu. Veli¬ kost prizidka izkazuje najbolje primerjava zazidane ploskve: stari sanatorij je imel okrog 400 m 2 talne ploskve, novi del sam pa ima skoro 1000 m 2 . Nova zgradba je projektirana po najnovejših zahte¬ vah sodobne zdravstvene službe. Grajen je z opečnim zidovjem z vmesnimi žclezobetonskimi stropi. Stene med posameznimi sobami so dvojne z dodatno tanko bitumensko klobučevino, tako da bodo popolnoma izo¬ lirane proti vsakemu ropotu. V vsaki bolniški sobi je umivalnik s toplo in mrzlo vodo, centralna kurjava, električni zvonec, telefon, stikalo za medicinske apa¬ rate itd. Zgradba ima dve stopnišči. Glavno je določeno za vstop bolnikov, stransko za bolniško osebje in kot dohod v kuhinjo in pralnico. Poleg tega je na razpo¬ lago troje dvigal, bolniško, dvigalo za prenos jedil in tretje za prenos čistega perila. V kleti je mcdicinsko-fizikalni oddelek s čakalnico, medicinske kopeli, kuhinja, shrambe in jedilnica se¬ ster. V pritličju je velika avla, ob nji soba za vratarja, pisarne in čakalnice. Dalje otolaringologova ordina- cijska soba, zvezana s posebnim prostorom, ki ima dve celici za inhalatorij, ordinacijska soba internistov z dvema laboratorijema in s celico za kardiograf. V že obstoječem poslopju se preuredi pritličje s posebnim prostorom z domačo lekarno, za čakalnico k rentgenu, za rentgensko sobo s temnico ter ob sedanji opera- IVAN ^AI&OTNIIC MESTNI TESARSKI MOJSTER Parna žaga Izdelovanje furnirja LJUBLJANA KOBARIDSKA 45 (za Bežigradom) TELEFON INTERURBAN ŠT. 23-79 I . cijski sobi še s prostorom za posebno septično opera¬ cijsko sobo s sterilizacijo. V novem delu bo prostor tudi za interni oddelek z 11 sobami (22 postelj), za čajno kuhinjo, za kopalnico in za vse ostale stranske oddelke. V prvem nadstropju bo nameščen kirurgični odde¬ lek s 24 sobami (46 postelj), s posebno kopalnico, lastno čajno kuhinjo in z ostalimi pomožnimi prostori. Sedanje poslopje pa bo krasila v prvem nadstropju prikupna kapelica s primerno zakristijo in majhnim korom. Drugo nadstropje bo obsegalo porodniški oddelek z 12 sobami (24 postelj) ter posebno pripravo ob po¬ rodniški sobi, ki bo zvezana z operacijsko sobo in s sterilizacijo. Prav tako bo v drugem nadstropju spre¬ jemala posebna soba novorojenčke in jih osveževala posebna kopalnica. Preskrbljeno bo za sobo, v kateri bo nastanjena babica, in poleg tega za nadaljnjo čajno kuhinjo, kopalnico in druge prostore. V nadzidku se¬ danjega, že obstoječega poslopja bo domovalo 26 bol¬ niških sester. Drug važen oddelek bo posvetovalnica za šoloob¬ vezne otroke, ki bo imel nalogo, nadzirati doraščajočo mladino v zdravstvenem pogledu in jo navajati k či¬ stoči in negi telesa. Tudi odrasli bodo našli v sana¬ toriju zdravniško posvetovalnico. Načrte za sanatorij sta napravila arhitekta Omahen in Serajnik. Tyrševa cesta 2 (Hotel Slon) nakit v platini, zlotu in srebru telefon štev. 31-49 Najugodnejši nakup in prodaja! Velika zaloga ur vseh vrst, jedilni pribor v pravem in alpaka srebru, kromu, alpaka itd., razne namizne servise, ta s e za serviranje, kovinske umetnine in druga pri¬ merna darila za krst, poroko, birmo, god, rojstni dan itd. Pri gradnji sanatorija so bila udeležena samo do¬ mača podjetja, ki so znova potrdila sloves naše prid¬ nosti in solidnosti. Stavbna dela je izvršil Tomažič Emil, umetno- kamnoseška Batelino Dominik, mizarska Anton Ro- jina, vodovod in sanitarne naprave Pičman Lovro, steklarska Zrnec Franjo, tesarska Zakotnik Ivan, cen¬ tralno kurjavo ing. Likar Boleslav, slikarska Letnar Ivan, pleskarska Brunčič Ivan in Rebernik Franjo, dvigala ing. Baebler Viktor, peči Kalmus & Ogorelec, parkete Puh in Bokal, ključavničarska dela Rebek Jo¬ sip, kamnoseška Toman Feliks, postelje in posode Go¬ lob Fran, svetlobno instalacijo »Radio Doberlet«. ■ lllllllllllllllllllllllll.tilu I ■ CENTRALNE KURJAVE, VODOVODE, SANITARNE OPREME, PLINOVODE IN SPLOŠNO KLEPARSTVO IZVRŠUJE PODJETJE Lovro Pičman LJUBLJANA ILIRSKA ULICA 15 TELEFON 2.9 - 11 Itaaucu m A ti ktk i ku zadosten Atedit! Tema dvema )e danes kredit potreben bol) kakor kdaj pre) S sklepom občinskega sveta ljubljan¬ skega z dne 17. novem, leta 1908. ustanovljeni zavod ima namen pod* pirati z dovoljevanjem kreditov po¬ trebne in kredita vredne osebe in tvrdke, zlasti pa tiste, ki se pečajo s trgovino in obrtjo Varnostni zaklad je znašal dne 31. decembra 1939. din 1,492.78878 Rezervni zaklad din 1,188.69803 KtediUto Atustuo fkestite JUeakituiu, jtiuMjanlce v Ljubljani 7 * PESEM OD PROŠTA GOSPODA JERNEJA ARKA Ko so v maju leta 1868. pričeli v kapiteljski cerkvi postavljati nov veliki altar, je bilo vse zanimanje meščanov namenjeno le novemu oltarju. Prošt Jernej Arko (1852—1868.) je že v avgustu obvestil vso de¬ kanijsko duhovščino in vernike, da se bo slovesna konsekracija novega oltarja izvršila v septembru. Prošt je 9. septembra izdal novo okrožnico, v kateri je naznanil, da se bo to posvečenje izvršilo 22. i. m. Za konsckracijo je prošt naprosil ljubljanskega škofa Jerneja Vidmarja, ki naj bi 21. septembra prišel v Novo mesto. V mestu so se vršile velike priprave za to slovesnost. Prošt je izdelal poseben načrt za sloves¬ nosti, ki naj bi se pričele s Škotovim prihodom, kate¬ remu bi do Mirne peči pohitela nasproti prošt sam in novomeški okrajni glavar. Sredi največjih priprav in nestrpnega pričakovanja je pretresla Novomeščane prežalostna novica — prošt Arko je 14. septembra — točno 8 dni pred konsekra- cijo umrl. Za to priliko je bivši klarinetist novomeške godbe, Janez Rupnik vulgo Može iz Bučne vasi, zložil pesem, ki je bila doslej v nepopolni obliki (le 6 kitic) natisnjena v drugem letniku »Križa« str. 51. Naj sledi tu v celoti: Pridge zlate so deržali, Vsak jih je poslušal rad’; Dosti revnim pomagali, V sak’mu so bdi ljubi brat. Na prižnici ali v spovednici, Bdi so pravi dušni pastir; Vižali nas k božji resnici, Bog jim daj ta večni mir. Starost lepo so doživeli, Let pet in sedemdeset; Modrost veliko so imeli, Malo tacih je na svet. Bdi so pervi izmed duhovnov, Mestu kinč drago blago; Tac’ga nobeden ne pomni, In dočakal ga ne bo. Ta štirnajsti dan septembra, Bije eno čes poldan; Smert jih je na pare vergla, To so še naročili nam: Kar ste slišali deržite, Dokler ste na svetu zdaj; Tudi name ne pozabite, V vaših molitvah kdaj. — Pese m od gosp. Prošta umeri v letu 1868. Prišla je žalostna pošta, Iz mesta Rudolfovega; Zgubili smo gnadljivga prošta, Učenika božjiga; Usakem’ serce se prestraši, In solzne ima oči; Ko se mili zvon oglasi, Zadnjo uro jim zvoni — Imeli so serčne želje, Nov altar še posvečovat; Njih je bdo veliko vesele, Gor sv. mašo brat’. Al', oh žalost res velika, Glih na ta častitljiv dan; Ko uzdignejo svetnika, Prošt ležijo za smert bolan. Vsaki milo jih pogreša, In se žalostno glasi; Oh gnadljiv gosp. Prošt, kje so, Da jih k tej procesji ni. Al glih ob temu času, Pride pošta od Boga; Božja Štirna se oglasi, In jih kliče iz sveta. Bli so mašnik že častiti, Eden in pedeset let; Za prošta gosp. imenitni, Bli so v mestu šestnajst let; Lepe andohti so deržali, Kakoršnih ni blo popred’; Nov altar so nam pripravlji, Malo lepših je na svet. Spremljeni od več svojih bratov, So na britof žegnani; Od gospodov od Soldatov, In velikih trum ljudi. Vsak se joka oči briše, Kdor jih vidi zadnjikrat; Vidi pripravljeno že hišo In tudi grob odperti stat. Kaj je zdaj nam st rit’ ovčice, Zakopan je naš pastir; Sklenimo skup’ ročice, In naj reče vsaktir. Ker so tukaj nas vodili, Celih svojih šestnajst let; Da bi se tudi skup’ veselili, Enkrat tam na unem svet. Kadar bomo zopet vstali, Enkrat gor’ na sodnji dan; Svoje ovčiče nas odbrali, Da bodo na desno stran. Takrat bo njih čast velika, In bodo polonani, Ko se bo slišal glas sodnika: Pridite k meni izvoljeni. Kar je blo meni izročenih, Jim nazaj odrajtam zdaj; Mislim da ni nič zgubljenih, Peljem jih v sveti raj. Glej to so moje ovčice, Poslušale so moj glas; Zato Jezus vzemi dušice K sebi v nebo na večni čas. Amen. Pravopis se točno drži izvirnika. JJte Rente. Q* CEMENT VISOKE ODPORNOSTI »CEMENT« A.D. BEOGRAD STROJNO PODJETJE R.WILLMANN LJUBLJANA SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 3 TELEFON 20-55 Beneški jarmeniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše kon¬ strukcije, brusilni stroji. Že¬ lezni deli k pogonu mlinskih kamnov, zatvornice. / Trans- misijski deli, kakor: osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. Rebraste cevi iz kovanega železa z ugodnim grelnim učinkom. / Elektro- tovorna in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter trans¬ portne naprave. Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav. Vsakovrstna popravila stro¬ jev. Ponudbe brezplačno, a na željo strokovnjaški obisk. ZDRAVILIŠČE GOLNIK ZA BOLNE NA PLJUČIH sprejema odrasle bolnike (moške in ženske) s tuberkulozo pljuč in grla v še ozdravljivem stanju 3 oskrbni razredi Vsi moderni diagnostični pripomočki na rozpolagol Hlglenično-dletetično zdravljenje, luberkulin, ovroteraplja, pneumolhoro* arLeficialis, phrenicoexairesls, thoracoplastica, Jakobfiusova operacijo VSE INFORMACIJE DAJE UPRAVA ZDRAVILIŠČA GOLNIK Pošta — Telefon — Brzojavi GOLNIK Železniika postaja za brzovlalce Kranj, za osebno vlake Kriie-Golnik no progi Kranj-TriiZ. - Avto pri vseh vlakih io* POŽAR ŽIVLJENJE VLOM STEKLO VZAJEMNA ZAVAROVALNICA _V LJUBLJANI_ ZVONOVI JAMSTVO AVTOMOBILI KOLESA NEZGODE Nad 100,000.000 din jamstvenih sredstev. Največje ljudsko zava¬ rovanje v Jugoslaviji KARITAS*zavarovanje za posmrtnino, za doto in za starostno preskrbo Vsi zavarovanci prejemajo mesečnik »NASA MOČ«, ki iz¬ haja v 115.000 izvodih. Podružnice v Zagrebu, Splitu, Beogra* du, Mariboru in Celju NAJVEČJI SLOVENSKI ZAVAROVALNI ZAVOD JE 11 * 12 * KRONIKA SLOVENSKIH MEST Številka z • letnik vii • v Ljubljani, junija 1040. PROCESIJE V STARI IN NOVI LJUBLJANI A. POTOČNIK Papež Klemen XIV. je ukinil leta 1771. precej praz¬ nikov in določil, da smejo biti procesije le v križevem ali prošnjem tednu, o Telovem in ob času stiske, če jih odredi škofijski ordinariat. Dvorni dekret z dne 21. julija 1785. pa je vse procesije, razen pravkar ome¬ njenih, sploh prepovedal. S tem se je spored procesij v Ljubljani skrčil na najmanjši del, a se je od takrat do danes zopet znatno pomnožil. Redne procesije v letu 1940., katerih pregled naj omogoči primerjanje sodobnega sporeda procesij s prednjima zgodovinskima, so te-le: Velikonočne procesije so na veliko soboto popoldne in zvečer ali pa na velikonočno nedeljo zjutraj. V so¬ boto so nastopne: popoldne v uršulinski cerkvi presv. Trojice, v cerkvi sv. Nikolaja ali v stolnici, v trnovski cerkvi sv. Ivana Krstnika, pri Sv. Petru, v frančiškan¬ ski cerkvi Marijinega oznanjenja in pri Sv. Jakobu, zvečer ob osmih pa pri Sv. Jožefu ali očetih je¬ zuitih, v cerkvi prebl. Marije Device pomočnice krist¬ janov ali v Križankah in v moščanski cerkvi sv. Dru¬ žine. Na velikonočno nedeljo zjutraj so procesije v cerkvi presv. Srca Jezusovega ali pri očetih lazaristih, pri Sv. Antonu Padovanskemu na Viču in v salezijan¬ ski cerkvi prebl. Marije Device pomočnice kristjanov na Rakovniku, v frančiškanski cerkvi sv. Frančiška Serafinskega v Šiški, v cerkvi sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu in v salezijanski cerkvi sv. Terezike De¬ teta Jezusa na Kodeljevem. Potresna procesija. Po strašnem potresu, ki je o veliki noči 1895. leta razmajal Ljubljano v njenih te¬ meljih, so se zaobljubili ljubljanski verniki skupno s knezoškofom dr. Jakobom Missio, da bodo prirejali sleherno leto na veliko nedeljo popoldne slovesno pro¬ cesijo z Najsvetejšim, da bi obvaroval Bog mesto in njegovo prebivalstvo v bodoče podobne nesreče. Pro- Za obnovo Univerzitetne biblioteke v Ljubljani podaril dne -IL-Jau. 194i-- cesija gre dandanes iz stolnice v cerkev sv. Jožefa na Zrinjskega cesti. Sprva, prav za prav dokler še ni bila zgradena ta cerkev, pa je prihajalo verno ljudstvo iz vsega mesta in njegove okolice v procesijah k Sv. Pe¬ tru. Kadar je bilo ali je še zdaj na rečeno nedeljo skrajno slabo vreme, se opravijo vse pobožnosti v cerkvi, kjer je izpostavljeno sv. Rešnje Telo. Iz vseh devetih ljubljanskih župnijskih cerkev od¬ hajajo procesije na sv. Marka dan in o križevem. Na praznik sv. Rešnjega Telesa so procesije v stol¬ nici, pri Sv. Petru, v Trnovem, pri Sv. Krištofu, v Šiški in na Viču. V nedeljo po tem prazniku izidejo procesije iz cerkev Marijinega oznanjenja, sv. Jakoba in sv. Družine. Razen navedenih procesij sta med letom še dve, in sicer: prva tretjo nedeljo po veliki noči odnosno v nedeljo po varstvu sv. Jožefa z Najsvetejšim v jezuit¬ ski cerkvi, druga pa v nedeljo po godu prebl. Marije Device pomočnice kristjanov v rakovniški cerkvi, pri kateri nosijo lepo okrašen Marijin kip, ki je sicer na velikem cerkvenem oltarju. Izbrani tu sledeči primeri naj vzbude nekoliko pred¬ stavo o izrednem sijaju, s katerim je prirejala proce¬ sije baročna doba! Višek sijaja je dosezala vsekakor in nedvomno da¬ leč znana procesija na veliki petek, ki so jo uvedli leta 1617. z nenavadno spretnostjo očetje kapucini. Pro¬ cesija je izšla pozno v mraku iz njihove cerkve, sto¬ ječe v sedanji Zvezdi. Ob bajni razsvetljavi, prirejeni z baklami in svečami, so med sprevodom uprizarjali razne dogodke iz Odrešenikovega trpljenja kakor tudi iz sv. pisma stare in nove zaveze. Velikanske množice ljudstva iz mesta in z dežele so se z odlično gospodo vred udeleževale teh obhodov. Ta procesija je tako zelo slovela, da se je govorilo o njej, da je ni lepše, pobožnejše in daljše v nobeni drugi deželi. Dne 24. marca omenjenega leta je krenila procesija prvič iz kapucinske cerkve po ljubljanskih cestah, ulicah in trgih. Oče Romuald, škofijski kapucin, je sestavil spored sprevoda in zložil potrebne pesmi. Pri procesiji se je mi ZAVOD li 1010 IN INDUSTPIJO LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 30 (v lastnem poslopju) Podružnica: Beograd, Uzun Mirkova 10 prodaja vsako- . , , , . deviz in valut borzna naročila, predujmi in krediti vsake eskompt in inkaso menic ter naka- tu- in inozemstvo, safe - depopits itd. Talafon: 37-81, 37-82, 37-83, 31 lovk«; Kredit Ljubljano 13 ® MRAK STANE SOBNI DEKORACIJSKI SLIKAR IN PLESKAR U U BLJAN A PRED ŠKOFIJO 19 TELEFON 3405 videlo štirinajst podob, uprizorjenih deloma na odrih, deloma na vozovih. Prva podoba je prikazovala raj in greh prvih star¬ šev. Na odru so bili prvi starši s svojimi otroki, angel z mečem v družbi soangelov in hudič. Njim so sledile razne obrtniške bratovščine z banderi. Angeli so no¬ sili: prvi kelih, drugi mošnjo z denarjem, ostali pa šibo, vrv, kelih, plašč, ključe, gobo, krono, lestvico in petelina. V drugi podobi je jezdila na belem konju z Iavor- jevim vencem na glavi in oborožena s puščico zmago- nosna smrt. Za njo se je pomikala duhovna smrtna konjenica, v kateri so bili papež z dvema kardinaloma in škof, ki sta ga spremljala kanonika v višnjevi obleki, potem so šli papežev poslanec, rdeče oblečen SUHE BARVE, OUNATE BARVE, LAKE, EMAJL-LAKE, FIRNEŽE ter vse pleskarske in slikarske potrebščine kupite najugod¬ neje pri domači tovarni MEPIČ-ZANK1 _ TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKOV IK BARV družba z o. z. LJUBLJANA kanonik, župnik in dva kaplana. Vsi navedeni so predstavljali duhovno smrt. Med svetno smrtno ko¬ njenico je jahala kot prva smrt z zastavo, za njo pa so se vrstili cesar in dva plemiča, kralj in zopet dva plemiča, nadalje nadvojvoda in dva volilna kneza, grof, baron in deželni plemič, plemenitniki, župan, kmet in berač. Papež, cesar in kralj so jahali posamič, drugi pa po trije in trije skupaj. Zaključek je tvorila smrtna pehota velike in male smrti. Med drugo in tretjo podobo so leta 1734. vtaknili pekel, v katerem so bili Lucifer s hudičevo konjenico, starček hudič, hudič z zastavo in hudič z drevesom. Štirje hudiči so vlekli na verigi pogubljeno dušo. Za njimi je jezdil Kristus na oslu, potem pa sta šla belo oblečena dečka z oljkovima vejicama v rokah in po¬ joča hosiano nemško in slovensko. Sest velikih apo¬ stolov, rdeče napravljenih, je zaključilo podobo. četrto podobo — zadnjo večerjo — sta vozila konja. Na vozu se je pogovarjal Kristus z dvanajstimi apo¬ stoli o dogodkih med zadnjo večerjo. Peta podoba je prikazovala na konju polkovnika, za katerim sta jezdila na oslicah narednika s helebar¬ dama. Za temi jezdeci so šli dva bobnarja s piskačem v sredi, dvanajst mož suličarjev in oddelek grenadir- ske ali pa dragonske konjenice. Nato je jahal Samson, a za njim je šlo zopet dvanajst suličarjev in oddelek konjenice. Šesta podoba je predstavljala krvavi pot. šestnajst mož je neslo Oljsko goro. Kristus v beli obleki in ob¬ dan od petih angelov je potil krvavi pot. Ta skupina je bila na odru, za katerim se je godilo tole: Hudiči so vodili na vrveh Judeža Iškarijota. Njemu so sledili peš bobnar in četa dečkov s poleni v rokah, na konjih pa štirje farizeji z rdečimi čepicami. Za njimi so vlekli štirje Židi Jezusa. Velika duhovna Ana in Kajfež s po dvema levitoma ob straneh sta jezdila. Pilata sta spremljala plemiča, katerih eden je nosil umivalo in ročko, drugi pa brisačo. Na koncu podobe je jezdil na konju Herod, ki sta mu drugovala plemiča. Sedma podoba — bičanje. Podoba je prikazovala na odru tri Žide, ki so bičali Jezusa, ki je bil v sprem¬ stvu dveh angelov. Oder je nosilo šestnajst mož, za katerimi so stopali spokorniki in spremljevalci trpe¬ čega Kristusa, vsi z velikimi križi na ramah. Osma podoba je kazala kronanje. Na odru, ki ga je nosilo tudi šestnajst mož, so bili štirje angeli in trije Židi, ki so kronali Jezusa s trnjem. 