7Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 1 Domen krvina – anDreJa Žele vezniki: poskus opRedelitve njihove vloge v slOvenskih zlOženih pOvedih Cobiss: 1.01 Članek skuša predstaviti vezniške pomene prek njihovih vlog v različnih vsebinskih raz­ merjih. Prikazuje različne soodvisnosti veznikov in povedkov v priredjih in podredjih, opozorjeno je tako na razmerja med istovrstnimi vezniki kot na razmerja med vezniki znotraj istega vsebinskega razmerja. Ključne besede: vezniki, skladenjskopomenska razmerja, soodvisnost veznika in povedka, prirednost, podrednost Conjunctions: Identifying Their Role in Slovenian Complex Sentences This article presents the meanings of conjunctions through their functions in various content relationships. It demonstrates the varying interdependence of conjunctions and predicators in coordination and subordination, drawing special attention to the relation­ ships between conjunctions of the same class and conjunctions within the same content relationship. Keywords: conjunctions, syntactic­semantic relationships, conjunction and predicator interdependence, coordination, subordination vezniki kOt ubesedena lOgičnO-skladenjska RazmeRja Pomen veznika je vsebina določenega razmerja; vezniki odražajo vsebinska razmerja in razumevanje teh razmerij (ta so večinoma bolj abstraktna kot npr. (izhodiščno) prostorska razmerja, ki jih izražajo predlogi). Eksplicitna vezniška ubeseditev medstavčnih razmerij v zloženih povedih dela sporočilo bolj enoumno in zato bolj jasno in konkretno. S pomensko‑slovničnega vidika so vezniki na­ čeloma pomensko odvisne in nesamostojne slovnične oz. skladenjske besede,1 vendar pa je njihova pomensko‑slovnična nesamostojnost zelo različna – vezniki v prirednem razmerju so skladenjskopomensko večinoma veliko bolj samostojni in zato tudi bolj odločilni za izražanje in opredeljevanje vrste konkretnega raz­ merja kot vezniki v podredju (ki pogosto zgolj uvajajo odvisnik; posebej to velja pri osebkovem, predmetnem in prilastkovem odvisniku). Da je eksplicitna vezni­ ška ubeseditev razmerij nujna, dokazuje tudi dejstvo, da poleg prvotnih veznikov poznamo tudi veliko vezniških besed, tj. besed izhodiščno druge besedne vrste v vezniških vlogah. Ti konverzni vezniki vnašajo v prvotni vezniški pomen dodatno 1 O tem na enak način razmišlja češko jezikoslovje (Petr idr. 1986: 214sl.). 8 Domen Krvina – Andreja Žele  Vezniki: poskus opredelitVe njihoVe Vloge V ... prislovnost ali naklonskost (zlasti pri členkih v vlogi veznika), in oboje vezniško besedo pomensko‑slovnično specializira. Za določena skladenjskopomenska razmerja izbiramo veznike že glede na njihove vnaprej predvidene pomensko‑slovnične zmožnosti, saj načeloma velja, da vezniki v podredju zlasti enostransko uvajajo odvisnike in so razmeroma po­ gosto njihov inherentni del, nasprotno pa prirednost zahteva obojestransko skla­ denjskopomensko vlogo veznika za oba stavka zložene povedi. Vendar pa, kot bo v nadaljevanju predstavljeno, je vsakokratna skladenjskopomenska vloga veznika soodvisna od uporabljenih povedkov,2 ki kot pomenski organizatorji in usmerje­ valniki sporočil vključujejo oz. vsaj predvidevajo tudi okoliščinske in naklonske, pa tudi posebne kategorialne (npr. vid) lastnosti. Ta logična in skladenjskopomen­ ska soodvisnost med povedki in vezniki odpira precej temeljno vprašanje, katera razmerja najpogosteje povezujejo zavestna delovanja z nezavednimi delovanji in stanji in katera so najpogostejša razmerja, ki povezujejo med seboj zavestna de­ lovanja. Vezniki so med skladenjskopomensko enakovrednimi stavki v priredno zloženi povedi zlasti pomensko‑slovnični koordinatorji med dvema povedko­ ma, medtem ko so vezniki med skladenjskopomensko neenakovrednimi stavki v podredno zloženi povedi soodvisno povezani zlasti s povedkom v odvisnem stav­ ku, s povedkom v nadrejenem stavku pa lahko enkrat bolj drugič manj – odvisno od pomena povedka in veznika. Sicer pa je bilo na vlogo pomensko družljivih vsebin pri vzpostavljanju skla­ denjskih razmerij v jeziku v slovenskem jezikoslovju že opozorjeno v smislu, da je razmerje med vsebinama lahko razumljeno tudi brez veznika (Toporišič 1970: 83). Poleg pravih veznikov s prvotno vezniško vlogo spadajo med vezniške besede še konvertirani oziralni in vprašalni zaimki (samostalniški, pridevniški in prislovni) in členki tipa saj, tudi kot del sklopljenega veznika, npr. čeprav, četudi, čeravno. Znotraj vezniških besed lahko govorimo tudi o enodelnih večbesednih veznikih (nastopajo v enoviti besedni zvezi), npr. sicer pa, samo da, le da, to je, potem ko, medtem ko, češ da, in o dvodelnih veznikih (ki nastopajo vedno v parih, a je vsak vezan na svoj povedek), npr. ne samo – ampak tudi, kakor – tako ipd. Dinamič­ nost govora spreminja tudi sistem razmerij v smer naraščanja vezniških besed ter tudi v smer vedno več večbesednih in dvodelnih veznikov (Petr idr. 1986: 216). Obstoj t. i. hibridnih veznikov – hibridnih tako po sestavi kot po vlogi (priredno 2 Zaradi večje poenotenosti pri primerjalni obravnavi slovanskih skladenj je nastala tudi poeno­ tena in poenostavljena delitev glagolov na pomenskovezljivostne skupine: (1) statični glagoli (biti, prebivati, ležati, stati; dotikati se ipd.), (1.1) statičnorazmerni glagoli z nadpomenko imeti (vsebovati, obsegati, želeti, hoteti ipd.), (2) procesni glagoli (postajati, veneti, starati se, celiti se ipd.), (3) dogajalni glagoli (dogajati se, preživljati, rasti ipd.), (3.1) operativni glagoli (ravnati, upravljati, usmerjati, gojiti ipd.), (3.2) kreativni glagoli (ustvarjati, oblikovati ipd.), (3.3) de­ struktivni glagoli (razbijati, ruvati, trgati ipd.), (3.4) glagoli premikanja (premikati (se), gibati (se), hoditi, iti ipd.). (prim. Karolak 2001). 1.1 9Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 ali podredno razmerje) – hkrati potrjuje tudi pomensko samostojnost določenih veznikov, večinoma prirednih. V slovenščini so tovrstni konverzni vezniki denimo naj, saj, zakaj, zato, npr.3 Naj bo dobro ali slabo, vse stoično prenaša;4 Poslali so ga, naj jih opraviči; Vprašaj, saj zato so tukaj; Vprašal ga je, zakaj dela te neumnosti; (ozkoknjižno) Smejal se je, zakaj vedel je za njegove neumnosti; Ne razumeš, zato delaš takšne neumnosti ipd. Tudi z naraščanjem možnosti uporabe vezniških besed5 se na neki način veča možnost prehodnosti med hierarhično odvisnostjo, tipično za jezikovni sistem, in vsebinsko enakovredno vzporednostjo. Ta naj bi v obliki priredij prevladovala v govoru – to v jeziku lahko vzpostavlja enakopravnost med večinskimi podredji v pisanem jeziku in priredji v govorjenem. Možnost prehoda med obema pa uravna­ va logična pomenskost (prim. Chloupek 1961; Sloboda 1961). vpRašanje funkcijske dOlOčenOsti Oz. vRstnOsti veznikov Za priredne veznike je