GEOLOGIJA 45/2, 559–566, Ljubljana 2002 Izbor nahajali{~ mineralnih surovin za gradbeni{tvo za prostorske plane – primer uporabnosti geologije Aggregate deposit selection for land use planning – an example of applied geology Slavko V. ŠOLAR & Ivan STRGAR Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: slavko.solar@geo-zs.si Klju~ne besede: mineralne surovine, prostorski plani, geolo{ki podatki, ob~ine, Slovenija Key words: Aggregates, geo data, review, evaluation, land use planning, Slovenia Kratka vsebina V prispevku prikazujemo ve~namensko uporabnost geolo{kih podatkov pridobljenih v ocenah stanja in vrednotenjih nahajali{~ mineralnih surovin za gradbeni{tvo na obmo~ju posameznih ob~in. Program ocene stanja in vrednotenje nahajali{~, ki se je za~el na pobudo lokalnih skupnosti, poteka od leta 1992 in je primarno namenjen oskrbi lokalnih skupnosti z mineralnimi surovinami za gradbeni{tvo. Posamezne naloge programa po ob~inah slu‘ijo kot strokovne podlage za odlo~anje o spremembah in dopolnitvah prostorskega plana na nivoju ob~ine. Abstract Geo data, if properly collected and transformed into suitable information, can assist decision makers in gaining a solid foundation for decisions and also adequately inform general public from the local to country level. A case study on detailed aggregate assessment on one quarter of Slovenia is used to demonstrate how geo data can be used for different purposes. Uvod Mineralne surovine za gradbeni{tvo, ki spadajo v sektor rudarstvo, so po obsegu in vrednosti postale najpomembnej{e mineralne surovine v Sloveniji po za~etku zapiranja rudnikov energetskih mineralnih surovin (premoga in urana) ter kovinskih mineralnih surovin (‘ivo srebro, svinec in cink). Sprememba na podro~ju rudarstva se je pri~ela koncem 80-tih in na za~etku 90-tih let prej-{njega stoletja. Vzrok so spremenjene gospo- darske in dru‘bene razmere, ki so tudi na podro~ju rudarstva poudarila na~ela tr‘nega gospodarstva, med drugim tudi na~elo racionalnosti proizvodnje. Rudarstvo kot gospodarska dejavnost vseskozi temelji na rudarskem ciklu, ki obsega raziskave, odpiranje, pridobivanje, predelavo ter zapiranje rudnikov vseh vrst mineralnih surovin. Omenjeni preobrat je precej spremenil tudi na-~ine in vrste ocen stanja ter vrednotenja raz-li~nih vrst mineralnih surovin (energetskij, kovinskih in nekovinskih, vklju~no z mine- 560 ralnimi surovinami za gradbeni{tvo). V na{em primeru, ocene stanja in vrednotenje naha-jali{~ mineralnih surovin za gradbeni{tvo, pomeni ve~je upo{tevanje interesov razli~nih skupin in posameznikov. Le-ti glede na interese, cilje in vedenje o tematiki, potrebujejo razli~ne informacije in podatke, katerih del lahko pripravijo strokovnjaki geolo{ke stroke. Slednje pa seveda ne pomeni “prilagajanje” rezultatov, podatkov ali informacij. Pri delu smo upo{tevali interese naro~-nikov, pri ~emer so posamezni detajlno opredelili cilje. Temu smo dodali tudi dosegljive podatke in informacije za katere smo menili, da so zanimivi za {ir{i krog javnosti ter (morebitnih) uporabnikov. Delo je namenjeno torej tudi obve{~anju zainteresirane javnosti, od industrije (investitorjem, rudarskih podjetij), do lokalne skupnosti (prostorskim planerjem, ljudem, ki se ukvarjajo z razvojem). Prvenstveno pa naj bi slu‘ilo kot strokovna podlaga v pomo~ pri prostorskem planiranju na lokalni ravni ter pri zagotavljanju surovin za gradbeni{tvo na lokalnem (ob~inskem) nivoju. Ne glede na uporabnika je pri podajanju rezultatov, podatkov in informacij potrebno seznaniti “porabnika” tudi z zanesljivostjo Tabela I. Razlike v