14 ® VOJNI RIZIKO v zvezi z življenjskim zavarovanjem sprejema pod zelo ugodnimi pogoji SLAVIJ A JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI v novem poslopju Gajeva ulica št. 2 TELEFONSKE ŠTEVILKE: 21-75, 21-76, 21-77 Deveta podoba je bila sestavljena iz obupanega Je¬ ronima, ki mu je sledilo šestnajst črno oblečenih pu- ščavnikov z rdečimi križi na ramah in množica spo¬ kornikov. Deseta podoba: Ecce Homo! Dvajset mož je nosilo oder s sedmimi osebami, ki so bile: Pilat, farizej, po dva zida in angela. Prvi je prelomil palico in jo vrgel pred Kristusa, za katerim so stopali štirje farizeji s črnimi klobuki ter se je pomikal voz s križema, name¬ njenima obema razbojnikoma, ki sta bila skupaj zve¬ zana. Nato so korakali Veronika, Kristus s križem na rami, ob straneh dva, trije Židi. Za njimi so stopale žalostna Mati božja, Marija Magdalena, Marija Salo¬ me, Marija Kleofa in še neka druga Marija. Potem je jezdilo še pol turške konjenice, a kot zadnji je jahal Longin. Enajsto podobo, predstavljajočo Odrešenika na križu, so peljali trije konji, in jih je vodilo šest mož. Pod križem sta bila Magdalena in poželenje (Cupido), zadaj pa štiri osebe, predstavljajoče takrat znane dele sveta: Evropo, Azijo, Afriko in Ameriko. Dvanajsta podoba je kazala Mater božjo sedem ža¬ losti. Oder, na katerem so bili Marija z dvema ange¬ loma, poželenje in Janez Evangelist, so nosili. Za odrom je stopala skupina križenoscev in spokornikov in plemiča, noseča na blazinah žezlo in krono. Nato je šel David s harfo, za katerim je nesel plemič škr- latast plašč. V trinajsti podobi je bila skrinja zaveze, ki so jo nosili štirje leviti. Ob straneh sta šla levita, da sta kadila sveto breme. štirinajsto podobo — Kristusov grob — je nosilo štirinajst mož, odetih v rdeče redovniške halje. Ob straneh je korakalo šest starešin v črnih plaščih in s plamenicami v rokah. Sprevod so zaključili godci in duhovščina. V sprevodu je bilo videti dosti vernikov, obloženih s težkimi križi, ki so se javno pokorili. Ker so se pa jele dogajati spričo poznega — nočnega časa različne nespodobnosti, je izgubila procesija sčasoma verski pomen in značaj. Zato so jezuiti svojim gojencem di¬ jakom strogo zabranjevali vsako sodelovanje pri tej procesiji, zlasti v vlogah Židov, vragov ali vitezov na konjih, ker so imeli obhod bolj za veseljačenje pustnih norcev kakor za pobožno procesijo. A tudi vlada je posegla vmes ter prepovedala dne 22. oktobra 1773. nadaljnje prireditve pasijonske procesije. Ne glede na željo mestnega magistrata in kapucinov je tudi te¬ danji ljubljanski knezoškof Karel Herberstein soglašal z vladnim ukazom ter zaradi tega odredil, naj odide procesija na veliki petek iz stolnice takoj po večer¬ nicah, torej še podnevi, in naj nosijo pri njej samo Kristusovo telo, ležeče v odprti krsti. Toda cesar Jožef II. je dne 27. decembra 1782. prepovedal tudi ta sprevod ter hkrati še zelo skrčil število takratnih pro¬ cesij. škofom je bilo dano na izvoljo, da so lahko po svoji uvidevnosti odločali o procesijah. Dvorni dekret z dne 3. januarja 1783. pa je ukazal, naj se denar, namenjen za procesije, porablja za gradbe in popravo šolskih poslopij in učiteljskih stanovanj, šolnino in preskrbovanje učnih knjig ubožnim šolarjem. V MARIBORU, KOPALIŠKA ULICA 6 Izdeluje vsa v tiskarsko široko spadajoča dela. Tiskovine od najenostavnejše do najfinejše izdelave v eno- in večbarvnem tisku v običajnem knjigo-, offset-, kameno-, bakro- in anilinskem tisku, vsa knjigoveška in korto- nažna dela, klišeje, reklama po lastnih osnutkih, foto-reproduk- cijska dela. plakatiranje, založba dnevnikov, tednikov revij in knjig, »Pirofania« - poslovna reklama TOČNA POSTREŽBA - SOLIDNE CENE 15 * V nekdanji jezuitski cerkvi pri Sv. Jakobu se je zbirala na veliki četrtek bičarska procesija. Od cerkve dalje se je pomikala po Starem trgu do Pod tranče, potem pa čez čevljarski most na Novi trg. Po eni strani trga je šla gor, po drugem dol, a nato zopet preko istega mostu na Mestni trg do škofije, kjer se je obrnila ter krenila po Mestnem trgu in Starem trgu v izhodišče. Udeleženci, goli do pasu in noseči zastave, bakle in goreče sveče, so se bičali med procesijo do krvi. Glave so imeli zavite v platnene bele prte. Med sprevodom so prepevali psalme in spokorne pesmi. S kapucinsko pasijonsko procesijo tekmuje po svo¬ jem sijaju proslava kanonizacije sv. Ignacija Lojole in sv. Frančiška Ksaverija v Ljubljani leta 1622. Dne 12. marca 1622. je papež Gregor XV. uvrstil med svetnike Ignacija Lojolo in Frančiška Ksaverija. Knezoškof Tomaž Hren, obveščen o tem dogodku, je šel v slovesni procesiji iz stolnice v jezuitsko cerkev sv. Jakoba. Tam je daroval pontifikalno sveto mašo, a slavnostni govor o obeh svetnikih je imel generalni vikar Adam Sotner. Jezuiti pa so se odločili, da bodo proslavili svojega zaščitnika dne 5. junija, t. j. tretjo nedeljo po bin- koštih. Pohleven dež je prejšnji večer zelo ohladil zrak in odstranil cestni prah. Kakor poroča spis »Hi- storia annua Collegii Societatis Labacensis«, ki ga hrani arhiv Narodnega muzeja v Ljubljani, se je izvr¬ šila proslava takole: Najprej so blagoslovili dva mašna plašča in dve za¬ stavi, katerih eno so posvetili sv. Ignaciju, eno pa sv. Frančišku Ksaveriju. Nato se je razvila slovesna pro¬ cesija, ki je krenila iz šentjakobske cerkve po Starem trgu do Tranče, odšla čez gornji (zdaj Hradcckega) most na sedanji Breg, skozi Križevniško ulico in Go¬ sposko ulico proti deželnemu dvorcu (kjer je zdaj vse¬ učilišče) mimo kapucinov (današnji Kongresni trg) v sedanjo Wolfovo ulico, čez spodnji most (zdaj tro- mostovje) v sedanjo Stritarjevo ulico in mimo stolnice do frančiškanov, ki so imeli na današnjem Vodniko¬ vem trgu samostan in cerkev. Od tod se je vrnila pro¬ cesija po sedanjem Mestnem trgu in Starem trgu k Sv. Jakobu. Povsod, koder se je procesija pomikala, so okra¬ sili ljudje vse z zelenjem in cvetjem, tla pa nastlali s travo. Na oknih so bile preproge, podobe in kipi. Mestna garda je oddajala salve, vojni topovi pa so s streli slovesnost še bolj povzdigovali. Mestni magi¬ strat ob tej priliki ni skoparil, zakaj napraviti je dal pet slavolokov, ki so stali: prvi na trgu pri Sv. Ja¬ kobu, drugi pri lekarnarju Cirijanu (danes Stari trg št. 7), tretji, ki je prekašal po umetnosti vse druge, ob kraju današnjega Hradcckega mostu, četrti pred vrati deželnega glavarja, peti, najvišji in najširši, pa pred rotovžem. Slavoloke so krasile podobe angelov, ki so držali napise v več jezikih, proslavljajoče pro¬ cesijo. Jezuiti so postavili na več krajih, kjer je šla pro¬ cesija, pred meščanskimi in plemenitaškimi hišami dvanajst odrov, da so se na njih predstavljali živi prizori iz življenja obeh svetnikov. Meščani in ple¬ miči so jim posodili za ta namen najlepše obleke in dragocenosti. Prvi prizor je bil pri hiši plemiča Jurija Kaisela nasproti magistratu (danes Mestni trg štev. 24). Ob oltarju Matere božje je visela bojna oprema, spredaj pa je stal sv. Ignacij, napravljen v špansko obleko in zamaknjen v gorečo molitev. Nad odrom je bil napis: »Hactcnus mundo, in posterum Deo« (doslej svetu, posihmal Bogu). Pred sedanjo hišo na Mestnem trgu št. 23, katere lastnik je bil takrat Frančišek Pcllizerol, je bil drugi prizor: Sv. Ignacij izroča klečečima beračema svojo dragoceno obleko ter prevzema od njih razcapane cunje. Videti sta bila tudi dva angela: eden je udarjal na pavko z napisom: »Vocatio Dei« (Poklic božji), eden pa pozival vojake pod zastavo Križanega Kri¬ stusa z dvema napisoma. Prvi napis je vabil z bese¬ dami: »Audite populi...! Si quis vult post me venire, Najmoderneje ure¬ jena lekarna. Velika zologa tuzemskih in inozemskih speciali¬ tet. / Oddajajo se zdravila na recepte za vse bolniške blagajne. / Izdeluje malinovec naj¬ boljše kakovosti (na malo in na veliko). Vedno v zalogi: naj finejše sveže norveško ribje olje. Lekarna »Pri angelu« DR. G. PICCOLI LJUBLJANA, TYRŽEVA CESTA ST. 6 nasproti nebotičnika Naročilo ločno po pav.. 1,0 TELEFON ST. 2835 abueget semetipsum, et tollat crucem suam quotidie, et sequatur me!« (Poslušajte, ljudje...! Kdor hoče priti za menoj, naj zatajuje samega sebe, jemlje vsak dan svoj križ nase in hodi za menoj!) Drugi napis se je glasil: »Dispersit, dedit pauperibus.« (Razdelil je in dal ubogim.) Na sedanjem Mestnem trgu pri nekdanji Naumanovi hiši je bil tretji prizor. Na visokem podstavku sta bila Mati božja in sv. Ignacij kot romar s palico, širokim klobukom in rožnim vencem v roki. Svetnik je stal med angeloma, ki sta trosila nanj cvetice. Napis na sliki je pojasnjeval: »Sv. Ignaciju se prikaže večkrat Mati božja.« Današnja hiša na Mestnem trgu št. 19 (sedanja lastnika dr. Viktor in Franc Schiffrer) je bila tedaj last Janeza Krstnika Bernardina. Pred njo je bil če¬ trti prizor, ki je kazal uboštvo, ženska z majhnim dečkom je nosila jarem, a z nogo teptala zlate posode in denar. Poleg nje je bila devica, ki je predstavljala sveto čistost. Zato je držala v rokah bele lilije in druge cvetlice. Sv. Ignacij, oblečen po jezuitsko, je klečal; ob njem je ležal biret. Ta prizor je spominjal na izrek v sv. pismu, ki veleva: »Vende, quae habes, et veni, se- quere me!« (Prodaj, kar imaš, pojdi in hodi z menoj!) Pri Viskojevi hiši (zdaj Mestni trg št. 18 — last Karla Sossa) je bil peti prizor. Na vzvišenem prostoru je sedela Vera s knjigo postav v desnici in križem v levici. Desno ob njej je stal sv. Frančišek Asiški, ki je prejemal rane Križanega Zveličarja. Sv. Dominik je držal v desnici knjigo, v levici pa je imel lilijo. Ob nogah mu je ležala zemeljska obla z gorečo baklo. N<* r ° Či* e Oglašujte v »Slovencu«! Zakaj? Ker je največji in najbolj raz* širjen sloven. dnevnik ter imajo zalo oglasi v njem najzanesljivejši uspeh Naš najcenejši popoldnevnik »SLOVENSKI DOM« (na mesec slane le 12 din) je dober informativni dnevnik, ki ga priporoča¬ mo vsakomur, zlasli vsem lislim, ki ne zmorejo naročnine za »Slovenca« Časopise naročale lahko pri vseh naših podružnicah v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, Kranju, Novem meslu in na Jesenicah in pa pri glavni upravi v Ljubljani, JUGOSLOVANSKA TISKARNA Poleg so stali še ustanovitelji drugih redov: svetniki Brunon, Bernard in Benedikt z označbami svojih re¬ dov in oblečeni kot redovniki. Na levi strani je stal sv. Ignacij v redovniški obleki, držeč v roki knjigo redovnih pravil z Jezusovim imenom. Napis je pojas¬ njeval: »Et ipse fundavit eam Altissimus.« (In Naj¬ višji sam jo je ustanovil.) Staro poslopje nekdanjega hotela pri Maliču, za kate¬ rim je zrasla nova stavba trgovske palače tvrdke Bata, ki je dograjena. Staro poslopje prično v kratkem podirati. 