vrstnost oz. določenost predvsem za eno skladenjsko vlogo pričakovano bolj tipična kot za podredne veznike. Podredni vezniki so namreč vključeni v vsebino odvisnika in so tako skladenjskopomenski del odvisniške ce­ lote, s povedkom v nadrejenem stavku pa so lahko, kot je bilo že rečeno, bolj ali manj tesno povezani. Tako tudi ni naključje, da se večina podrednih veznikov, ki so prvenstveno sestavni del odvisnega stavka, omejuje zgolj na podredne medstav­ čne vloge. Seveda pa je tudi v podredju (zlasti pri bolj soodvisnih, npr. vzročno­ stnih razmerjih, ki praviloma niso tako enostransko odvisna) razmerje vsebin lah­ ko odvisno od veznika, npr. Vse bi zastavil, če bi se pogovorili [pogojnost] – Vse bi zastavil, da bi se pogovorili [namernost] – Vse bi zastavil, ker bi se pogovorili [vzročnost]; Povej svojim, da prideš [uvajanje predmetnega odvisnika] – Povej svojim, če prideš [pogojnost] – Povej svojim, ker prideš [vzročnost] ipd. Z zamenjavami veznikov pri istih vsebinskih razmerjih oz. pri istem zapo­ redju istih vsebin izrazimo različno razumevanje teh razmerij, in prav od razu­ 3 V nekaterih primerih do konverznosti prihaja šele v povezavi s pomensko najširšimi vezniki, zlasti da, npr. pri izpredložnem namesto da. Prim. najnovejšo obravnavo da v eSSKJ (11. po­ men) 〈http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=da〉. 4 Večina zgledov, razen nekaterih v slovarskih sestavkih, je omejena na bistvene sestavine; vedno se opirajo na to, kar jezikovna raba tako v slovarjih, zlasti SSKJ2 in eSSKJ, kot v besedilnih korpusih in besedilih nasploh izkazuje kot možno, sprejemljivo. 5 Mešanje veznikov z drugimi besednimi vrstami v zelo različne kombinacije vezniških besed vpliva tudi na njihovo uporabo v tem smislu, da se zabrisuje njihova funkcijska delitev na podredne in priredne veznike. Zelo zanimivo bo ugotavljati, ali se ti hibridni vezniki po sestavi in vlogi bolj nagibajo v podredje ali priredje. Če se sestavljene vezniške besede tudi pomensko bolj osamosvajajo, potem je pričakovati, da se bolj nagibajo k prirednosti. Ob eksplicitnem slo­ varskem opozarjanju in ločenem prikazovanju prirednosti (npr. z I.) in podrednosti (npr. z II.) je sicer v takih in tem podobnih konverznih primerih (ko veznik prehaja, a še ne preide polno npr. v členek) morda sicer najbolje uporabiti posebno oznako oz. številko (npr. III.). 2 10 Domen Krvina – Andreja Žele  Vezniki: poskus opredelitVe njihoVe Vloge V ... mevanja razmerij je odvisna tudi izbira tipa priredja ali podredja. Z zamenjavami veznikov znotraj istega vsebinskega razmerja torej izrazimo različno razumevanje tega razmerja – spremeni se sporočilna perspektiva (glavni ubesedeni usmerniki sporočilne perspektive so ravno vezniki). Izbor veznikov vpliva tudi na razvrsti­ tev stavkov, kar velja zlasti za priredna razmerja in posledično priredne veznike. Pogostejši in s tem navadnejši prehodi med podrednostjo in prirednostjo so ravno znotraj vzročnostnih razmerij,6 kar ne velja samo za slovenščino. Vezniki so tudi pokazatelji in izrazitelji možnih asimetrij med pomensko‑ slovnično koordinacijo, ki pa je lahko izražena s podrednimi vezniki, in pomen­ sko‑slovnično subordinacijo oz. determinacijo, ki je lahko izražena tudi s priredni­ mi vezniki. Ta neizrazit prehod med podrednostjo in prirednostjo se še najbolj kaže pri izražanju vzročnostnih razmerij, npr. ob bolj ali manj enaki izhodiščni vsebini Če so odšli vsi, grem še jaz [podredje] (tudi: Vsi so odšli, zato grem še jaz [priredje]); Naj dežuje ali sneži, gremo ven (tudi: Čeprav dežuje ali sneži, gremo ven); Deževalo je in kljub temu je prišel k nam (tudi: Prišel je k nam, čeprav je deževalo) ipd. Bi pa pri teh primerih težko govorili o popolnih asimetrijah, če je uporaba prirednega ali podrednega razmerja namenska oz. utemeljena. Mogoče tudi smer razvijanja in uporabe veznikov oz. vezniških besed bolj pritrjujeta tezi, da bi bilo znotraj različnih razmerij, npr. vzročnostnih, časovnih, načinovnih ipd., ustrezneje govoriti o različni stopnji odvisnosti med stavki kot pa o izrazitem lo­ čevanju med podrednostjo in prirednostjo (Vinogradov 1947: 708).7 Prav z vidika izrazitejših skladenjskopomenskih vlog se vezniki namreč omenjajo tudi kot po­ sebne vrste prislovi (Barić idr. 2003: 281, 458). Neke vrste vezniški prislovi so medtem, namesto, preden, potem. Poleg bolj ali manj konkretnega skladenjskega pomena je nezanemarljiv tudi naklonski pomen veznikov, ki kaže na povezavo veznikov s členki (Vinogradov 1947: 723); v slovenščini sta tovrstna členka in hkrati veznika saj in sicer, oba izražata vzročnostna razmerja, npr. Skušal ga bom prepričati, saj me nič ne stane; Skušal ga bom pregovoriti, sicer pa nimam ravno veliko možnosti; z izražanjem namere je vzročnostni tudi podredni naj, npr. Nagovarjajo me, naj se umaknem. Sinteza razmerijskega pomena z naklonom je še posebej poudarjena pri določenih tipih zloženih povedi. Npr. pri vsebinskih odvisnikih8 je v nasprotju z drugimi odvisniki tudi zaradi pretvorbe premega govora poudarjena komunikacijska vloga. V zloženih povedih z vsebinskim odvisnikom je izbor vezniške besede odvisen od konkretnega povedka in tako se v ustrezni navezi povedek – veznik izraža 6 To se potrjuje oz. odraža mdr. tudi v najnovejših šolskih slovnicah K. Ahačiča, kjer je vzročno priredje v smislu strogega razlikovanja med kajti (priredno) in ker (podredno) ukinjeno. 7 A. Vidovič Muha (1984: 146): »Tudi s stališča stilistike je zanimiva možnost povezave med prirednim in podrednim razmerjem, pa tudi med različnimi pomenskimi skupinami priredij. Se­ veda, če hočemo te povezave imenovati pretvorbene, bi bili nujni še opisi (slovnično)pomenskih sprememb (vezniški pomeni), ki bi omogočili predvidljivost takšnih postopkov.« 8 Vsebinski odvisniki po stavčnočlenski tipologiji odvisnikov (prim. Toporišič 2000) spadajo med predmetne odvisnike. 11Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 tudi tvorčevo stališče oz. odnos do vsebine, ki združuje sporazumevalno težnjo z naklonskostjo ali čustvenim vrednotenjem: Bojim se, da se Petru ne bi kaj zgodi- lo – Bojim se, da bi se Petru kaj zgodilo; Sovražim, da se Peter tako slabo uči – Sovražim, ko se Peter tako slabo uči; Čudi me, da je toliko stalo – Čudi me, koliko je to stalo; Zdi se, da nekdo gre – Zdi se, kot da nekdo gre ipd. kakO je s funkcijskO dOlOčenOstjO tipičnih pRiRednih in pOdRednih veznikOv v slOvenščini? V nadaljevanju bodo predstavljene nekatere teze iz prvega in drugega poglavja razprave. Tu se omejujemo na pogosteje rabljene veznike za določene tipe raz­ merij v slovenščini, ki so vključeni tudi v sezname aktualne Slovenske slovnice J. Toporišiča (2000: 431–444).9 Sicer pa so različne (možne) rabe veznikov še vedno najizčrpneje predstavljene v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) z dovolj pomenljivimi funkcijskimi razlagami. Za priredne veznike je vrstnost oz. določenost za eno skladenjsko vlogo bolj predvidljiva kot za podredne veznike Pri prirednih veznikih o konkretnem razmerju bistveno soodloča vsakokratna dru­ žljiva sopojavnost povedkov – to je glagolska kookurenca v konkretnih povedkih, ki se širi na pomensko družljive vsebine (tj. propozicije) z možnostjo vzpostavlja­ nja skladenjskih razmerij, npr. Vesel je in to tudi pokaže; Ne samo da je vesel, am- pak to tudi pokaže; Vesel je, zato to tudi pokaže; Vesel je, to je veselje tudi poka- že; Vesel je, vendar to težko pokaže ipd. Vsakokratna glagolska sopojavnost se dokončno sporočilno izoblikuje z ubesedenim vezniškim razmerjem. Priredni vezniki so tako pomensko‑slovnični koordinatorji med dvema povedkoma, lahko tudi več povedki. Za primere vezniške »izključevalnosti«, npr. pri podvojenem vezniku ali – ali, pa je obvezna tudi medsebojna izključevalnost povedkov, npr. Ali bodi vesel ali pa odkrito potoži. Skladenjskopomenska koordinatorska vloga prirednih veznikov zahteva tudi določeno stopnjo pomensko‑slovnične osamosvojenosti – to je hkrati prvotni in izhodiščni razmerijski oz. vezniški pomen konkretnega veznika. Vso izpeljavno zaznamovanost različnih drugotnih rab merimo po tej izhodiščni vrstni določno‑ sti:10 in (sočasnost, zaporednost), pa (nasprotnost), ali (izbirnost, izključevalnost). 9 Poglavje v Slovenski slovnici zlasti z vidika različne funkcijskosti veznikov informativno do­ polnjuje poglavje Stilna vrednost slovenskih knjižnih veznikov v Novi slovenski skladnji (To­ porišič 1982: 199–224). Škoda, da je omenjena publikacija pri obravnavi posameznih pojavov v slovenščini tudi sicer premalo upoštevana. 10 O tem J. Toporišič (1968: 190) dovolj eksplicitno: »Vendar tudi v polifunkcionalnih veznikih ne gre za funkcionalno polisemantičnost – v knjižnem jeziku je in npr. vezalni, pa pa je prvenstve­ no protivni, v vseh drugih funkcijah pa samo zamenjujeta specializirane veznike.« Sicer vezalni veznik »in je tako lahko vezalno sredstvo priredja par excellence« in podredni veznik »da lahko uvaja odvisnike skoraj vseh vrst«. 3 3.1 12 Domen Krvina – Andreja Žele  Vezniki: poskus opredelitVe njihoVe Vloge V ... Potencialno najuniverzalnejši priredni vezniki. Vsak posebej in vsi trije temeljni vezniki skupaj pričakovano označujejo vsa osnovna razpoznavna vsebinska razmer­ ja: od sočasnosti in nesočasnosti, protivnosti in vzročnosti do posledičnosti in izbir­ nosti. Koordinacijsko vlogo prirednih veznikov poudarja slovarska funkcijska raz­ laga »uvaja (razmerje)«, »poudarja«: in (‘soobstajanje’, ‘časovna ali posledična zaporednost’, z več ekspresije izraža tudi ‘stopnjevalno poudarjanje’, ‘intenzivnost dejanja’, vzročno‑posledično razmerje, vzročno‑sklepalno razmerje, pogojno‑po­ sledično razmerje, ‘protivnost’), pa (‘protivnost’, ‘pojasnjevalno dopolnjevanje’, vzročno‑posledično razmerje, vzročno‑sklepalno razmerje, pogojno‑posledično raz­ merje, lahko tudi več ekspresije in pogovarjalnosti s ‘poudarjanjem nasprotja’, ‘omejevanje’, ‘stopnjevalnost’, ‘sočasnost’ ali ‘zaporednost’), ali (‘izbirnost’, ‘iz- ključevalnost’, ‘dopolnjevanje prej povedanega’, ‘domneva’, ‘nasprotje’). Istovrstni priredni vezniki glede na posamezna vsebinska oz. logično­ ­skladenjska razmerja Znotraj posameznih vsebinskih razmerij (zlasti) v dvostavčni povedi bi pričako­ vali dopolnjevalne različice in stilne različice. Kar nekaj veznikov je konvertitov s prvotno prislovno vrednostjo (npr. medtem ko), kar krepi njihov razmerijski po­ men, ki se do neke mere lahko tudi osamosvoji. Pri primerjanju vezniških vlog med različnimi vsebinskimi razmerji se lepo pokažejo različne stopnje soodvisno­ sti propozicij, še zlasti to, kako vzporednost propozicij pri npr. vezalnih veznikih prehaja v soodvisnost propozicij že pri stopnjevalnih veznikih, in celo v odvisnost propozicij pri drugih veznikih; odvisnost propozicij je zlasti očitna pri vzročnih veznikih. To gre v smer teze o samo različnih stopnjah odvisnosti med propozici­ jami (gl. razdelek 2), ki bi posledično na skladenjsko‑izrazni ravni lahko nadgra­ dila sedanje ločevanje na podrednost in prirednost. Vezalni vezniki kot potencialni usklajevalniki sopojavitev vsaj dveh povedkov prvenstveno izražajo ‘sočasnost’ in ‘nesočasnost’: in/ter (‘vezanje’, ‘sočasnost’, ‘zaporednost’ in vzročno‑posledično razmerje); pri izmenjevanju z in, pa tudi si­ cer, je ter primerjalno ožje rabljena in bolj zaznamovana različica, ki napoveduje sklepnost nekega razvrščanja. Veznik potem je časovni prislov v vezniški vlogi; v primerjavi z in je poudarjena ‘zaporednost’ oz. ‘časovno sosledje’, ‘dodajanje’, izraža lahko tudi vzročno‑posledično razmerje, vzročno‑sklepalno razmerje, po­ gojno‑posledično razmerje; zaznamovano (ekspresivno) je izražanje ‘nasprotja’. Osnovno naklonsko vezalno vlogo ima dvodelni veznik ne – ne, ki izraža ‘vezanje z zanikanjem’, npr. Ne posluša, ne kaže zanimanja. Sočasnost in nesočasnost, ki jo izražajo vezalni vezniki, je tesno povezana z vidom dejanj v povedkih. Kadar si sledijo dejanja v nedovršniku, veznika in in ter, v brezvezju pa vejica, izražata sočasnost. Nasprotno velja, kadar si sledijo dejanja v dovršniku – tedaj ista veznika izražata nesočasnost, saj dve dovršni dejanji ne moreta potekatii istočasno (razen če je eno le parafraza za drugo); vedno je eno a 3.1.1 13Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 nekoliko za drugim (Krvina 2015: 151–168). Pri tem je pomembno, katerega vida je prvo dejanje v nizu – če je dovršno, z veliko verjetnostjo (slabih 80 %) sledi najmanj še eno dovršno dejanje, vezalni vezniki pa izražajo nesočasnost (zapored­ nost) dejanj. Naj navedemo nekaj primerov (vsi so iz korpusa Kres): (1) Elegantno se zlekne v naslanjač, iztegne noge in gosposko srkne suhi marti- ni. (2) »Tole bo najbrž okusno,« je rekel, ugriznil in se obliznil. (3) V raztopljeno maslo vmešamo moko, prepražimo in dolijemo hladno mleko. Nedovršno dejanje najpogosteje nastopa na koncu niza dovršnih dejanj, le iz­ jemoma na sredini (tudi tu vezalni veznik med dovršnim in nedovršnim dejanjem izraža nesočasnost dejanj): (4) Sklonil se je naprej, nagnil glavo in opazoval fotografijo na zaslonu. (5) Vojaki so se utaborili in pripravljali jedi, poveljniki so sedli v vojni svet. V kombinaciji s prvim dovršnim in dvema nedovršnima dejanjema vezalni veznik med dovršnim in nedovršnima dejanjema izraža nesočasnost, med nedovr­ šnima dejanjema pa sočasnost dejanj: (6) Včasih sva za kosilo kaj malega pojedla, počivala in opazovala rjave sršene, ki so množično letali k reki. Obratno velja, kadar je prvo dejanje v nizu nedovršno – takrat z razmeroma veliko verjetnostjo (od dobrih 60 % do dobrih 70 % v sedanjiku) sledi vsaj še