pogledih in dojemanju znanost / stroka Verjetnost je sprejemljiva Neenakost je dejstvo Anticipacija Fleksibilnost Orientiranost k problemu Usmerjeno na odkritje Neuspeh in rizik sta sprejemljiva Inovacija je nagrajena Ponavljanje je bistveno za verodostojnost Ob~instvo je razpr{eno, razli~no in ni prisotno rezultata, znanim in neznanim vedenjem v zvezi s podatkom, nadalje z domnevami, mejami stroke/znanosti, verjetnimi posledicami razli~nih odlo~itev, klju~nimi podro~ji, kjer so potrebni novi podatki, nova spoznanja ter z na~ini, kako pridobiti najbolj potrebne informacije za dopolnitev dosedanjih izsledkov (Lubchenco 1995). Ob tem je potrebno opozoriti na omejitve strokovnih ali znanstvenih podatkov pri nji- Slavko Šolar & Ivan Strgar hovi uporabi v dru‘bi, predvsem pri napovedovanju prihodnjih trendov. Napovedi temelje na preteklih dogodkih, na sedanjem stanju, na numeri~nih krivuljah ali filozofskih teorij ter na optimisti~nih ali pesimi-sti~nih pogledih strokovnjaka na svet ali na tehnolo{ke napovedi (Constanza 2000). Slednje pomeni, da napovedovanje trendov ni (popolnoma) zanesljivo. Omejitve strokovnih in znanstvenih podatkov pri geo-zna-nostih imajo razli~ne vzroke: a) razli~ne teo-reti~no filozofske osnove znotraj same stroke – znanosti, b) dru‘beno nesprejemljivo stopnjo negotovosti in kompleksnosti, c) nepoznavanje vrednot ljudi ter razvojnih usmeritev ter d) zavedanje, da za odlo~anje ne obstaja samo eden odgovor. @e pri planiranju se je potrebno zavedati razlik v dojemanju sveta ter predvsem v na-~inu in ciljih dela med strokovnjaki (znanstveniki) kot izvajalci naloge ter zaposlenimi v vladnih slu‘bah kot naro~niki (tabela I). Nerazumevanje razlik vodi v slabe odlo~itve z nepopravljivimi posledicami. Neupo{teva-nje razli~nosti pa zmanj{uje medsebojno zaupanje. Slednje je pomembno pri podajanju interpretacij ter informacij. (po Bradshaw and Borchers, 2000) vlada / ob~ina Gotovost je za‘elena Enakost je za‘elena. ^as se kon~a z naslednjimi volitvami Rigidnost Orientiranost na storitve Usmerjeno na poslanstvo Neuspeh in rizik nista sprejemljiva Inovacija je sumljiva Mnenja so odvisna od situacije Ob~instvo je specifi~no, neposredno in prisotno Primer uporabe geolo{kih podatkov in informacij o nahajali{~ih mineralnih surovin v prostorskih planih Za uravnote‘eno oskrbo z vsemi mineralnimi surovinami iz doma~ih virov ali iz uvoza je potrebna vrsta aktivnosti. Le-te se za~nejo s potrebnim planiranjem na nivoju dr‘ave, regije in lokalne skupnosti. Pri tem je osnova analiza obstoje~ih zalog in virov Izbor nahajali{~ mineralnih surovin za gradbeni{tvo za prostorske plane – primer … 561 za gospodarstvo potrebnih mineralnih surovin ter napoved bodoče uporabe le-teh. V drugi polovici 80-tih let prejšnjega stoletja so bili izdelani dolgoročni in srednjeročni prostorski plani republike z dopolnitvami, tudi za posamezne vrste mineralnih surovin in sicer: • za energetske mineralne surovine, področje premogovništva in pridobivanja uranove rude, • za kovinske in nekovinske mineralne surovine. Konec devetdesetih let se je pričel nov cikel izdelave dolgoročnega prostorskega plana Republike Slovenije. Vseskozi pa so se na lokalnem nivoju dinamično spreminjali in dopolnjevali občinski prostorski plani, ki so se usklajevali z obstoječim državnim. Za zgoraj omenjeno analizo stanja ima osrednjo vlogo detajlno poznavanje geološke zgradbe in območij z nahajališči mineralnih surovin. To glede na družbene in gospodarske razmere velja predvsem za mineralne surovine, ki se uporabljajo v gradbeništvu, med katerimi so najbolj pogoste tehnični kamen -apnenec in dolomit ter prodi in peski. V obdobju od leta 1992 do 2002 so na osrednji geološki ustanovi občine ter država (pristojna ministrstva), naročali naloge s naslovom “Ocena stanja in vrednotenje nahajališč tehničnega gradbenega kamna na območju občine ...”