17 * 1.J0SIDEU POOBLAŠČENI GRADBENI I N 2 E N J E R Specialno podjetje za projektiranje in izvrševanje vodnih naprav in industrijskih zgradb UUBL1ANA, Žibertova ulica 7/1. Cek. račun pošt. hran. št. 16.277 / Telefon št. 22-37 Projektira in izvršuje: Modeme vile, hiše in industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vodosilne naprave, vodovode, globoke sondaže, rove, jezove, hidrocentrale, pnevmatične fundacije, železobetonske tlačne cevi za visoke pritiske, ceste, mostove, moderne betonske ceste Kamnolomi porfirja, granita in raznega stavbnega kamna šesti prizor je bil na sedanjem Mestnem trgu pred hišo št. 22, ki je zdaj njen lastnik I. Kump ter je bila tedaj v njej Hillerjeva knjigarna. Prizor je predstav¬ ljal sv. Ignacija v domači obleki in z biretom na glavi. Z eno roko je listal po knjigi duhovnih vaj, z eno pa držal rožni venec. Pred njim je stal s štirimi tovariši vred sv. Frančišek Ksaverij v okusni francoski noši. Angel jih je priporočal sv. Ignaciju za sprejem v je¬ zuitski red. Za ta prizor je veljal napis: »Omnis homo simili sui sociabitur.« (Vsak človek se bo družil s sebi podobnim.) Na Starem trgu št. 1 ali pred današnjo Olupovo hišo, kjer je bila ob tistem času Gajancelova delavnica, je stalo sedmo pozorišče. Na odru so bile štiri zveri, blju¬ vajoče iz gobcev puščice, ki so označevale laž, obre¬ kovanje, sramotilne spise in sovraštvo. Puščice so ko¬ vali štirje kovači, ki jim je vrag meh gonil. A nasproti njim je nosil Kristus križ in govoril: »Ego vobis pro- pitius ero« (Jaz vam bom milostljiv). Napis nad pri¬ zorom se je glasil: »Patientia vobis necessaria est.« (Potrpežljivosti vam je treba.) Osmi prizor je bil pri tedanji Pittorferjevi hiši, ka¬ tere lastnik je zdaj Miroslav Urbas (Stari trg št. 15). Predstavljal je opremljeno ladjo, namenjeno v Indijo in imenovano »Sv. Duh«. Na njenem krovu je stal sv. Frančišek Ksaverij z evangelijem in popotno pa¬ lico v rokah. Spremljale so ga štiri glavne kreposti. Na krmilu je stala ljubezen z gorečim srcem, ki je pripravila svetnika do tega, da je šel oznanjat v In¬ dijo Jezusov nauk. Veslali so štiri angeli. Napis nad odrom se je glasil: »Ite angeli veloces ad gentem di- vulsam et dilaceratam ad populum terribilem; post quem non est alius.« (Idite hitro angeli k razpršene¬ mu in raztrganemu narodu, za katerim ni drugega.) Na ladjinem krnu je tolkel mož na pavki, na katerih sta bila napisa: »Remissio peccatorum«. (Odpuščanje grehov) in »Pax cum Deo« (Mir z Bogom). Pred ladjo je plaval poganski bog Neptun, ki je pretil morju s trizobom ter tako zagotavljal svetemu potniku varno potovanje. Pri vhodu v ozko ulico sedanjega Rebra je bil de¬ veti oder. Poosebljena Cerkev je stala v sredini. Ob straneh sta jo spremljala svetnika Ignacij in Franči¬ šek Ksaverij, oba z biretom na glavah in motikama v rokah. Na eni motiki je bilo napisano »Pietas« (Po¬ božnost), a na eni »Doctrina« (Učenost). Nad svet¬ nikoma je izlival angel iz posode vodo, znak božje mi¬ losti. Okrog skupine so stali poosebljeni, takrat znani šele štirje deli sveta. Prizor je imel napis: »Ite et vos in vineam meam!« (Pojdite tudi vi v moj vinograd!) Nekako ob ustju Starega trga in Sv. Florijana ulice je rasla svoje dni stara košata lipa pri vodnjaku. Tam so napravili deseto pozorišče. Pod lipo je bila postav¬ ljena cerkev s krasnim stolpom. Ob strani svetišča sta bila sveta Ignacij in Frančišek Ksaverij z rimskima sekirama v rokah. Sekiri sta imeli napisa »Pietas« (Pobožnost) in »Doctrina« (Učenost). Ob vznožju je ležala zver z napisom na hrbtu: »Singularis ferus« (Nenavadna zver). Kadar se je hotela dvigniti, da bi razrušila cerkev, sta svetnika njeno namero s seki¬ rama odbila. Prizor je nazorno prikazoval, da sta ta dva svetnika skupno s tovariši Cerkev božjo s pobož¬ nostjo in učenostjo ohranila in zmeraj branila. Prizor je bil zaznamenovan kot »Obramba Cerkve«. 18 * Najbolj okrašeno je bilo enajsto pozorišče ne daleč od jezuitskega pokopališča, ki je bilo tisti čas pri cerkvi sv. Jakoba. Prizor je imel napis: »Apostolus Indiarium« (Apostol Indije). Na vzvišenem mestu je stal sv. Frančišek Ksaverij. V levici je držal srebrno posodo z blagoslovljeno vodo, v desnici pa kropilo, spleteno iz zelenike. Dva indijska tamburaša, okusno ozaljšana s pavjim perjem, sta stala zraven njega. Okoli njih je bilo zbranih dvanajst zamorčkov z loki na ramenih in zlatimi čašami v rokah. Malčki, okra¬ šeni s perjem, so plesali krog svetnika, s čimer so ka¬ nili ponazoriti notranja čustva in radost, ker jih je sv. Frančišek krstil in jim oznanjal sveti evangelij. Zamorčki so po zgledu litanij peli: »Sv. Ksaverij, prosi za nas!« Zadnji — dvanajsti oder je bil pri vhodu na poko¬ pališče, tako da je zapiral cesto, ki je držala s Starega trga. Tam sta stala sv. Ignacij, opravljen kot duhov¬ nik, in sv. Frančišek v koretu z lilijo in s prekriža¬ nimi rokami na prsih. Poleg njih so bili ustanovitelji drugih redov. Mladeniči, postavljeni v krogu, so bren¬ kali na harfe, ko se je pomikal sprevod mimo. Prizor je bil označen z besedami: »Inventi sunt in numero sanctorum« (Našli so jih v številu svetnikov). Tako smo opisali znamenite prizore v zvezi s proce¬ sijo, prirejeno v Ljubljani spričo kanonizacije sv. Ignacija Lojole in sv. Frančiška Ksaverija. A zdaj si oglejmo še procesijo samo! V procesiji so šli najprej ljubljanski cehi z zasta¬ vami, za njimi pa so korakali jezuitski dijaki. Njim LJUBLJANA Tyrševa cesta 2 (Hotel Slon) TELEFON ŠTEV. 31-49 in vse drage kamne, žlahtni nakit v platini, zlatu in srebru Najugodnejši nakup in prodaja! Velika zaloga ur vseh vrst, jedilni pribor v pravem in alpaka srebru, kromu, alpaka itd., razne namizne servise, ta s e za serviranje, kovinske umetnine in druga pri¬ merna darila za krst, poroko, birmo, god, rojstni dan itd. so sledili kapucini in frančiškani, učitelji z jezuitske šole v koretih, nadalje kleriki in duhovščina iz jezuit¬ skega semenišča. Za patroma, ki sta nosila blagoslov¬ ljeni zastavi sv. Ignacija Lojole in sv. Frančiška Ksa¬ verija, so šli ostali jezuiti v koretih s štolami, naposled pa kanoniki in ljubljanski knezoškof Tomaž Hren. Seveda pa ni manjkalo še drugih redovnikov, kakor pavlincev, karmeličanov in usmiljenih bratov, ki so bili naključno v Ljubljani ali jih je vest o procesiji privabila v mesto iz drugih dežel, na primer iz Italije, s Hrvatskega in od drugod. Procesije so se udeležili tudi posvetni dostojanstveniki, med njimi deželni gla¬ var in vicedom, katoliško domače in tuje plemstvo, mestni občinski svet in neštevilna množica ljudstva. »ALPEKO« PLOŠČE »TERRAZZO« »MOZAIK« »KERAMIT« »MAJOLIKA« izdelane pod visokim priliskom v raznih barvah, skrajno higienične, modeme kom¬ binacije, primerne za tlakovanja ter notranjo in zunanjo oblogo cerkev, bolnic, mlekarn, mesnic, stopnišč, vež, kuhinj itd. kol nado¬ mestilo za keramične in klinker plošče ter vse druge proizvode iz umetnega kamna in marmoija izdeluje: »ALPEKO« tovarna umetnega kamna Ljubljana, Tyrševa 48 Pazile na našo Ivorniško znamko: A. P. 19 * Po končani procesiji je knezoškof slovenski pridigal ter tolmačil vernikom prizore, ki so jih občudovali med procesijo. Po knezoškofovi sveti maši, ki se je pričela šele ob enajstih, se je s kora oglasila zahvalna pesem, spremljana od trompet in pavk, vmes pa so se čuli topovski streli. In še z drugim zmagoslavnim pohodom je bil v Ljubljani počaščen sv. Ignacij Lojola. Na Veliki šma¬ ren leta 1640. so .pripeljali namreč čolnarji po Ljub¬ ljanici svetnikov kip v nadnaravni velikosti, do Šen- klavža, kjer so jih pričakovali pred pristaniščem du¬ hovščina in verniki. Med zvonjenjem in zažiganjem umetnega ognja so sprejeli kip ter ga odnesli v slav¬ nostnem sprevodu v šentjakobsko cerkev. Inženirji in stavbeniki »JASNIT« diazo-amoniak papir KOPIRNICA UČITELJSKA TISKARNA LJUBLJANA, Frančiškanska ulica 6 Ztgoucu Ju zadosten Jktedii! Tema dvema je danes kredit potreben bolj kakor kdaj prej S sklepom občinskega sveia ljubljan* skega z dne 17. novem, leia 1908. ustanovljeni zavod ima namen pod« pirali z dovoljevanjem kreditov po* trebne in kredita vredne osebe in tvrdke, zlasti pa tiste, ki se pečajo s trgovino in obrtjo Varnostni zaklad je znašal dne 31. decembra 1939. din 1,492.78878 Rezervni zaklad din 1488.698 - 03 HtedUuc Atukva v Ljubljani STROJNO PODJETJE R.WILLMANN LJUBLJANA SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 3 Beneški jarmeniki, cirkularke, nihalne žage naj novejše kon¬ strukcije, brusilni stroji. Že¬ lezni deli k pogonu mlinskih kamnov, zatvornice. / Trans- misijski deli, kakor: osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. Rebraste cevi iz kovanega železa z ugodnim grelnim učinkom. / Elektro- tovorna in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter trans¬ portne naprave. Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav. Vsakovrstna popravila stro¬ jev. Ponudbe brezplačno a na željo strokovnjaški obisk. ZDRAVILIŠČE GOLNIK sprejema odrasle bolnike (moške in ženske) s tuberkulozo pljuč in grla v še ozdravljivem stanju 3 oskrbni razredi Vsi moderni diagnostični pripomočki na razpolago! Higienično-dietetično zdravljenje, tuberkulin, avroteropija, pneumothorox orteficialis, phrenicoexairesis, thoracoplastleo, Jokobčusovo operacija VSE INFORMACIJE DAJE UPRAVA ZDRAVILIŠČA GOLNIK Pošta — Telefon — Brzojav: GOLNIK Železniika postaja za brzovlake Kranj, za osebne vlake Kriie-Golnik 20 * . PIVO LiZAK in B O K se najbolje priporoča V •UNION* KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI S PODRUŽNICO V MARIBORU se priporoča za nakup šolskih potrebščin in knjig GRADBENO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA D R U Ž B A Z O. Z. M A H I BOK, PR I PA K K U 3 TELEFON 2212 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA ^ PODRUŽNICA MARIBOR * CENTRALA V LJUBLJANI najstarejši domači bančni zavod — se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle Sprejema vloge na hranilne knji¬ žice in tek. račune. Kupuje in pro¬ daja vrednostne papirje in valute Telefon 2258 in 2146 Raiun pri PoSt. hranil¬ nici: Ljubljana 11.258, Zagreb štev. 39.013 * Eskontira trgovske menice, daje trgovsko-industrijske kredite pod ugodnimi pogoji. Preskrbuje inkaso menic, kuponov in izžreba¬ nih in amortiziranih srečk. Devizne transakcije izvršuje najkulantneje 21 * KAVKA KAREL POOBLAŠČENI GRADITELJ IN TESARSKI MOJSTER LJUBLJANA, 2IBERTOVA ULICA 11 TELEFON ŠTEVILKA 20-50 i Gradi vsa v graditeljsko in tesarsko stroko spadajoča dela po danih in lastnih načrtih solidno in poceni Trboveljska premogoRopna družba Trboveljska premogokopna družba je za občni zbor, ki je bil v Ljubljani, izdala običajno poslovno poro¬ čilo, iz katerega posnemamo naslednje podrobnosti o poslovanju tega podjetja v lanskem letu: V zvezi s trajnim naraščanjem železniškega prometa in večjo porabo premoga v industriji se je lani potroš¬ nja trboveljskega premoga nadalje povečala. Družba je dobavila eno četrtino celokupne premogovne tonaže na jugoslovanskem trgu. Tudi za bodoče so izgledi ugodni in bo družba izvršila nadaljnje obsežne inve¬ sticije, s katerimi se bo povečala produkcijska kapa¬ citeta premogovnikov. V zvezi s tem načrtom jamskih del, ki je bil izdelan na podlagi večletnih preiskav družbenih premogovnih ležišč, je družba sklenila zgraditi v Rajhenburgu novo elektrarno in povečati centralo v Trbovljah. Tako bo družba z lastnimi sred¬ stvi proizvajala vso potrebno električno energijo za pogon obratov in bo pri tem uporabljala premogovne odpadke, ki so za prodajo neporabni, pri tem pa bo oddajala tok tudi drugim strankam. Gibanje produkcije premoga, cementa in apna je bilo v zadnjih letih naslednje (premog v tonah, ce¬ ment in apno v vagonih): premog cement apno precej povečala, je lani ponovno, četudi v manjšem obsegu, narasla za 77.500 ton in je znašala v vsem letu 1,501.105 ton. Vzporedno se je povečala tudi od¬ daja premoga. Zaloge, ki so bile ob koncu leta prav neznatne, so bile v zimskih mesecih tekočega leta v celoti porabljene. čeprav je privatna gradbena delavnost zastala, se javna dela nadaljujejo v normalnem obsegu in je za¬ radi tega celotna potrošnja cementa v naši državi večja nego v prejšnjem letu. Ker so nove naprave ce¬ mentarne v Trbovljah že v obratu, se je povečala kapaciteta tovarne. Lani je produkcija cementa na¬ rasla na 80.260 ton, to je za 5730 ton več nego v prejš¬ njem letu; produkcija apna pa je zaradi manjše grad¬ bene delavnosti nazadovala od 19.651 na 14.860 ton. 22 * Omeniti je še proizvodnjo električnega toka, ki se je lani glede na zopetno obratovanje turbo-agregata v Trbovljah povzpela na 43T5 milijona kilovatnih ur nasproti 8'2 milijona kilovatnih ur v prejšnjem letu. Od maja lanskega leta družbi ni treba več kupovati električnega toka in je od lanske proizvodnje po od¬ bitku lastne porabe prodala 875 milijona kilovatnih ur, medtem ko je v prejšnjem letu znašala prodaja le 1*31 milijona kilovatnih ur. Za lOS milijonov din novitj investicij v štiri fj letit) Povečanje bilančnega stanja investicijskih računov je posledica obsežnih del, ki so bila izvršena na rud¬ nikih in pri cementarni. Lani so znašale nove inve¬ sticije 34*3 milijona din nasproti 33 1, 25'4 in 15'2 mi¬ lijona din v prejšnjih treh letih, tako da so dosegle vse investicije v zadnjih štirih letih 108 milijonov din. Vzporedno z novimi investicijami je narasla tudi postavka odpisov na nepremičninah na 20‘6 milijona din nasproti 17'3, 16'5 in 15'3 milijona din v prejšnjih treh letih. Povečala se je tudi postavka davkov na 21'5 milijona din nasproti 16'2, 11*9 in 9'8 milijona din v prejšnjih treh letih. Med izdatki je omeniti še izdatke za socialno skrbstvo v višini 127 milijona din (prejšnje leto 12*1) ter upravne stroške in plače, ki so se povečali na 7’6 milijona din (6'8). Kosmati dobiček se je lani dvignil na 887 mili¬ jona din nasproti 77'6, 67'4 in 56’3 milijona din v prejšnjih treh letih, čisti dobiček lanskega leta se je navzlic povečanim izdatkom dvignil na 26'6 milijona din nasproti 24 7, 202, 142, 12 4, 6'5, 2-0, 2-4, 18 2, 30 0 in 43 7 milijona din v prejšnjih 10 letih od leta 1938. nazaj do leta 1929. Skupaj s prenosom preostalega dobička iz prejš¬ njega leta je imel občni zbor na razpolago za razde¬ litev 28‘6 milijona din nasproti 26'6 milijona din v prejšnjem letu. Navzlic povečanemu dobičku bo druž¬ ba izplačevala nižjo dividendo, namreč le 16 50 din na delnico (očitno pa bo sama plačala dividendni davek), medtem ko je znašala dividenda za prejšnje leto 20 din, za leto 1937. 16 din in za leto 1936. 13 din. 'Lcedu{e j/«> # °/o do 5°lo * Douoi{u{e ^to6o(iia mo. Mimice di uknjidlie Za vse obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA 34 ' ske zveze in katoliških akademskih društev kakor tudi njihova starešinstva. II. ženske Marijine družbe: 1. dekliška v Lichtenthurnovem zavodu, 2. dekliška v Križankah, 3. uršulinska tretja, 4. uršulinska dijaška, 5. stolne kongregacije, 6. kongregacija gospodičen in gospž pri jezuitih. III. Bandero Naše Ljube Gospe: gojenke šolskih sester; poselsika zveza s praporom; ženske svetilke; narodne noše. IV. Bandero presv. Reš- njega Telesa: mašni strežniki z Rakovnika; moški svetilci; dijaška kongregacija pri jezuitih; stolne di¬ jaške kongregacije; kongregacija Zgodnja Danica; moške Marijine družbe; stolna Vincenci jeva kon¬ ferenca. V. Dečki in deklice s cvetjem. VI. Prva četa vojske z godbo. VII. Predsednik mestnega poglavar¬ stva ali njegov namestnik s člani občinske uprave. Zastopništva stanovskih zbornic in javnih korpora¬ cij. Direktorji in profesorji srednjih šol, ravnatelji in učitelji meščanskih in strokovnih šol in šolski upra¬ vitelji, kolikor ne gredo v procesiji med učenci svojih zavodov. Zastopništva dravske direkcije pošte in te¬ legrafa, podružnice poštne hranilnice, direkcije držav¬ nih železnic, dravske finančne direkcije in mestne kontrole, državnega tožilstva, sodišča, vseučilišča idr. VIII. Frančiškani, duhovščina, knezoškof z Naj¬ svetejšim. IX. Ban z zapovednikom divizije. Banov pomočnik z načelnikoma upravnega in občega oddel¬ ka. Konzularni zbor. Ostali načelniki oddelkov in na¬ čelniki samostojnih odsekov banske uprave kakor tudi uradništvo te uprave. Državno in samoupravno uradništvo. častniški zbor. X. Druga četa vojske. 2. Frančiškani. Procesija izide iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja ob osmih. Procesija se pomika po Miklošičevi cesti, Kralja Petra trgu, na ka¬ terem je pred sodno palačo prvi blagoslov, Tavčarjevi ulici, iz katere krene preko Tyrševe ceste na Ajdov¬ ščino, kjer je drugi blagoslov, potem nadalje po Tyr- ševi cesti, šeleniburgovi ulici, zgornjem robu Kongres¬ nega trga, kjer je pri znamenju presv. Trojice tretji blagoslov, Gradišču, Cesti 29. oktobra, Napoleonovem trgu, na katerem je poleg križanske cerkve zadnji bla¬ goslov, Vegovi ulici, spodnjem delu Kongresnega trga in Wolfovi ulici, iz katere gre preko Marijinega trga nazaj v cerkev. 3. Sv. Peter. Procesija, ki je njen izhod iz cerkve o poli sedmih, gre v začetku po prav končnem delu Sv. Petra ceste, nato pa po Fugnerjevi ulici, čez Šem- petrski most na Ambrožev trg, potem po Poljanski cesti, kjer je pred Jožefiščem prvi blagoslov, na Kre¬ kov trg, na katerem je tik pred Kopitarjevo ulico dru¬ gi blagoslov, nadalje po pravkar imenovani ulici, Zmajskem mostu, Resljevi cesti, Komenskega ulici, Vidovdanski cesti, na kateri je pred zavetiščem svetega Jožefa tretji blagoslov, zahodnem in severnem robu trga Tabora in Prisojni ulici, da dospe na Jegličevo cesto, kjer je na križišču te in šmartinske ceste zad¬ nji blagoslov, a naposled krene po Jegličevi cesti in ob Hrvatskem trgu v župnijsko cerkev, šempetrska Telovska procesija je glede udeležbe ljudstva vsako leto najštevilnejša ter slovi zlasti spričo izredne mno¬ žice žen in deklet, ki se ponašajo z lepimi narodnimi nošami, kar daje sprevodu prav pestro sliko in mičen sijaj. 