eno nedovršno dejanje, in tedaj vezalni vezniki izražajo sočasnost dejanj (Krvina 2015: 164–168): (7) Z gorivom so polivali in zažigali zastave. (8) Pulil si je lase, zardeval, stokal in krilil z rokami. Če sledi dovršno dejanje, je izražena neistočasnost (zaporednost) dejanj: (9) Zadovoljno je opazoval prizor in namignil sosedu, kako naj ravna. Ločni vezniki prvenstveno izražajo ‘izbirnost’ in posledično ‘izključevalnost’, s tem pa tudi omejene možnosti znotraj obravnavane vsebine, npr. ali – ali, bodisi – ali, bo- disi – bodisi (‘izključevanje’, ‘možnost izbire’, ‘popravek ali dopolnitev’, ‘domneva’ oz. ‘negotovost’, npr. Bodisi so premladi ali pa prestari; V razpravi mora to bodisi potrditi ali ovreči; Lahko vzame znižano garnituro, ali pa izbere samo posamezne dele; Ali res ne more ali enostavno noče). Raba bodisi – bodisi je zaznamovana v smislu knjižnosti, saj je živa zlasti v zapisanih besedilih. Pri dvodelnih veznikih ali – ali in bodisi – bodisi se je med govorjeno in zapisano rabo ohranila bipolarnost (prim. iztočnico bodisi glede na ali na portalu Fran (zlasti v SSKJ2): http://www.fran. si/iskanje?View=1&Query=bodisi, http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=ali). b 14 Domen Krvina – Andreja Žele  Vezniki: poskus opredelitVe njihoVe Vloge V ... ali1 vez. 1. I. v priredno zloženi povedi ali zvezi 1. v ločnih priredjih uvaja razmerje izključevanja, izbire ali medsebojne dopolnitve povedanega ▪ Možen odgovor je samo da ali ne. ▪ Ali ti ali jaz, treba se bo odločiti! ▪ Ali jih sprejmejo ali pa odslovijo, druge možnosti ni! 1.1 navadno v zvezi s pa uvaja razmerje izbire povedanega ▪ Dano jim je na izbiro, ali vzamejo vse ali pa samo leposlovne knjige. ▪ Lahko naredijo vse danes ali pa pridejo še enkrat. ▪ Kot izredni študent lahko izpit opravi v rednem roku ali po dogovoru. 1.2 navadno v zvezi z vsaj uvaja razmerje dopustne dopolnitve, razširitve, nadomestka povedanega ▪ Prej ali slej se bo treba odločiti. ▪ Mora se vrniti čez eno uro ali pa vsaj čez uro in pol. ▪ Prostore lahko preuredijo po načrtih ali vsaj deloma tudi po svojih željah. 2. v protivnih priredjih, starinsko uvaja razmerje nasprotja ali posledice med povedanim ▪ Otrok je sicer majhen, ali izredno žilav za svoja leta. 2.1 v protivnih priredjih, starinsko uvaja razmerja nepričakovane posledice med povedanim ▪ Bil je vajen podlih podtikanj, ali takšnega dejanja od starega prijatelja res ni pričakoval. 2. II. v podredno zloženi povedi v odvisnikih uvaja vprašanje, domnevo, negotovost ▪ Vprašam še enkrat, ali res mislite kar oditi. ▪ Ne vem, ali je še pripravljen sodelovati. ali2 člen. 1. uvaja vprašanje z možnim dvojnim odgovorom ▪ Ali ga poznaš? 1.1 navadno zanikano uvaja vprašanje, navadno ob začudenju, presenečenju ▪ Ali res ne veš? ▪ Ali ga ne poznaš? 1.2 uvaja navidezno vprašanje, ki je nasprotna trditev ▪ Ali sem vas že kdaj osleparil?! ▪ Ali to resno mislite?! 2. uvaja nasprotje prej povedanemu, ki izraža nejevoljo, presenečenje ▪ Ravno smo se dogovorili, kako in kaj, ali se ti ne prikaže on z novimi idejami! ▪ Sprijaznili so se že, da ga ne bo, ali se jim ne javi tik pred začetkom! 3. ekspresivno izraža veliko mero povedanega ▪ Ali smo se zabavali na njegov račun! ▪ Ali smo tekli, kot še nikoli! 3.1 ironično izraža jezo, nejevoljo ob dejanju drugega, navadno z izpostavljanjem nasprotja povedanega ▪ Ali si pameten! ▪ Ali si upaš! Primer 1: Veznik in členek ali11 Najprej je ali obravnavan v svoji najpogostejši vlogi, tj. kot priredni veznik, ki spaja bodisi stavke bodisi dele stavka; zaradi potencialne prisotnosti elipse (npr. 11 Slovarski sestavki, uporabljeni kot ponazorilo, prikazujejo stanje v slovarski bazi eSSKJ sredi leta 2017 in niso dokončni. 15Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Ali vzamejo vse ali pa [vzamejo] samo leposlovne knjige) ni vedno mogoče jasno ločiti, ali eno ali drugo, zato se pojasnilo nanaša na oboje (tj. v priredno zloženi povedi ali zvezi). Prirednost je ubesedena z razlago »uvaja razmerje česa«, pri če­ mer se česa skuša opredeliti kolikor je mogoče natančno. Prvi pomen kot krovni, najsplošnejši (‘izključevanje’, ‘izbira’, ‘dopolnjevanje’) je razdelan s podpomeni (1.1. ‘izbira’, ali pogosto v zvezi s pa; 1.2. ‘dopustna dopolnitev, razširitev’, ali pogosto v zvezi z vsaj). Pomen 2 je časovno zaznamovan (starinsko), nezaznamo­ vano se izraža s protivnim veznikom toda. Druga vloga ali je uvajanje vsebine, ki izraža vprašanje, lahko tudi posredno kot domnevo, negotovost – tu nastopa kot podredni veznik med glavnim stavkom in odvisnikom (pojasnilo v podredno zloženi povedi in razlaga »uvaja kaj«). Členek ali se obravnava homonimno in je obdelan takoj za veznikom, a po­ sebej. Ta ali večinoma ne nastopa v vlogi, ko bi vezal stavka v eno poved (izjema je pomen 2), izrazita naklonskost pa opravičuje samostojno členkovno obravnavo. Protivni vezniki prvenstveno izražajo ‘nasprotovanje’ in ‘nasprotnost’: pa, a (‘nasprotje s prej povedanim’, ‘nepričakovana posledica’), vendar (‘nasprotje s prej povedanim’, ‘omejevanje prej povedanega’), toda (‘nasprotje s prej poveda­ nim’, ‘omejevanje prej povedanega’, ‘nepričakovana posledica’),12 npr. Malo mu je nerodno, a/vendar bi še enkrat/toda še enkrat bi isto naredil; tako veznik a kot toda sta tipična zlasti za zapisana besedila. pa1 vez. v priredju 1. v protivnih priredjih uvaja razmerje nasprotovanja glede na prej povedano ▪ Veliko obljublja, pa malo naredi. ▪ Zelo ga je prepričeval, pa ni nič pomagalo. ▪ Šele začetnik je, pa tako pokvarjen. ▪ Njemu je mogoče vseeno, meni pa ni! 2. v vezalnih priredjih uvaja razmerje dodajanja in dopolnjevanja, pojasnjevanja prej povedanega ▪ Naj se že enkrat odpravi pa gre! ▪ Zdaj bo prišel pa mu sam povej! ▪ Ob prihodu se vzame listek pa počaka v vrsti na sprejem. ▪ Tam se je zmeraj veliko pilo, pa veliko, preveč govorilo. ▪ To vse skupaj ni bilo dovolj, pa brez zamere! 2.1 uvaja razmerje stopnjevanega dodajanja povedanemu ▪ Ravno sem se odpravljal domov, pa me pokličejo nazaj, da je nujno. ▪ Na svoje vsakoletne obletnice je vabila svoje otroke, sorodnike pa prijateljice pa celo sosede. ▪ Pri pospravljanju je skupaj navlekla veliko starih nenošenih oblek, celo še skoraj nove čevlje, pa ne vem še kaj vse. 2.2 med istima povedkoma poudarja trajanje in intenzivnost dejanja ▪ Skoraj vsi so že odšli, on pa je kar govoril pa govoril. ▪ On bi pel pa pel, čeprav je že pozno. 12 Pri vendar, v primerjavi npr. s toda, tudi v sinhroni rabi ostaja bolj očiten njegov prvotno člen­ kovni pomen (Snoj 2015; Žele 2014). c 16 Domen Krvina – Andreja Žele  Vezniki: poskus opredelitVe njihoVe Vloge V ... 