. Po enaki metodologiji smo izdelali za območje Pomurja nalogo, ki je služila za oskrbo izgradnje avtoceste z mineralnimi surovinami za gradbeništvo. V zadnjem obdobju jih financira predvsem Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za rudarstvo. Metodologija naloge vsebuje naslednje faze: • pripravo: zbiranje in vrednotenje arhivskih podatkov iz obstoječe dostopne strokovne dokumentacije, nabavo potrebnih topografskih kart M 1:25000, konsultacije in sodelovanje s posameznimi izvajalci naloge ter z investitorjem, • terensko delo: geološki prospekcijski ogled in opis posameznih nahajališč z oceno obstoječega stanja zalog in virov, prostorske danosti, infrastrukturna izgradnja, omejitve zaradi okoljevarstvenih in drugih kriterijev, posebni ogledi pojavov ali nahajališč drugih mineralnih surovin, • laboratorijska dela: kompleksometrij-ske in kemične analize vzorcev, petrograf-sko-sedimentološke preiskave, • kabinetno delo: vrednotenje vseh rezultatov terenskih in laboratorijskih del, izdelava preliminarnih in končnih poročil ter grafične dokumentacije. Pred in med samo izvedbo naloge so bili obveščeni zainteresirani posamezniki in tudi lokalna skupnost. Nekateri posamezniki pa so tudi sodelovali pri delu. V poročilih o opravljenem delu, ki so zajemali tekstni in kartografski del smo rezultate podali na pregleden način, med drugim s: • preglednim opisom za nalogo relevantnih geografskih in geoloških podatkov obdelanega območja • pregledno geološko karto M 1:50 000 z lokacijami vseh obravnavanih nahajališč • opisom posameznih lokacij z opredelitvijo perspektivnosti • detajlnejšim opisom perspektivnih lokacij (laboratorijske preiskave vzorcev, izdelava hidrogeoloških mnenj) • poligoni lokacij nahajališč na topografskih kartah TNN merila 1:25.000 • tabelarni pregled vseh lokacij z osnovnimi podatki, vključno z oceno zalog in virov. V letih 1992 - 2001 je bilo obdelano okoli 26 % ozemlja Slovenije, večinoma na jugovzhodnem delu Slovenije (statistični regiji Posavje in Jugovzhodna Slovenija /Dolenjska, Bela Krajina, Kočevsko) ter na ravninskem delu severovzhodne Slovenije ob reki Muri (tabela II). Skupno je bilo v Sloveniji obdelano 44 občin. V Pomurju so to občine: Gornja Radgona, Radenci, Križevci, Veržej, Ljutomer, Razkrižje, Crenšovci, Velika Polana, Lendava, Turnišče, Odranci, Dubrovnik, Beltinci, Murska Sobota, Moravske Toplice in Tišina. V Savinjski regiji so obdelane občine Rogatec, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Kozje, Podčetrtek in Bistrica ob Sotli. V Spodnjeposavski regiji so to občine Krško, Brežice in Sevnica. V Jugovzhodni Sloveniji je obdelano 14 občin (Trebnje, Črnomelj, Semič, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Osilnica, Metlika, Šentjernej, Škocjan, Novo mesto, Žužemberk, Dolenjske Toplice in Mirna peč). Zgoraj omenjene regije so del večje regije -Vzhodne Slovenije. V osrednje slovenski regiji, ki edina sestavlja “večjo” regijo Osrednja Slovenija, so obdelane občine Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje in Litija. V celotni regiji Zahodna Slovenija je obdelana le občina Ajdovščina, v statistični regiji Goriško (tabela II in III). 