4. Trnovo. Začetek trnovske procesije je o poli sed¬ mih. Procesija gre po Karunovi ulici, da pride Pred konjušnico, kjer je prvi blagoslov. Nadalje se vije po švabičevi ulici in Trnovskem pristanu, dokler ne do¬ spe do Cerkvene ulice, kjer je drugi blagoslov. Potem odide čez Gradaščico na Krakovski nasip ter po Coj- zovi in Emonski cesti, kjer je pri krakovski kapelici tretji blagoslov. Od tu zavije procesija v novejšem času na Mirje ter gre do konca Groharjeve ulice, kjer je zadnji blagoslov, po katerem krene čez ondotni most v Riharjevo ulico, da se vrne skozi Zeljarsko, Kopališko in Kolezijsko ulico v cerkev. Telovske pro¬ cesije, pri kateri nosijo ribiško in čolnarsko bandero iz leta 1774. kakor tudi velikonočne procesije, se udeleži po navadi mestni župan ali pa njegov namest¬ nik, ker je ljubljanski magistrat zavetnik trnovske župnije. Ena najlepših velikonočnih procesij je gotovo ona na veliko soboto, ki izide izza leta 1904. ob osmi uri zvečer iz cerkve Marije pomočnice v Križankah. Kar tiče razsvetljave in časa, bi bila nekoliko podobna pasijonski na veliki petek. Do leta 1923. se je pomi¬ kala procesija iz cerkve po Vegovi ulici mimo poslopja banke »Slavije« in Gosposki ulici zopet nazaj v cer¬ kev. Od prej omenjenega leta pa izide z Napoleono¬ vega trga ter gre po Vegovi ulici, Cojzovi cesti, Bregu in Križevniški ulici nazaj v cerkev. Spredaj nosijo vstalega Zveličarja, nato pa slede dekliška, moška in dijaška kongregacija, nositeljice simbolov trpljenja, godba, Najsvetejše, Vincencijeva konferenca iz stolni¬ ce in verniki, že tako veličastni obhod povzdigujejo še mnoge lučice na obzidju v Vegovi ulici in Cojzovi cesti, prižgani lampijončki in umetalni ogenj. Maloka- tera velikonočna procesija ima toliko gledalcev, koli¬ kor ta. 3S* t FRANCE BATJEL Dne 28. junija 1940. je v Ljublja¬ ni umrl eden naj- podjetnejših slo¬ venskih obrtnikov, lastnik podjetja za kolesa, motorje, otroške vozičke in pnevmatiko, Fran¬ ce Batjel. Ko je leta 1935. prazno¬ val svojo 60 letnico, je izdal in svojim odjemalcem, poslovnim znancem, prijateljem, tovarišem in rojakom poklonil lepo opremljeno knjižico šestdesetletnica Franceta Batje- la, obrtnika, podjetnika in lastnika »Tribune«. Tu je sam izpovedal zgodbo o svojem življenju in borbah za poslovni uspeh in to zgodbo končal z zatrdilom, da ga še prav nič ne mika izpreči z delom in se umakniti v pokoj. Kolik ugled je pokojnik užival, dokazuje prav ta knjižica, kjer je natisnjenih tudi 20 strani čestitk, ki so mu jih za njegov življenjski praznik poslali njegovi prijatelji, goriški rojaki in obrtniška društva. Med njimi so takratni ban dr. Puc, dr. Fr. Windischer, dr. J. Pretnar, Andrej Gabršček in drugi. Iz te knjižice posnamemo, da je bil pokojni Fr. Batjel rojen dne 27. marca 1875. na veliki petek v Vipavi. Njegov otroški drug je bil dr. Fr. Windischer. S 14 leti je odšel v Ljubljano in se učil pilarstva pri tvrdki Lerch. Njegov ideal je bil mehanik. Brez sred¬ stev se je podal v Gradec in delal v tovarni koles Puch. Ko je dovršil učno dobo, je odšel v Egipt za sorodniki, a se kmalu razočaran vrnil v Gradec. Po očetovi smrti je odšel kot obrtniški vandrovec peš do Dunaja, kjer je dobil službo v tovarni koles ter šival¬ nih in pisalnih strojev. Po 4 mescih se je vrnil domov v Vipavo, si uredil delavnico in začel izdelovati lopate, pile, svedre, ku¬ hinjsko posodo, žage in drugo. Razočaran nad prvim zakonom je odšel v Ameriko, kjer je delal najprej v tovarni za železne hiše, nato je odšel v drugo, kjer so izdelovali parne kotle, poskušal še drugod in se na¬ zadnje zopet razočaran vrnil v domovino. Nastanil se je v Gorici, kjer je ustanovil delavnico za kolesa in se 26 let star po smrti prve žene drugič oženil. Po¬ zneje je odprl tudi gostilno »Pri kolesarju«. Konec vojne si je najel lokal na Starem trgu v Ljubljani. Tu je po likvidaciji svoje posesti v Gorici odprl trgovino in si uredil znano mehaniško delavnico, ki jo je vodil do prezgodnje smrti. Njeni izdelki so znani po vsej državi. Batjel pa ni bil samo podjetnik, ampak tudi zaveden narodnjak, strokovni organizator in priljubljen dru¬ žabnik. Deset let je bil načelnik Združenja kovinskih strok v Ljubljani; odbornik krajevnega odbora Zdru¬ ženih obrtniških organizacij v Ljubljani in odbornik Obrtniškega društva. Bil je tudi ustanovnik in prvi predsednik športnega kluba Primorja, ustanovnik ko¬ lesarskega in motociklističnega društva »Save«, so¬ ustanovitelj »Soče« itd. O svojem podjetju v Ljubljani pripoveduje sam ta¬ kole: »Opremil sem mehanično delavnico in jo raz¬ širil v dokaj čedno podjetje tako, da sem zaposlil lepo število delavcev. Moji izdelki so bili dovršeni v vseh ozirih, kajti moje geslo je bilo in je: točen in lep iz¬ delek pa nizke cene. Le na ta način more obrtnik na¬ predovati. Razumljivo, splošna kriza tudi meni ni prizanesla in danes se pač ne morem ponašati s toli¬ kim številom delovnih moči, kakor sem jih imel pred leti. In koliko teh revnih pomočnikov je brez službe! Včasih so šli lahko po svetu, v vandrovski stan, danes so jim vsa pota zaprta. In to je bridko. Da, da. Včasih je bilo po mojih delavnicah živahno in veselo: kar mrgolelo je pridnih rok, vse je gibalo, a posla in na¬ ročil toliko, da smo morali delati celo preko delov¬ nega časa. Res, šlo nam je od rok prav kot v Ameriki, bilo je dovolj dela, dovolj zaslužka in zadovoljstva. Ob moji 501etnici je moje podjetje cvetelo, kar priča število mojih delavcev, s katerimi sem se dal slikati. V teh desetih letih se je pa slika dokaj spremenila. Ko stopim v delavnice, me obide žalost ob pogledu na osamljene stroje, ko pa stopim v skladišča in trgo¬ vino, pa zopet ne morem biti vesel velike zaloge, a redkih odjemalcev. Učencev sem izučil do svoje šest¬ desetletnice 78. Mnogi izmed njih so danes samostojni mojstri, strojniki pri železnici, šoferji itd. Poleg strem¬ ljenj za procvit svojih obrtov sem se pa mnogo brigal in se še brigam za gospodarstvo, društveno in športno življenje in sem mu posvetil mnogo časa in dela. Moja edina želja je, da bi vsi ti napori rodili obilo sadu splošnemu narodnemu blagru.« 30 * KRONIKA SLOVENSKIH MEST Številka -* • letnik vii • v Ljubljani decembra 19-10 MLADOSTNI SPOMINI NA LJUBLJANSKI GRAD j. koSiCek Pred (mnogimi leti je bil grajski hrib ali, kot se je vscobče kratko imenoval »Grad«, vse bolj divje zara¬ ščen in v primeri s sedanjim stanjem le malo negovan. Morebiti se je našim mladim očem zdel še vse bolj divji, kot je v resnici bil. Ker pa mlad človek gleda na svet okrog sebe s svojimi očmi, nas je takrat na »Gra¬ du« obdajala sama mladostna prešernost in razigra¬ nost. Visoka trava, ki se je bohotila vsenaokoli, se nam je zdela nepregledna prerija in Rcgalijev gaj — pragozd. Nikjer ni bilo nikogar, ki bi ti prepovedal, povaljati se po mili volji v visoki travi, in vse je bilo tvoje! Koliko možnosti za razigrano, junaško in mlado srce! Čim je le malo čas dopuščal, predvsem če ni bilo šole, so se zbirali študentje gimnazije in realke na utrdbah ali, kot so jih splošno imenovali, na »šancah«. često so prihajali tja kar v celih trumah. Zlasti se je to dogajalo ob velikih počitnicah. Vsi tisti, ki niso imeli sreče, da bi mogli kam na deželo — in teh je bilo takrat obilo, predvsem pristne ljubljanske srajce — so jo največkrat ubrali na »šance«. Realci, ki so nosili epiteton »real-fuxi«, so tvorili en tabor, gimna¬ zijci, ki so nosili epiteton »latajn-pacarji«, pa so tvo¬ rili drug tabor. Vsak tabor je izvolil tudi svojega po¬ glavarja, na kar se je uprizorila priljubljena igra »Ravbarji in žandarji«. »Ravbarji« so jo mahnili kar naravnost v Regalijev gaj (takrat še ni imel napisne table), ki je bil tedaj zelo gosto zaraščen z malinovim in drugim grmovjem. Njihovo področje se je raztezalo tja na Orlovo. V vrhovih dreves so si spletli kar cela opazovalna gnezda, nevidna za vsakogar, ki ni bil o stvari opučen. Iz teh gnezd so dajali znake tovarišem, skritim in obirajočim maline spodaj v goščavi, če so »žandarji« že kje v bližini. Glavni stan »žandarjev« pa je bil običajno kar na vrhu »šanc«. Od tu so poši¬ ljali patrulje v Regalijev gaj in mnogokrat sc je zgo¬ dilo, da je neka nevidna roka premalo pazljivi patrulji izpodnesla nogo in mladega možakarja potegnila v goščavo. Tam je bil sprva malo povaljan po robidah, nato pa se je pridružil »ravbarjem« in složno z njimi obiral maline. Kaj pogosto so »ravbarji« uprizorili ju¬ riš na glavni stan »žandarjev« na »šancah«. Napadli so jih od treh strani in hočeš nočeš so se ti spoprijeli z njimi. Za hrbtom so bili kriti po strmo padajočem zidovju rušečih se utrdb. Napadu je sledila rokoborba, ki sc je seveda vedno nedolžno končala. Najhujše, kar se je pripetilo, je bilo to, da je ta ali oni odnesel modro buško. Nekega dne pa se je le pripetil dogodek, ki ga svoj živ dan ne bom pozabil. Tovariš sošolec je, bodreč svoje sobojevnike, stopil na najvišji del utrdb, kjer je tedaj stala lesena triangulacijska piramida. Hrbtoma nazaj je prestopil še par korakov in zdajci ga je zmanj¬ kalo. Omahnil je preko zidine in strmoglavil v glo¬ bino. Srce nam je zatolklo in zastal nam je dih. Imeli smo zavest, da je po njem. Bliskovito smo se zavedli, a nihče je ni pocedil domov. Kot en mož smo jo ubrali poševno preko hriba pod utrdbe, da pomoremo, če bi se sploh še pomoči dalo. Prihitevšim pod zidovje se nam je nudil pogled, ki je hipoma vsem odvalil strašni kamen tesnobe in kesanja od srca. »Ponesrečenca« je varoval sam angelj varuh. Pravkar se je pobiral in ravnal svojo obleko ter gladil tisti del telesa. Padel je bil tako srečno na zadnjo plat v travo, da se mu razen modre podpludbe ni ničesar zgodilo. Hvala bogu, da je bila ta modra lisa na takem mestu, da je celo ta li LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA Podružnica: Beograd, Uzun 30 (v lastnem poslopju) Mirkovo 10 Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsako¬ vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzno naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter naka¬ zila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. T.l.fon: 37-81, 37-82, 37-83, 37-88 Nailov io bnojovlta: Kradit Ljubljano 37 * IZDELKI: KLEJ ŽELATINA MAŠČOBE UMETNA GNOJILA KRMILA Akcijska družba za kemično industrijo Ljubljana (Tovarna sa klej) TjtMutu JUt Mtlbiku MidosUk Jctedil! Tema dvema je danes kredit potreben bolj kakor kdaj prej S sklepom občinskega sveta ljubljan* skega z dne 17. novem, leta 