2.3 navadno med podvojenimi ta, tak, tako uvaja, poudarja naštevanje namerno neimenovanega ▪ Že vnaprej je vedno določeno, da na ta pa ta dan pride ta pa ta. ▪ Zanj so govorili, da je tak pa tak in da je zato težko shajati z njim. ▪ To se najhitreje naredi tako pa tako. 3. v posledičnih ali sklepalnih priredjih uvaja razmerje vzroka in posledice med že povedanim in dodanim ▪ Preveč so pritiskali nanj, pa se jim je uprl. ▪ Ni plačeval davkov, pa so ga preganjali. ▪ Preveč očitno se je izogibal delu, pa je ostal na cesti. 3.1 dodaja sklepanje glede na povedano ▪ Firmi je bil dolgo zvest, zdaj pa bi se mu to že moralo kje poznati. ▪ Hoče, da bi jo imel rad, pa naj manj sili vanj. 4. v pojasnjevalnih priredjih uvaja pojasnilo k povedanemu ▪ Tam rabijo strokovnjake, pa ne kar katere koli. ▪ Že nekajkrat je izgubil delo, pa ne brez razloga. pa2 člen. 1. izraža nasprotovanje pravkar povedanemu ▪ Tega verjetno ne boš sam opravil. Pa bom, z veseljem. 1.1 kot del vezniške besede poudarja nasprotovanje glede na prej povedano ▪ Ne dovolim tega, pa če me nikoli več ne obišče. ▪ Kaj mu pomaga govoriti, če pa stalno beži od ljudi, ki mu hočejo dobro. ▪ Nič ne pomaga, če veliko dela, ko pa je vedno brez denarja. 1.2 kot del vezniške besede dodaja nasprotno ugotovitev ▪ Nič mu preveč ne brani, pa saj bo od drugih dobil potrebna dovoljenja. 2. poudarja navezovanje na pravkar povedano ▪ Pa je to sploh mogoče?! ▪ Pa smo spet na začetku! ▪ Pa delal, kdo bo?! ▪ Pa še kaj pridi. 3. navadno v vprašanjih poudarja nelagodje, vznemirjenost ob negotovosti, ugibanju ▪ Kaj pa, če ga ne bo? ▪ Kaj pa kričiš?! ▪ Kam pa misliš s tem? Primer 2: Veznik in členek pa Pa je izhodiščno sicer protivni veznik (‘nasprotovanje’), vendar pa je protivnost lahko razširjena/omiljena v zaporednost, ki je blizu vezalnemu ((stopnjevano) ‘do­ dajanje’, ‘dopolnjevanje’, npr. Ravno sem se odpravljal domov, pa me pokličejo nazaj, da je nujno; Naj se že enkrat odpravi pa gre!) ali posledično‑sklepalnemu priredju (‘vzročnost’, npr. Preveč so pritiskali nanj, pa se jim je uprl). Členek pa je obravnavan homonimno. V prvem pomenu (s podpomeni, npr. ‘nasprotovanje’) sicer ima izrazito konektorsko vlogo, ki se navezuje na vezniško, čeprav je prisotnost naklonskosti mnogo očitnejša (npr. Tega verjetno ne boš sam opravil. Pa [izjavljam: ni dvoma, negotovosti] bom, z veseljem; Nič ne pomaga, če veliko dela, ko pa [poudarjam, izpostavljam] je vedno brez denarja). V drugem pomenu je členek povezovalni, zato je konektorska vloga še vedno izrazita (npr. 17Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Pa še kaj pridi). Naklonskost najizraziteje izstopa v tretjem pomenu (‘nelagodje’, ‘vznemirjenost’ ob negotovosti, ugibanju). vendar1 vez. v priredno zloženi povedi ali zvezi 1. v protivnih priredjih uvaja razmerje nasprotja s pravkar povedanim ▪ Niso mu dali prav nič upanja, vendar je počasi okreval in celo ozdravel. ▪ Nimajo veliko znanja, vendar so zelo vztrajni in željni uspehov. 1.1 v protivnih priredjih uvaja razmerje nasprotja z izpostavitvijo zadržka, omejitve pri povedanem ▪ Saj se trudi dokončati šolo, vendar z izpiti mu gre zelo počasi. ▪ Na tej relaciji vozijo vlaki, vendar imajo večurne zamude. vendar2 člen. 1. poudarja povedano ▪ Šolo naj konča, to je vendar predpogoj, da se pogovarjamo o zaposlitvi. 1.1 poudarja samoumevnost povedanega ▪ Zdaj je vendar zadosti stara, da gre na svoje. ▪ Saj ga vendar pozna že od malega! ▪ Po končani devetletki pa ga vendar ne bo učil poštevanke! 2. izraža nestrpnost, nejevoljo ▪ Kaj vendar dela cele dneve zaprt v stanovanju?! ▪ Naj samo ne obljublja, naj vendar naredi že enkrat! 3. izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče ▪ Glej ga, vendar si se spomnil tudi na nas! ▪ O, vendar se nam je spet uspelo zbrati! ▪ No, po dolgem času vendar tudi ena spodbudna novica. Primer 3: Veznik in členek vendar Vendar je tipični priredni (v nasprotju z ali v podrednih povedih ne nastopa) veznik, ki izraža le protivnost (‘nasprotje’, lahko z ‘zadržkom’, ‘omejitvijo’). Prevladujoča, celo izhodiščna (prim. Snoj 2015) besednovrstna opredelitev je pri vendar sicer členek, kar je po obsegu razvidno tudi iz zgornjega sestavka (splošno poudarjanje, poudarjanje ‘samoumevnosti’; ‘nestrpnost, nejevolja’, ‘veselje’ ob pozitivnem presenečenju). To dejstvo vsekakor opravičuje homo­ nimno obravnavo. Vzročni vezniki prvenstveno izražajo ‘vzročnost’ s ‘pojasnjevanjem’ ter ‘skle­ panjem’ in ‘posledičnostjo’. Ti vezniki izražajo jasna logično dorečena razmerja, kar kaže na njihovo pomensko bolj specificirano uporabo: saj (‘vzročnost s po­ jasnjevanjem’, npr. Bo zmogla, saj ima dovolj energije), sicer /pa/ (‘vzročnost s pojasnjevanjem’, npr. Očitno se dobro počuti, sicer bi že odšel; Niso izgledali ne- zadovoljno, sicer pa se bodo prav hitro oglasili), namreč (členek v vezniški rabi, ki pojasnjuje, npr. Udeležba ni bila prav velika, veliko ljudi je bilo namreč še na dopustu), kajti (‘pojasnjevanje z utemeljevanjem’, Dobro bi jih bilo prepričevati, kajti drugačni pritiski niso dobri). č 18 Domen Krvina – Andreja Žele  Vezniki: poskus opredelitVe njihoVe Vloge V ... saj1 vez. v priredno zloženi povedi 1. uvaja razmerje utemeljevanja, pojasnjevanja prej povedanega ▪ Takoj bom vse uredil, saj je to moja dolžnost. ▪ Ne bom je predstavljal, saj jo tako in tako poznate. ▪ Bil je utrujen, saj je imel za seboj naporen dan. 1.1 uvaja razmerje vzroka in posledice ▪ Nič ne poslušaš, saj ne moreš o tem nič vedeti. ▪ Preveč hiti, saj bo polovico stvari pozabil. 2. uvaja razmerje nasprotja s prej povedanim ▪ Kaj tako silijo vame, saj ni kaj povedati. ▪ Kako naj odgovarja, saj se sploh ne spozna na to področje. saj2 člen. 1. izraža soglasje, pritrjevanje ▪ Saj saj, nikoli ne izpolnijo obljub! ▪ Niso več daleč. Saj ravno zato, vsak trenutek lahko pridejo. ▪ Saj sem rekel, da ne bo šlo. 1.1 navadno v zvezi z res izraža pritrjevanje in hkrati opozarja ▪ Kaj pa ona? Saj res, nje ne smemo pozabiti. ▪ Saj res, z menoj gre. 2. izraža zanikanje ali zadržano sprejemanje česa ▪ Saj to je (tisto), nikakor se ga ne more odkrižati! ▪ Saj nič ne rečem, odgovoril pa bi lahko! 3. izraža, poudarja samoumevnost povedanega ▪ Saj veš, kakšne so stvari v resnici. ▪ Saj sem rekel, da tako ne bo šlo. ▪ Pa saj bo vse zvedel od drugih! 4. izraža podkrepitev trditve, namere ▪ Saj kdo bi bolj zaslužil srečo kot ona! ▪ Saj tudi polovica narejenega bo dovolj. ▪ Saj ne ve, česa se je lotil! Primer 4: Veznik in členek saj Tako kot vendar veznik saj vzpostavlja le priredna razmerja (izhodiščno ‘uteme­ ljevanje’, ‘pojasnjevanje’, dodatno pa še ‘vzročnost’). 