562 Slavko Šolar & Ivan Strgar Tabela II. Rezultati raziskav po statisti~nih regijah (regije iz marca 2000) Zap. REGIJA Skupna Pregledana Število Število Št. Ocenjene štev. površina površina pregledanih perspektivnih raziskanih zaloge (km2) (km2) lokacij lokacij lokacij in viri skupaj novih (mio m3) 1 Pomurska 1337 600 111 32 2 6 36 2 Podravska 2170 3 Koroška 1041 4 Savinjska 2384 400 75 18 3 1 48 5 Zasavska 264 6 Spodnjeposavska 885 885 197 44 17 5 125 7 Jugovzhodna Slovenija 2678 2480 369 69 27 10 266 8 Osrednjeslovenska 2552 749 254 43 9 4 152 9 Gorenjska 2137 10 Notranjsko-kraška 1456 11 Goriška 2325 245 31 8 1 0 28 12 Obalno-kraška 1044 SLOVENIJA 20273 5360 1037 214 59 26 655 Tabela III. Rezultati raziskav po treh predlaganih regijah (regije iz oktobra 2001) REGIJA Skupna povr{ina (km2) Pregledana povr{ina (km2) (%) Število pregledanih lokacij Število perspektivnih lokacij Število raziskanih lokacij Ocenjene zaloge in viri (mio m3) skupaj novih Vzhodna Slovenija (1-7) Osrednja Slovenija (8) Zahodna Slovenija (9-12) 10759 2552 6962 4365 749 245 (40,6) (29,3) (3,5) 752 254 31 163 43 8 49 9 1 22 4 0 475.36 152.4 27.6 SLOVENIJA 20273 5360 (26,4) 1037 214 59 26 655.36 Skupno je obdelano 1037 lokacij mineralnih surovin za gradbeni{tvo – tehni~nega kamna apnenca in dolomita ter proda in peska. Med njimi mo~no prevladujejo naha-jali{~a dolomita, predvsem zaradi tega, ker je dolomit enostavno pridobivati (ve~inoma ‘e samo z bagrom). Po zgoraj opisani metodologiji je okoli 20 % lokacij perspektivnih ter med njimi slabih 6 % novih lokacij. Med lokacijami prevladujejo manj{i kopi zelo lokalnega pomena, ki so po ve~ini brez ustreznih dovoljenj za izkori{~anje. rovin na obdelanem ozemlju. Zaloge in predvsem viri perspektivnih lokacij presegajo potrebe po surovinah. Pov-pre~no ima perspektivna lokacija 3 milijone m3 mineralne surovine, kar je ve~ od pov-pre~ja zalog v pridobivalnih prostorih dolomita (povpre~no 0,8 mio m3) ter proda in peska (povpre~no 0,3 mio m3) ter manj od povpre~nih zalog apnenca, ki zna{ajo 3,9 mio m3 (tabela IV in V). Primerjava med proizvodnjo ter zalogami mineralnih surovin za gradbeni{tvo v celotni Tabela IV. Rezultati raziskav glede na vrsto mineralne surovine L o k a c i j e apnenec dolomit prod skupaj {tevilo pregledanih lokacij 209 717 111 1037 {tevilo perspektivnih lokacij 43 139 32 214 {tevilo novih lokacij 36 21 2 59 {tevilo raziskanih lokacij (elaborat) 3 17 6 26 zaloge v ocenjene v mio m3 292,2 327,4 36,0 655,4 Med vsemi lokacijami je samo 26 naha-jali{~ oziroma povr{inskih kopov, ki imajo izdelan elaborat o zalogah in virih mineralnih surovin. Iz teh podatkov sklepamo na izredno raz{irjen pojav nelegalnega, pa tudi ne strokovnega izkori{~anja mineralnih su- Sloveniji v letu 2000 (tabela V) z ugotovljenimi zalogami in viri na ~etrtini ozemlja Slovenije pove, da geolo{ki faktor omogo~a izbiro najbolj optimalne lokacije pridobivanja surovin za gradbeni{tvo tudi v daljni prihodnosti. Izbor nahajali{~ mineralnih surovin za gradbeni{tvo za prostorske plane – primer … 563 Tabela V. Proizvodnja ter zaloge mineralnih surovin za gradbeni{tvo v Sloveniji v letu 2000 (zaokro‘eno) proizvodnja (mio m3) zaloge I* (mio m3) zaloge II* (mio m3) Tehni~ni kamen – apnenec Tehni~ni kamen – dolomit Skupaj apnenec in dolomit Prod in pesek 2,4 3,0 5,4 1,4 92,0 68,0 160,0 10,0 56,0 2,0 58,0 13,0 Surovine za gradbeni{tvo 6,8 170,0 71,0 zaloge I* – zaloge v pridobivalnem prostoru zaloge II* – zaloge v raziskovalnem prostoru Proizvodnja in zaloge ostalih surovin za gradbeni{tvo za zanemarljive. Prenos podatkov in informacij Dostopnost do izsledkov raziskav je zagotovljena pri naro~nikih, to je ob~inah, s soglasjem naro~nikov tudi pri izdelovalcu nalog. Do sedaj ni bilo