1008. ustanovljeni zavod ima namen pod* pirati z dovoljevanjem kreditov po* irebne in kredita vredne osebe in tvrdke, zlasti pa tiste, ki se pečajo s trgovino in obrtjo Varnostni zaklad je znašal dne 31. decembra 1930. din 1,492.78878 Rezervni zaklad din U88.698‘03 UteditkG Jčušlua Hiestke JUtakOuit e A\u&tyans(ce v Ljubljani ostala prikrita. Strahu je bilo obilo na obeh straneh in to vrsto iger smo potem opustili. Vsi pa smo nedo- menjeno vztrajno molčali o »nesreči« in ta molk sem menda danes jaz prvi prelomil. Druga naša zabava, ki smo si jo privoščili ob ve¬ trovnih popoldnevih, je obstajala v spuščanju zmajev ali »lintvernov«. V njihovi gradnji si moral biti pravi strokovnjak, da sc ti je obdržal tudi po več ur v zraku. Najboljše tehnične nasvete so nam dajali fantje iz Žabjaka. Bili so resnični izvedenci v tej panogi »špor¬ ta«. Vedeli so prav vse: kakšen papir ali platno je naj- prikladnejše, kakšen mora biti les za ogrodje, kako dolg mora biti rep itd. Pregledovali so naše »lintverne« in delali strokovne opazke. Včasih je tudi kdo kakšne¬ ga »pofulil«. Pridobili smo si toliko vaje v spuščanju, da smo imeli »lintverna« neštetokrat tudi po več ur v zraku. Bilo jih je marsikdaj v višini po trideset in več. Najlepšega zmaja iz močnega platna in večjega kot odrasel človek je imel Sirnik, sedaj ugleden višji uradnik v pokoju v Ljubljani. Gotovo se bo, čitajoč te skromne vrste, spominjal tistih dni — in naj mi ne šteje v zlo, če se ga tudi jaz tu spominjam. Po več fantov je bilo potrebno, da so spravili njegovega zmaja v zrak. Tam je kraljeval ure in ure več sto me¬ trov visoko. Za nas vse nepopisen užitek. Tudi jaz sem si zgradil po strokovnjaškem nasvetu Poljančevega Albina iz žabjaka takega zmaja. Bil je lep in pisan. 3S* VOJNI RIZIKO v zvezi z življenjskim zavarovanjem sprejema pod zelo ugodnimi pogoji S LAVI JA JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI v novem poslopju Ga jeva ulica št. 2 TELEFONSKE ŠTEVILKE! 21-75, 21-76, 21-77 kar se da. Pritrgal sem si »dvojačo« pri štrukljih, ki jih nisem kupil pri šolskem slugi Vakseljnu za malico, in kupil sem pri Uaneku 1 na Starem trgu kakih sto metrov tankega »šmica «. 2 Privezal sem svojega »lin- tverna« in hajd z Albinom na Grad. Kmalu sva ga imela v zraku. Vlekel je zelo močan severozapadnik. Zmaj je ponosno plul sto metrov visoko in vrvica se je napenjala, da sem jo jedva obdržal v rokah. Zdajci pa se mi vrvica izmuzne in jaz vznak na hrbet. Ko se poberem, vidim tudi Albina, kako žalostno gleda za ubežnikom. Videla sta, kako je zmaj nekaj časa otepal po zraku sem in tja, naposled pa je strmoglavil ali kot smo dejali mi, napravil »perkof« baš na dvorišče stare domobranske vojašnice. Hudo mi je bilo zanj, ki sem vložil vanj toliko truda in »kapitala«, zato jo ubereva z Albinom čez drn in strn naravnost proti vojašnici. V nekaj minutah sva bila tam. Pri vratih sva začela moledovati dežurnega korporala, ki je bil na žalost Ne¬ mec, midva pa sva nemščino le slabo lomila, da naju pusti notri. Izprašal naju je, nato pa javil nenavadno zadevo službujočemu praporščaku, ki je prišel pogle¬ dat, kaj imamo, nekako takole: »Herr Fahnrich, melde g’horsamst, Drache vom SchloBberg im Kasernenhof«. Praporščak, slučajno mlad Slovenec, nas je sprva de¬ belo gledal; ko pa je iz najinih pojasnil izvedel, za kaj gre, se je začel na ves glas krohotati ter nama seveda takoj dovolil, da poiščeva izgubljenega zmaja. Tudi korporal nama je pomagal iskati ga. Našli smo ga po daljšem času, zapletenega med vejevje divjega kostanja na dvorišču vojašnice. S precejšnjim trudom sva ga izmotala z Albinom, se zahvalila praporščaku za prijaznost, nato pa jo urnih krač odkurila z zma¬ 1 Umek je imel na Starem trgu trgovino z vrvarskimi iz¬ delki. Bil je majhne postave, a zelo debel in pravi original. Vedno je stal med ozkimi vrati svoje prodajalne ter za¬ piral s svojo debelo postavo vsak vhod vanjo. Ogledal si je najprej kupca od zunaj, preden se mu je umaknil in ga spustil v trgovino. Nad vrati je imel ščit z napisom: Poglej! Tukaj se izdelujejo najboljši gajželjniki! 2 »šmic« je bila tanka, a močno pletena vrvica. jem proti domu. Služil mi je še dolgo v zabavo, le nekaj lukenj je bilo treba zalepiti. V bližino samega grajskega poslopja smo le pored¬ koma hodili. Nekaj neprijetnega je takrat ležalo nad sivo zgradbo. Notri so se namreč tiste čase pokorili kaznjenci — sami težji »kalibri«. Pri vhodu je stala straža. Spominjam se pa, da sem včasih le premagal neprijeten občutek in se prismukal vsaj do vodnjaka, kamor so hodili kaznjenci v spremstvu paznika po vodo. To črpanje vode mi je bilo nad vse zanimivo. Vodnjak je bil v štirioglatem vlažnem poslopju v bli¬ žini sedanje grajske planote in stoji tam še danes. _ sar° čite „šcov £se Oglašajte v »Slovencu«! Zakaj? Ker je največji in najbolj raz¬ širjen sloven. dnevnik ler imajo zalo oglasi v njem najzanesljivejši uspeh Ker oijS »Kj NaS najcenegši popddnevnlk »SLOVENSKI DOM« (na mesec slane le 12 din) je dober informalivni dnevnik, ki ga priporoča¬ mo vsakomur, zlasli vsem lislim, ki ne zmorejo naročnine za »Slovenca« Časopise naročale lahko pri vseh naših podružnicah v Ljubljani, Mariboru, Celju, Pluju, Kranju, Novem meslu in na Jesenicah in pa pri glavni upravi v Ljubljani, JUGOSLOVANSKA TISKARNA 39 Hoj. vAe -cLoUte j/vci -mu? ANT. KRISPER toaletne Ljubljana, Mestni trg 26, Stritarjeva 1 , 3 za šiv i lje Vendar menim, da ni več v rabi, odkar je na Grad napeljan vodovod. Vodo so črpali z vretenom, na katerem je bilo ob strani pritrjeno velikansko leseno kolo z votlim obodom. Ta obod je bil na znotranji strani obit z deskami v obliki nekakih stopnic ter je imel ob strani odprtino, v katero je moral zlesti kaznjenec. Slednji je hodil potem v notranjščini kolesa po omenjenih »stopnjicah« ter na ta način na¬ vijal na vreteno verigo, ki je nosila vedro. Tak način črpanja vode je bil gotovo zelo zamuden, a zdi se mi, da so imeli pazniki in kaznjenci dovolj časa na raz¬ polago. Za mene kot mladega gledalca pa je bil celoten postopek od sile zanimiv. Najbolj pa je oživel »Grad« vsako leto na kresni večer. Na utrdbah se je z nastalim mrakom pojavilo tudi do tisoč ljudi. Staro in mlado je posedalo po obronkih ali šetalo v skupinah po planoti. Otroci so zažigali bengalične vžigalice zelene in rdeče barve, večji fantje pa so kaj radi prižigali »žabice«, ki so pokajoč skakale po travi. Glavna atrakcija je bil velik kres, ki se je kuril sredi »šanc«. Kratko za tem ko so zagoreli kresovi po ljubljanski okolici, je zagorel tudi kres na »šancah«. Da je bil mogočnejši, so razni ljudje prispevali gorivo. Nekega leta je nekdo privlekel celo staro posteljo ter jo treščil na grmado. Dejal je, da je itak že stara in bo kres večji. V resnici je bila postelja že stara, a hkrati tudi vsa živa nekih živalic, ki prav rade pikajo. V pozni jeseni, ko je listje rumenelo, smo imeli zo¬ pet novo dejavnost na Orlovem. Ves jugovzhodni obro¬ nek je bil namreč poraščen z domačim kostanjem. To ti je bil užitek, nabirati lastnoročno kostanj. Nekateri so ga nabrali kar majhne vreče ter si ga potem doma kuhali, čeprav vsak drugi kos piškav, je bil vendar slajši kot vsak maroni, saj je bil lastnoročno nabran. Kadar koli se danes izprehajam po lepo iztrebljenih potih Orlovega, opažam, da nekaj teh kostanjev še danes stoji tam kot neme priče naše mladostne raz¬ igranosti. Le mojih nekdanjih tovarišev ni več ... Najmoderneje ure¬ jena lekarna. Velika zaloga tuzemskih in inozemskih speciali¬ tet. / Oddajajo se zdravila na recepte za vse bolniške blagajne. / Izdeluje malinovec naj¬ boljše kakovosti (na malo in na veliko). Vedno v zalogi: n a j f i n e j š e sveže norveško ribje olje. Lekarna »Pri angelu« DR. G. PICCOLI LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA ŠT. 6 nasproti nebotičniku Naročila točno po povzetju TELEFON $T. 2835 STROJNO PODJETJE R. WILLM ANN LJUBLJANA SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 3 TELEFON 20-55 Beneški jarmniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše kon¬ strukcije, brusilni stroji. Že¬ lezni deli k pogonu mlinskih kamnov, zatvornice. / Trans- misijski deli, kakor: osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. Rebraste cevi iz kovanega železa z ugodnim grelnim učinkom. / Elektro- tovorna in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter trans¬ portne naprave. Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav. Vsakovrstna popravila stro¬ jev. Ponudbe brezplačno a na željo strokovnjaški obisk. 