2. pomen z izrazitejšo na‑ klonskostjo (‘nasprotje’) že nakazuje prehod proti členku; vezniško uvrstitev ute­ meljuje zlasti povezovalna vloga med stavki. Sledi homonimna obravnava členka saj. V teh pomenih (‘soglasje’, ‘pritrjevanje’, ‘zanikanje’, ‘zadržano sprejemanje’, ‘samoumevnost’) je naklonskost izrazito prisotna, poleg nje pa je zaznavna tudi besedilna konektorska vloga (npr. Kaj pa ona? Saj res, nje ne smemo pozabiti). Sklepalni vezniki prvenstveno izražajo ‘sklepanje’ in ‘utemeljitev’: zato /pa/ (‘sklepanje’, ‘nepričakovana dopolnitev kot nadomestek’, npr. Ni zadovoljna, zato pa jo vse takoj razburi), torej (za vzročno‑sklepalno razmerje z dopolnilnim pojasnilom, npr. Ni denarja, torej se bomo morali drugače zoorganizirati), tako d 19Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 (prislov v vzročno‑posledičnem razmerju, pogosto v zvezi z da npr. Prišel je dobe- sedno na njihov prag, tako da so ga sčasoma sprejeli in vključili v delo), tedaj (za pogojno‑posledično razmerje), pa (za vzročno‑posledično in pogojno‑posledično razmerje, npr. Ni je upošteval, pa je odšla). torej1 vez. v priredno zloženi povedi ali zvezi 1. v sklepalnih priredjih uvaja sklep glede na izrečene vzroke ▪ Razmere se poslabšujejo, torej je zadnji čas, da se kaj ukrene. ▪ Šolo je končal, torej si mora iskati delo. 2. v sklepalnih priredjih uvaja pojasnilo k izrečenemu ▪ Otvoritev razstave bo prvega maja, torej na praznik dela. ▪ Zadnje čase je pogosto na bolniški, torej očitno ima probleme z zdravjem. torej2 člen. 1. izraža nejevoljo, začudenje, nestrpnost ▪ Torej glede škode ne misliš nič ukreniti? ▪ A tako torej, že vse da je naprej odločeno. 2. izraža navezovanje na povedano ▪ Ti si torej proti ukrepanju na tak način. ▪ Torej so se vendarle uvrstili naprej. ▪ Vsega smo si torej sami krivi? ▪ Kaj torej storiti ... prav dobro ne kaže. 3. izraža poziv, spodbudo k ukrepanju ▪ Torej, kako si se odločil? ▪ Torej gremo v akcijo ali ne! Primer 5: Veznik in členek torej Pomen veznika torej je razmeroma specializiran, saj izraža le ‘sklepanje’, ‘pojas­ njevanje’. Homonimno obravnavani členek torej je pomensko širši, saj izraža tako ‘nejevoljo’, ‘začudenje’, ‘nestrpnost’ kot tudi ‘poziv’, ‘spodbudo’, hkrati pa nasto­ pa tudi v povezovalni vlogi (‘navezovanje’). Kljub temu, da je ponekod fonetično delno osamosvojen (npr. Torej, kako si se odločil), njegova izrazita vezanost na posamezne enote členku torej onemogoča medmetno rabo. Za podredne veznike, ki so prvenstveno sestavni del odvisnega stavka, velja, da jih združuje potencialni istovrstni odvisnik Zato je tudi njihova vrstnost oz. vrstna določnost načeloma opredeljena širše kot pri prirednih veznikih. Pomenska usmeritev celotne podredno zložene povedi pa je odvisna zlasti od pomenske (in tudi naklonske) usmeritve povedka v nadrednem stavku.13 To najlažje dokažemo z uporabo najuniverzalnejšega in tudi najbolj 13 Pri odvisnosti propozicij, ki se skladenjsko‑izrazno odraža v različnih podrednih razmerjih, je družljiva sopojavnost povedkov oz. glagolska kookurenca nadrednega in odvisnega povedka bistvena. In znotraj t. i. pomenske družljivosti povedkov se je izkazalo smiselno opozarjati, 3.2 ⏷ 20 Domen Krvina – Andreja Žele  Vezniki: poskus opredelitVe njihoVe Vloge V ... razširjenega podrednega veznika da: Povedal je, da pride [predmetni odvisnik, zadobnost], Sram ga je, da ni izpolnil obljube [predmetni odvisnik, preddobnost], Vse bi bilo drugače, da ni tega storil [pogojni odvisnik, preddobnost; stilna zazna­ movanost (starinsko)],14 Udaril ga je, da se je opotekel [posledični, isto‑ do za­ dobnost], Najel je delavce, da bi delo lahko končali [namernost, zadobnost], Prišel je, da se potoži [namernost, zadobnost] ipd. Potencialno najuniverzalnejši podredni vezniki. Zanje je tipično, da so soodvisno povezani zlasti s povedkom v odvisnem stavku, s povedkom v nadrejenem stavku pa lahko enkrat bolj, drugič manj, odvisno od pomena povedka in veznika. To izraža tudi slovarska funkcijska razlaga »uvaja kaj« : »izraža (vzrok, namen, način itd.)«. Da (prvenstveno uvaja predmetne vsebinske odvisnike z različno vsebino, po SSKJ so opredeljeni kot »pripovedni odvisni stavek«), ko (izraža časovni odvis­ nik; izražanja drugih odvisnikov, npr. vzročnega, so zaznamovana), če (‘pogoje­ vanje’, ‘pogojnost’), ki (‘oziralnost’, ‘dopolnjevanje’, ‘opredeljevanje’). Veznik da zaradi svoje pomenske splošnosti oz. nespecializiranosti uvaja vsebino, ki se v celoti odvisno povezuje s pomenom matičnega povedka v nadre­ jenem stavku. In od matičnega povedka je odvisno, ali vsebino da­odvisnika po­ mensko zoži ali razširi ali pa načeloma omogoča odvisnik s kar najširšo vsebino; s popozicijskim (vsebinskim) udeležencem uvaja vezljvost ali družljivost.15 da1 vez. 1. I. v podredno zloženi povedi 1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet ▪ Bojim se, da je prepozno. ▪ Že vidim, da nimam sreče. ▪ Omogočila mu je, da je končal študij. 1.1 v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet ▪ Saj sem ti rekel, da rajši počakaj. ▪ Prosi, da naj mu dajo mir. 2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek ▪ Prav je, da si prišel. ▪ Škoda, da zapraviš toliko časa. 3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek kje je sopojavnost povedkov zavestnega in nezavednega delovanja možna in kje ni logična. Tako npr. glagoli odločitve, privolitve in obljube (odločiti se za, dogovoriti se, sporazumeti se, obljubiti ...) načeloma niso pomensko družljivi z glagoli stanja, neodvisnega od volje vršilca/ nosilca, npr. bolezni, pohabljenosti, sramu, zmedenosti, inteligentnosti, podobnosti, npr. *Peter je obljubil Ani, da bo zbolel, *Peter se je dogovoril, da zasovraži Anino prijateljico itd. 14 eSSKJ pri vezniku da tega pomena ne beleži več. Prim. http://www.fran.si/iskanje?View=1&Qu­ ery=da. 15 Tovrstni povedki po S. Karolaku (2001: 24–25) spadajo med pomensko sestavljene glagole, ki jih deli v skupine glagolov (1) predvidevanja, pričakovanja, slutnje, (2) nadejanja, upanja, želje, (3) strahu, slutnje, (4) nanašanja, (5) obljube, veljave, (6) govorjenja, (7) zmote, (8) pomoči, (9) laži, (10) namere, (11) zanimanja, (12) maščevanja, (13) oštevanja, zmerjanja, (14) razisko­ vanja, preiskovanja. ⏵ 21Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 ▪ Nima navade, da bi se pritoževal. ▪ Ni dvoma, da imaš prav. 4. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem ▪ Odsvetoval je pot skozi gozd, češ da je nevarno. ▪ Pravi, da posojilo lahko vrne v kratkem, zdaj pa da še ne more. 5. v zvezi s samo, le uvaja omejevanje prej povedanega ▪ Takoj bo nastopil, samo da si oddahne. ▪ Vse je vedel, le da ni smel vsega takoj povedati. 6. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dogajanje v nadrednem stavku ▪ Kesa se, da je tako ravnal. ▪ Žal mu je, da se je spozabil. 7. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrednem stavku ▪ Sedel je, da bi se odpočil. ▪ Prišel je, da se malo potoži. ▪ Najel je delavce, da mu kopljejo temelje. ▪ Najel je domačine, da so mu sproti svetovali kako in kaj. 8. v načinovnih odvisnikih, v zvezi z ne izraža način, kako poteka dejanje v nadrednem stavku ▪ Vedno plane v sobo, ne da bi potrkal. ▪ Nihče ga ne omeni, da se ne bi zraven nasmehnil. 