te‘av pri informiranju zainteresirane javnosti. @e pred izdelavo naloge smo obve{~ali lokalno skupnost o namenu in ciljih raziskav. Zbrani podatki imajo ve~namensko uporabnost, pri ~emer je pomembno, da v konkretnih primerih predstavimo neposrednemu uporabniku njemu razumljive in ustrezne informacije. Iz prakse je poznano, da je prehod med kabinetnimi in terenskimi geo-lo{kimi podatki ter uporabniku potrebnimi informacijami, dostikrat izvor nesporazumov in tudi napa~nih odlo~itev. Uporabnost podatkov ‘e realiziranih tovrstnih nalog na obmo~ju posameznih ob~in v Republiki Sloveniji, smo preverili na predstavitvah lokalnim skupnostim, zainteresiranim gospodarskim dru‘bam in podjetnikom, kakor tudi predstavnikom dr‘avnih upravnih organov, pristojnih in{pekcij in drugim, ki jih problematika zanima in se z njo ukvarjajo. V preteklih letih je bila dokazana uporabnost raziskav na ve~ nivojih. Vseskozi smo uporabljali enako metodologijo in zato je mo‘no podatke zdru‘evati. Delo opravljeno na nivoju ob~ine ali upravne enote je mo‘no prenesti na nivo regije ter tudi na nivo dr‘a-ve. Z zdru‘evanjem podatkov posameznih ob~in smo dobili, glede na stopnjo raziskanosti, sliko na nivoju regije. Le-ta je ‘e ustrezna za ugotavljanje mo‘nosti (samo)oskrbe ob-mo~ja z mineralnimi surovinami za grad-beni{tvo ob upo{tevanju transportnega radija (po cesti med 30 do 50 km). Slednji je pri oskrbi najbolj pogost omejujo~ faktor. Razdelitev Slovenije na 12 statisti~nih regij s povpre~no velikostjo med 1000 in 2500 km2, omogo~a vpogled v regionalno oskrbo ob predpostavki, da je proizvodnja enaka porabi, vendar ne na nivoju regije, ampak države. Za vodenje politike rudarskega sektorja oziroma gospodarjenje z mineralnimi surovinami, ki so last države, je na nivoju države zadolženo pristojno ministrstvo, V letih 2001-2002 je to Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Uprava RS za rudarstvo. Uprava posredno uporablja pridobljene podatke pri soglasjih za spremembe in prostorskih sestavin planov občin. Geološki zavod Slovenije posreduje letno okoli 100 mnenj: • kot strokovne podlage sektorja (obvezna izhodišča, usmeritve, merila in pogoje) in • o usklajenosti prostorskih sestavin planskih aktov občine. Pri izgradnji slovenskega avtocestnega križa, razen v Pomurju, ni bilo podobnih predhodnih sistematičnih zbiranj podatkov, čeprav so posamezna podjetja kot izvajalci gradbenih del, pokazala interes za nekatere površinske kope na območju tras avtocest. Zaradi tega niso bila upoštevana temeljna načela ravnanja z mineralnimi surovinami za gradbeništvo: • maksimalna izkoriščenost obstoječih kamnolomov, ki so na ustrezni oddaljenosti od trase avtoceste • skrbno izbrane nove lokacije glede na montan-geološke, krajinske, okoljevarstvene in družbene kriterije • pri odpiranju novih kamnolomov bi se lahko predvidelo: o kamnolome, ki bi se koristili le za čas izgradnje posamezne trase avtoceste in jih nato takoj po končanih delih dokončno sanirali o kamnolome, ki bi jih zaradi bodočih potreb avtocestnega programa ali za druge potrebe, ohranili kot dolgoročno ali občasno aktivne, z obveznostjo sanacije po končanem izkoriščanju. 