40 r LJUBLJANA MARIBOR CELJE KOČEVJE Obrestujemo vloge na hra¬ nilne knjižice in v tekočem računu z najugodnejšo obrestno mero. Dajemo posojila vsake vrste. Kupujemo, prodajamo in po- sojujemo vrednostne papirje. Opravljamo vse posle denarnih zavodov. Dravska banovina jamči z vsem svojim premoženjem in davč* no močjo za naše obveznosti. RANILNICA DRAVSKE BANOVINE [_ NAŠ NAJSTAREJŠI DENARNI ZAVOD V LJUBLJANI Ob 120 letnici Hranilnice dravske banovine Dne 4. novembra 1940 je poteklo 120 let, odkar je začela poslovati v Ljubljani sedanja Hranilnica dravske banovine pod imenom Ljubljanska hranilnica. Kasneje kot v drugih evropskih državah so začeli v Avstriji ustanavljati hranilnice. Ko je bila leta 1819. odprta v Avstriji prva hranilnica, je v ostalih državah Evrope obstajalo že 284 hranilnic in sicer pretežno v Angliji, Nemčiji in Švici. Angleški zgled ustanavljanja hranilnih bank je dal pobudo tudi ustanoviteljem prve avstrijske hranilnice in sicer Prve avstrijske hranil¬ nice na Dunaju (v »Leopoldstadt«), Po zgledu prve avstrijske hranilnice so se kmalu začela prizadevanja tudi v Ljubljani za ustanovitev sličnega zavoda. V letu 1820. so se obrnili ustanovi¬ telji: tedanji župan Jan Nep. Hradecky z meščani Casparjem Candutschem, Fr. Galletom, Jurijem Mullc- jem, Jožefom Seunigom in Jož. Frid. VVagnerjem na deželno vlado s prošnjo za ustanovitev hranilnice po dunajskem zgledu. — Tedanji deželni guverner grof Sweerts-Spork je dal za to ustanovitev dovoljenje že 20. oktobra 1820. Odlok pravi med drugim tudi, da se hranilnični zavod v Ljubljani odpre že 4. novembra 1820, ki bo s tem dnem lahko že začel sprejemati vloge in jih obrestoval, kakor da bi bile vložene že 30. ok¬ tobra 1820. Tako je začela poslovati v Ljubljani hra¬ nilnica, ki je bila druga v Avstriji, v naših deželah lahko še pred otvoritvijo glavnega društva provizorični pa prvi sodoben denarni zavod, ki je ostal še doslej in ima pomembno vlogo v našem denarstvu. — Ime hranilnice je bilo »Ljubljanska hranilnica« (v nem¬ ščini seveda). Delo Ljubljanske hranilnice se je začelo 4. novem¬ bra 1820 v mali sobici, ki jo je dal na razpolago eden ustanovnih članov, g. Franc Galle, v svoji hiši na št. 2 na Mestnem trgu (ta hiša je sedaj last mestne občine ljubljanske). Po dveh letih je zavod dobil definitivno obliko z ustanovitvijo dokončnega hranilničnega društva (do¬ voljenje za to je datirano s 1. marcem 1822, prevzem imovine pa je sledil 6. maja 1822). V prvem letu ob¬ stoja je dobila hranilnica (t. j. od 4. novembra do 31. decembra 1820) od 151 vlagateljev 3801 goldinar¬ jev vlog. Na koncu drugega leta, t. j. 31. decembra 1821, ko je bila predložena tudi že prva bilanca, je izkazoval zavod 304 vlagatelje, ki so imeli vloženih 12.184 goldinarjev (tedanje konvencionalne veljave) 41 in se iz tega vidi, da je bilo že v začetku poslovanja delo ljubljanskega zavoda uspešno. Ljubljanska hranilnica je bila ustanovljena kot društvo po odličnih ljubljanskih meščanih, ki so tudi založili za prvo poslovanje potrebni denar. Namen hranilnice je bil po statutih bolj človekoljuben kot gospodarski, zlasti pa je bil namen, omogočiti varno naložbo prihrankov malih ljudi. Zato so bile vloge v začetku tudi omejene na določeno najvišjo vsoto. Obrestna mera pa je bila določena na 4 %. Razvoj poslovanja so le redkokdaj prekinjali slabi časi, ki so bili v zvezi z vojnimi dogodki in revolu¬ cijami v Avstriji in drugod. To so bila leta 1831, 1846, 1848 n 18849, ko so bili dvigi večji kot vloge. Ker se je poslovanje zelo razširilo, si je hranilnica leta 1838. na dražbi kupila (pozneje tudi prezidala in dozidala 1. nadstropje) Grošljevo hišo na Poljanski cesti za 34.000 tedanjih goldinarjev. To je hiša, v kateri je danes finančno ravnateljstvo. Leta 1833. je bila usta¬ novljena zastavljalnica, ki je začela poslovati leta 1838., prenehala pa je poslovati šele leta 1909. Ob svoji 50 letnici, t. j. leta 1870., je imela hranil¬ nica že 6'7 milijonov goldinarjev vlog na 20.083 hra¬ nilnih knjižicah. Bila je še vedno edina hranilnica na Kranjskem, dočim je bilo v tisti dobi ustanovljenih že več hranilnic na slovenskem ozemlju bivše štajer¬ ske. V drugem petdesetletju svojega obstoja je osnovala hranilnica svoje kreditno društvo, ki je bilo šele pred nekaj leti likvidirano. Leta 1889. pa je ustanovila hra¬ nilnica starostno hranilnico, kateri je dala posebno ugodno obrestno mero. Uvedla je leta 1907. tudi do¬ mače hranilnike in leta 1911. posebne nagrade za dolgo služeče posle, ki so hranilnični vlagatelji. Ob prelomu stoletja, t. j. 1900, so nekoliko naza¬ dovale vloge, kajti z letom 1896. so dosegle hranilne vloge pri zavodu že 65'9 milijonov kron. V naslednjih letih so zopet naraščale in so dosegle na j višje stanje s koncem leta 1905. Tedaj so znašale namreč hranilne vloge pri zavodu 69,960.000 kron, kar je za tedanje čase pomenilo ogromno vsoto. V letih, ko smo skušali zlasti na gospodarskem polju pospešiti svojo samo¬ stojnost, je hranilnica zelo trpela. V letu 1908. so se njene vloge zmanjšale od 67,742.000 na 52,656.000 kron, ker so slovenski vlagatelji dvigali svoje vloge pri zavodu in z njimi krepili domače zavode. Svetovna vojna 1914 do 1918 je šele od leta 1916. naprej pri¬ nesla hranilnici zopetno povečanje vlog in s koncem leta 1918. so njene vloge dosegle imensko vsoto 66 4 milijona kron, rezervni sklad pa je znašal nad 4‘5 mi¬ lijona kron. Po svetovni vojni je prešla hranilnica v slovenske roke. Zadnji nemški predsednik je bil Otmar Bam¬ berg, znani ljubljanski tiskarnar, leta 1919. pa je postal predsednik tovarnar Dragotin Hribar. 42 * Izredne važnosti je bilo delovanje Kranjske hranil¬ nice za naše ozemlje, zlasti pa za Ljubljano in njen razvoj. Hranilnica je lahko vsako leto dajala po svojih pravilih del čistega dobička za dobrodelne namene. V prvi dobi 50 let od svoje ustanovitve dalje je dala hra¬ nilnica v dobrodelne namene 112.000 goldinarjev, v dobi od 1870 do 1895 pa 895.000 goldinarjev. Največjo vsoto je družba porabila za ustanovitev zavetišča za onemogle, ki je bilo odprto leta 1909. na Stari poti (kjer je sedaj državna ženska bolnišnica). Leta 1888. je hranilnica sodelovala pri ustanovitvi društva za zgradbo delavskih hiš, ki mu je omogočila zidavo 10 stanovanjskih hiš. Leta 1893. je začela hranilnica veliko akcijo za ob¬ novo vinogradov v krškem okraju. Ob proslavi 75 letnice svojega obstoja je hranilnica dala posebne vsote za zgradbo vodovodov in bolnišnic kranjskim mestom in trgom. Posebne vrste so bila tudi potresna posojila. V proslavo svoje petdesetletnice je hranilnica zgra¬ dila poslopje za nastanitev realke v Vegovi ulici. Se¬ zidala je sedanje dramsko gledališče v Gradišču, na¬ dalje je leta 1880. sezidala svojo palačo v Knafljevi ulici. LJUBLJANA Tyrševa cesta 2 (Hotel Slon) TELEFON ŠTEV. 31-4» in vse drage_kmTm^__žjajTtnj_ nakit v platini, zlatu in srebru Najugodnejši nakup in prodaja! Velika zaloga ur vseh vrst, jedilni pribor v pravem in alpaka srebru, kromu, alpaka itd., razne namizne servise, tase za serviranje, kovinske umetnine in druga pri¬ merna darila za krst, poroko, birmo, god, rojstni dan itd. Finansirala pa je Kranjska hranilnica tudi gradbo železnic na Kranjskem, zlasti je pripomogla k zgradbi dolenjskih železnic z nakupom delnic in prvenstvenih obligacij v ta namen ustanovljene delniške družbe. Pospeševala pa je tudi gradbo drugih železnic na Kranjskem. Po vojni Po vojni razvoj tega zavoda ni bil tako uspešen, ker je obstajala tudi množica drugih denarnih zavodov, ki so iskali vloge. Prilagoditi se je morala novo nastalim 43 razmeram in počasi je zopet postala velik denarni za¬ vod. Nova doba razmaha pa je nastopila zanjo, ko je po sklepu glavne skupščine društva Kranjska hranil¬ nica prešla v lastništvo ljubljanske oblasti. Dne 26. ja¬ nuarja 1928 je bila vpisana pod tvrdko Kranjska hra¬ nilnica v trgovinski register. Njen predsednik je po¬ stal g. Ivan Avsenek, ki je še sedaj na čelu zavoda. Njen glavni ravnatelj pa je od tedaj g. dr. Mirko Bo¬ žič. S prevzemom po ljubljanski oblasti je dobila hra¬ nilnica tudi jamstvo ljubljanske oblasti za vse njene obveznosti z vsem premoženjem in vso davčno močjo ljubljanske oblasti. Ko sta se obe naši oblasti zaradi ustanovitve dravske banovine v 1. 1929. stopili v eno, je tudi za hranilnico nastopila nova doba. Po sklepu glavne skupščine 15. novembra 1929 je prešla Kranj¬ ska hranilnica v last dravske banovine in dne 17. ja¬ nuarja 1931 je bila registrirana kot Hranilnica drav¬ ske banovine v Ljubljani. Tako je prišlo do njenega sedanjega imena. Tudi v povojni dobi je Kranjska hranilnica in kas¬ neje Hranilnica dravske banovine nadaljevala svojo tradicijo z dajanjem velikih vsot v dobrodelne name¬ ne. Njena glavna naloga pa je bila, pomagati našim oblastem pri finansiranju velikih javnih del. To je storila Hranilnica dravske banovine v ogromni meri in marsikatero delo bi lahko nosilo tudi njeno ime, ker je bistveno prispevala k njega zgraditvi odnosno dovršitvi. Tudi zasebno delavnost je hranilnica pospe¬ ševala v odlični meri. Zgradila je nove stanovanjske hiše in omogočala zasebno gradbeno delavnost. Danes spada Hranilnica dravske banovine med naj¬ večje in najvažnejše zavode v naši banovini. Po višini vlog je sicer med hranilnicami na drugem mestu, ven¬ dar je njena važnost kot banovinski zavod gotovo taka, da ji daje prvo mesto med našimi denarnimi zavodi. Hranilnica si je nedavno ustanovila tudi prvo svojo ekspozituro in sicer v Kočevju. Je pa tudi v najožji zvezi s Hranilnico dravske banovine, ki ima centralo v Mariboru in podružnico v Celju, ki je nastala iz nek¬ danje Južnoštajerske hranilnice. Ozka vez med obema banovinskima zavodoma je vidna tudi po tem, da sede v upravi mariborskega zavoda tudi člani ljub¬ ljanskega zavoda. Kratki pregled je pokazal, kako velike važnosti je bilo delovanje Ljubljanske, Ilirske, Kranjske hranil¬ nice in nazadnje Hranilnice dravske banovine za naše gospodarstvo. Pokazal pa je tudi, da je mnogo storil ta zavod v vseh letih svojega obstoja za socialno in zdravstveno skrb ne samo v Ljubljani, temveč tudi na nekdanjem Kranjskem, v zadnjem desetletju pa v vsej Sloveniji. V takem pregledu zgodovinskega raz¬ voja je lahko s pohvalnimi besedami pisati o poslo¬ vanju in delu tega najstarejšega denarnega zavoda ne samo v Sloveniji, temveč v vsej naši državi. 44 *