8.1 navadno v zvezi s kot, kakor izraža način poteka dejanja, procesa s primerjavo ▪ Smeje se, kakor da se ni nič zgodilo. ▪ Vedno prime za kljuko, kot da se mu zelo mudi oditi. 9. v posledičnih odvisnikih izraža posledico, ki jo ima dejanje v nadrednem stavku ▪ Tako ga je udaril, da se je kar opotekel. ▪ Tako in toliko se je živciral, da je zbolel. 10. ozkoknjižno, v pogojnih odvisnikih, navadno zanikano izraža pogoj za uresničitev dejanja, stanja v nadrednem stavku ▪ Lahko bi bilo marsikaj drugače, da nisi tako trmast. ▪ Da ga niso tolikokrat pregovorili, bi že zdavnaj odšel. 2. II. 1. kot členek izraža ukaz, zahtevo, opozorilo ▪ Da se mi pri priči umakneš! ▪ Da nisi o tem niti črhnil! 2. kot členek izraža ugibanje, začudenje, ogorčenje ▪ Pa ne, da tega še nisi delal?! ▪ Menda da pride. ▪ Da te ni sram! 3. kot členek izraža poudarjanje, pojasnjevanje ▪ To je bilo zadnjič, da veš! ▪ Da smo si na jasnem: tega ne bomo več podpirali! da2 člen. 1. ozkoknjižno izraža pritrjevanje ▪ Da, vem. ▪ Da, in od tega ne odstopam! ▪ Pa sprejmete vabilo? Včasih da in včasih ne, odvisno kaj ponujajo. 1.1 ozkoknjižno poudarja, potrjuje povedano ▪ Da, zagotovo pridem! ▪ Da, res je bilo tako. ▪ Da, ne maram ga več videti! Primer 6: Veznik in členek da 22 Domen Krvina – Andreja Žele  Vezniki: poskus opredelitVe njihoVe Vloge V ... Podobno kot priredna veznika vezalni in ter ločni ali je da podredni veznik z najšir­ šim in s tem tudi najsplošnejšim pomenom. Njegova najosnovnejša vloga je uvajanje odvisnika ob glavnem stavku.16 V tej vlogi da k pomenu odvisnikov z najsplošnej­ šo vsebino (tj. predmetnih, osebkovih, prilastkovih, ki bi jih lahko imenovali tudi »vsebinski odvisniki«) ne prispeva dosti, jih le začenja, vpeljuje, stavčnočlensko umešča, kar se odraža v razlagi »uvaja vsebino«. To v zgornjem sestavku velja za pomene od 1 do 5. Ob členkih, ki pridobivajo vezniško funkcijo, spremembi besednega reda in/ali brezvezniški rabi, ki nakazuje možni prehod podredja v smeri soredja, bi bilo v nekaterih od teh odvisnikov veznik da mogoče tudi izpustiti (npr. Takoj bo nastopil, samo da si oddahne > Takoj bo nastopil, samo oddahne si) ali ga zamenjati z dvopičjem (npr. Že vidim, da nimam sreče > Nimam sreče, že vidim > Že vidim: nimam sreče). Drugače je pri pomensko bolj specializiranih odvisni­ kih (tj. z jasno, natančno določeno vsebino), kot so vzročni, namerni, načinovni, posledični, pogojni. Pri teh veznik predstavlja bistven del njihovega pomena in ga zato ni mogoče izpustiti – zaradi njegove splošnosti lahko da (razen v namernem in načinovnem odvisniku)17 sicer zamenjamo s pomensko bolj specifičnim veznikom, ne moremo pa ga izpustiti (npr. Sedel je, da bi se odpočil > *Sedel je, bi se odpočil; Vedno plane v sobo, ne da bi potrkal > *Vedno plane v sobo, ne bi potrkal; Kesa se, da je tako ravnal > ker je tako ravnal > *tako je ravnal; Lahko bi bilo marsikaj drugače, da nisi tako trmast : Lahko bi bilo marsikaj drugače, > če ne bi bil tako trmast / *nisi tako trmast). Takšna vpetost veznika v pomen odvisnika želi odraziti tudi razlaga »izraža namen/način/posledico« itd. Istovrstni podredni vezniki glede na posamezna vsebinska oz. logično­ ­skladenjska razmerja Kot že omenjeno v komentarju pri da, si podredni vezniki znotraj posameznih vse­ binskih razmerij lahko dopolnilno in deloma tudi stilsko porazdelijo vloge. 16 V latinščini ima podobno vlogo veznik cum, ki ob izhodiščnem pomenu »ko« sicer uvaja časovni odvisnik, vendar je pomen celotne povedi zelo odvisen od izbire časa in naklona v odvisniku in glavnem stavku – konjunktiv v odvisniku kaže na tesnejšo vsebinsko povezanost (kot jo ocenjuje upovedovalec) in lahko izraža npr. vzročnost. V funkciji predmetnih odvisnikov se medtem v la­ tinščini uporablja akuzativ z infinitivom: ve [kaj], da nič ne ve ~ scit SE nihil SCIRE. Za izražanje preddobnosti se rabi infinitiv perfekta (da ni nič VEDEL ~ se nihil SCI(V)ISE), zadobnosti pa infinitiv futura (da ne BO nič vedel ~ se nihil SCITURUM ESSE). 17 Podobno kot pri vezalnem in/ter ima tudi tu, zlasti pri namernem odvisniku pomembno vlogo vid dejanja v odvisniku: kadar je da razširjen še z bi ali naj (v drugem primeru je da lahko izpuščen in ostane le vezniški naj), je odvisnik gotovo namerni, dejanje pa je z znatno verjetnostjo (ok. 65 %) dovršno – če je nedovršno, je vezano zlasti na ponavljalnost. Še pomembnejši kazalec vrste odvis­ nika je vid njegovega povedka, kadar odvisnik uvaja samo da: tedaj z dobrimi 52 % zmerno prevla­ duje nedovršnik, da pa v tem primeru uvaja zlasti predmetni ali osebkov (npr. Takoj je opazil, da se mu tresejo roke; Izkazalo se je, da njune trditve ne držijo), mnogo redkeje namerni odvisnik (npr. Kmalu jih pripravi, da se smejejo skupaj). Če je dejanje v odvisniku dovršno, je odvisnik večinoma namerni (npr. V kompostni kup vpihavajo zrak, da odpadki hitreje razpadejo; Tišina, ki zavlada v prostoru, ga pripravi, da se vidno nakremži), le redko pa predmetni ali osebkov (npr. Dejstvo je, da zrelost nastopi šele pri določeni starosti, po razvoju čutov) (prim. Krvina 2015: 138–144). 3.2.1 23Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Tako je npr. veznik ko tipičen veznik za uvajanje časovnega odvisnika, ven­ dar ga lahko uvaja tudi veznik če, ko želimo poudariti ‘že ustaljeno ponavljanje česa’, in to vsaj deloma prehaja že v ‘vzročnost’. Npr. ko : če (Jezen sem, ko kdo tako ugovarja : Jezen sem, če kdo tako ugovarja). Veznik ker je tipičen veznik za uvajanje vzročnega odvisnika, vendar ga lahko uvaja tudi veznik da, ko želimo poudariti zlasti ‘vsebino določenega dejstva’, in ne toliko ‘načina ravnanja’, npr. ker : da (Žal mu je, ker je tako ravnal : Žal mu je, da je tako ravnal). Različna stopnja naklonskosti in stilnosti je posebej poudarjena pri uvajanju vzročnega od­ visnika s ker nasproti ko (Ne bom tajil, ker je res! : Ne bom tajil, ko pa je res!) ali npr. pri uvajanju pogojnega odvisnika s če nasproti z zaznamovanim da (Če bi to vedel, bi bilo vse drugače : Da bi to vedel, bi bilo vse drugače) ipd. skladenjskopomenska soodvisnost med povedki in vezniki Kot smo videli že pri vezanosti pomena (ne)istočasnosti na glagolski vid pri ve­ zalnih veznikih, je vsakokratna skladenjskopomenska vloga veznika soodvisna od uporabljenih povedkov, ki kot pomenski organizatorji in usmerjevalniki sporočil vključujejo oz. vsaj predvidevajo tudi okoliščinske in naklonske lastnosti. Soodvisnost med povedki in vezniki odpira precej temeljno vprašanje, katera razmerja najpogosteje povezujejo zavestna delovanja z nezavednimi delovanji in stanji, in katera so najpogostejša razmerja, ki povezujejo med seboj zavestna de­ lovanja.18 18 Pri odvisnosti propozicij, ki se skladenjsko odraža v različnih podrednih razmerjih, je družljiva sopojavnost povedkov oz. glagolska kookurenca nadrednega in odvisnega povedka bistvena (prim. Karolak 2001, Žele 2004): (1) glagoli odločitve, privolitve in obljube (odločiti se za, dogovoriti se, sporazumeti se, obljubiti ...) načeloma, nezaznamovano niso kookurenčni z gla- goli stanja, neodvisnega od volje vršilca/nosilca, npr. bolezni, pohabljenosti, sramu, zmede­ nosti, inteligentnosti, podobnosti, tudi ne z glagoli volje, npr. hotenja, želje, poželenja, tudi ne z glagoli občutenja, npr. milosti, ljubosumnosti, zavisti, sovraštva, npr. *Peter se je odločil zboleti, *Peter je obljubil Ani, da bo zbolel; *Peter se je dogovoril, da zasovraži Anino pri- jateljico; *Peter je obljubil Ani, da bo zasovražil njeno prijateljico; (2) glagoli resignacije in tolerance (sprijazniti se z/s ...) so kookurenčni z glagoli stanja, neodvisnega od volje vršilca/ nosilca, npr. bolezni, pohabljenosti, sramu, zmedenosti, inteligentnosti, podobnosti, npr. Janez se je sprijaznil s pohabljenostjo; Ana se je sprijaznila s svojo plahostjo, niso pa kookurenčni z glagoli volje, tudi ne z glagoli odločitve, pobude in ne z drugimi operativnimi glagoli, pri katerih je relevantna tudi udeleženska korefenčnost/nekoreferenčnost, npr. nesmiselni *Peter se je sprijaznil s tem, da sovraži Ano (nasproti smiselnemu Janez se je sprijaznil s tem, da ga Ana sovraži), nesmiselni *Janez se je sprijaznil s svojo odločitvijo stopiti v zakon (nasproti smiselnemu Janez se je sprijaznil z odločitvijo staršev, da mora stopiti v zakon) ipd.; (3) glagoli odpuščanja, oprostitve, dopustitve niso kookurenčni z glagoli stanja, neodvisnega od vo- lje vršilca/nosilca, npr. bolezni, pohabljenosti, sramu, zmedenosti, inteligentnosti, podobnosti, npr. *Janez je oprostil Tončki, da je inteligentna, in so kookurenčni z glagoli odločitve, pobude in z drugimi operativnimi glagoli, npr. Janez ji je oprostil, da je odšla od njega; Janez jim je prizanesel, tako da ni dajal nepotrebnih naukov ipd. 4 24 Domen Krvina – Andreja Žele  Vezniki: poskus opredelitVe njihoVe Vloge V ... Lahko izhajamo iz predpostavke, da medpropozicijska vzporednost načelno omogoča, da se v priredju lahko sopojavljajo povedki zavestnega in nezavednega delovanja, medtem ko propozicijska odvisnost v podredju to načelno omejuje, vsaj v nekaterih odvisnikih, npr. Dobro so se dogovorili in zdaj bodo veseli nasproti *Dobro so se dogovorili, da bodo veseli [povezava s predmetnim odvisnikom ni mogoča], glede na smiselno možnost Dobro so se dogovorili, da so veseli [‘vzroč­ nost’]. Ti zgledi potrjujejo, da ne odloča samo merilo zavestnega ali nezavednega delovanja/stanja, temveč tudi pomenje izbranega glagola. Sklenemo lahko, da je poleg družljive sopojavnosti povedkov pomembna tudi skladenjskopomenska vloga veznika, stopnja sovplivanja pa se meri glede na pri­ redno ali podredno vezniško vlogo. za sklep Vezniki kot ubesedena logično‑skladenjskopomenska razmerja so hkrati tudi glavni ubesedeni usmerniki sporočilne perspektive v zloženih povedih. V različni soodvisnosti s povedki med drugim soodločajo tudi o jasnosti in enoumnosti upo­ vedenega. Vsaj posredno pa vezniki kljub svoji vrstni določljivosti potrjujejo, da se razmerja, ki jih izražajo, nagibajo bolj k različnim stopnjam odvisnosti in da je zato znotraj posameznih razmerij v zloženi povedi morda smotrneje govoriti o različnih stopnjah odvisnosti kot pa o zgolj podrednosti in prirednosti. Oba izraza namreč označujeta samo večjo ali manjšo stopnjo odvisnosti, tako da ne zaobseže­ ta neodvisnih ali skoraj neodvisnih razmerij tipa Zelo je svojeglav, [in/tj., se pravi, da ...] zelo trmari ipd. viRi Gigafida = Gigafida: elektronska zbirka slovenskih besedil 〈http://www.gigafida.net, dostop 14. 6. 2017〉. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 〈www.fran.si, dostop 14. 6. 2017〉. eSSKJ = eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 〈www.fran.si, dostop 19. 3. 2018〉. liteRatuRa Barić idr. 2003 = Eugenija Barić idr., Hrvatska gramatika, Zagreb: Školska knjiga, 32003. Chloupek 1961 = Jan Chloupek, K parataktickému spojování vět v nářečí, Slovo a slovesnost 22 (1961), št. 4, 254–262. Karolak 2001 = Stanisław Karolak, Od semantyki do gramatyki: wybór rozpraw, Warszawa: In­ stytut Slawistyki PAN, 2001. Krvina 2015 = Domen Krvina, Glagolski vid v sodobni slovenščini: doktorska disertacija, Filozof­ ska fakulteta v Ljubljani, 2015. – Razmnoženo. Petr idr. 1986 = Jan Petr idr., Mluvnice češtiny 2: tvarosloví, Praha: Academia, 1986. Sloboda 1961 = Karel Sloboda, Parataxe a hypotaxe z hlediska modální výstavby souvětí, Slovo a slovesnost 22 (1961), št. 4, 241–254. Snoj 2015 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar 〈www.fran.si, dostop 14. 6. 2017〉. 5 25Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Toporišič 1968 = Jože Toporišič, Priredni odnosi v slovenskem knjižnem jeziku, Jezik in slovstvo 13 (1968), št. 6, 184–192. Toporišič 1965–1970 = Jože Toporišič, Slovenski knjižni jezik I–IV, Maribor: Obzorja, 1965–1970. Toporišič 1982 = Jože Toporišič, Nova slovenska skladnja, Ljubljana: DZS, 1982. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000. Vidovič Muha 1984 = Ada Vidovič Muha, Nova slovenska skladnja J. Toporišiča, Slavistična revija 32 (1984), št. 2, 142–155. Vinogradov 1947 = Viktor Vladimirovič Vinogradov, Russkij jazyk: grammatičeskoe učenie o slove, Moskva – Leningrad: Učpedgiz, 1947. Žele 2004 = Andreja Žele, Koreferenčna vezljivostna razmerja v slovenskih povedih, Slavistična revija 53 (2004), št. 1, 13–25. Žele 2014 = Andreja Žele, Slovar slovenskih členkov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014 (Slovarji). summaRy Conjunctions: Identifying Their Role in Slovenian Complex Sentences Conjunctions as lexicalized logical syntactic‑semantic relations are at the same time also the chief lexicalized indicators of the communicational perspective in complex sentences. In various interdependence with predicates, among other things they help determine the clarity and unambiguity of what is verbalized. At least indirectly, even though their types can be defined, they confirm that the relations that they express incline more toward de­ grees of dependence and that therefore within individual relations in complex sentences it may make more sense to talk about various degrees of dependence than simply about subordination and coordination. Namely, the two expressions indicate only a greater or lesser degree of dependence, such that they do not include independent or nearly indepen­ dent relations of the type Zelo je svojeglav, [in/tj.; se pravi, da ...] zelo trmari ‘He is very obstinate [and/i.e.; that is to say that ...] he stubbornly persists a lot’ and so on.