564 Slavko Šolar & Ivan Strgar S programom, ki detajlno obravnava potencialnost ozemlja, smo zagotovili zadostno informacijo za predhodno odločanje za investicije, za gospodarsko aktivnost (začetek postopkov za izvedbo investicije; dovoljenja, ekonomsko tehnične ali tržne ekspertize), na nivoju lokalne skupnosti oziroma same lokacije. Nekaj lokacij ježe “dobilo” investitorje. Zastavljeni program ima precejšnje pomanjkanje različnih virov za hitrejšo obdelavo preostalega ozemlja Republike Slovenije. Poleg tega je za vzdrževanje in preverjanje podatkov že obdelanega ozemlja potrebna preverba le-teh po določenem časovnem obdobju (npr. 10 let). Praksa je pokazala, da je potrebno predvideti in upoštevati tudi obnavljanje podatkov na območju posameznih lokalnih skupnosti ali regije. Ugotavljanje potencialnosti ozemlja ter vrednotenja optimalnih območij za potrebe regionalnih prostorskih planov ter morebitno izkoriščanje surovin za gradbeništvo, izvaja parcialno po posameznih delih ozemlja tudi Geološki zavod Avstrije (Letouze-Zezula et al. 1998). Na nivoju države v Veliki Britaniji, uporabljajo podatke o regionalni proizvodnji, možnostih pridobivanja in porabi surovin za gradbeništvo pri kreiranju usmeritev, politike pridobivanja surovin za gradbeništvo kot tudi pri vrednotenju te politike (DETR 2000). Na Hrvaškem izdelujejo podobne ocene stanja in možnosti oskrbe z mineralnimi surovinami za gradbeništvo za potrebe nacionalnega avtocestnega programa (Dekovič 2002). Sklep Z dosedanjimi programi opravljenih nalog za posamezne občine v Republiki Sloveniji, ki detajlno obravnavajo potencialnost ozemlja glede mineralnih surovin za gradbeništvo, zagotavljamo zadostno informacijo: • za predhodno odločanje o rabi prostora (o spremembah in dopolnitvah prostorskih planov), • za gospodarsko aktivnost (začetek postopkov za izvedbo investicije) o za dovoljenja, o za ekonomsko tehnične ali tržne ekspertize na nivoju lokalne skupnosti oziroma same lokacije. Z združevanjem podatkov pa informacije na nivoju regij ter celotne države. Za teko~o, predvsem pa za dolgoro~no zadostno informiranost ne samo potreb nosilcev prostorskega planiranja, ampak tudi za vse druge zainteresirane subjekte, ki imajo interes za raziskovanje in/ali izkori{~anje mineralnih surovin za gradbeni{tvo, je potrebno zagotoviti sistemati~no evidentiranje in vrednotenje vseh nahajali{~ mineralnih surovin na obmo~ju posamezne lokalne skupnosti, regije in dr‘ave. Na ozemlju Republike Slovenije je potrebno na enak na~in obdelati pribli‘no {e slabe tri ~etrtine vsega prostora. Zbiranje podatkov, ne nujno tudi raziskovanje nahajali{~ posameznih vrst mineralnih surovin, zlasti pa interpretacija in hranjenje (arhiviranje) je naloga ustrezne nacionalne geolo{ke ustanove. Na ta na~in bo zagotovljena bolj{a identifikacija vhodnih podatkov za razli~ne baze podatkov, predvsem pa za spremembe in dopolnitve prostorskih planov lokalnih skupnosti. S tem bomo izbolj{ali obve{~enost zainteresirane javnosti ter bolj{o osnovo v procesih odlo-~anja, ki je vezano na pridobivanje ali porabo mineralnih surovin za gradbeni{tvo na nivoju dr‘ave, regije ali posamezne lokalne skupnosti. Zahvala Avtorja se lepo zahvaljujeva doc. dr. Dra-gomirju Skabernetu za pregled in korekture ~lanka. Za financiranje programa v letih med 1992 in 2001 se zahvaljujeva Ministrstvom za okolje, prostor in energijo, Ministrstvu za gospodarstvo, Ministrstvu za {olstvo, znanost in {port, Direkciji za avtoceste RS ter ob~inam, ki so bile predmet obdelave posameznih letnih programov razvojno – aplikativnih nalog. Literatura B r a d s h a w , G. A. & J. G. B o r c h e r s . 2000: Uncertainty as information: narrowing the science-policy gap. Conservation Ecology 4(1): 7. On line: http://www.consecol.org/vol4/iss1/art7 C o s t a n z a , R. 2000: Visions of alternative (unpredictable) futures and their use in policy analysis. Conservation Ecology 4(1): 5. On line: http://www.consecol.org/vol4/iss1/art5 Dekovi}, Z. 2002: Tre}e me|unarodno stru-~no savjetovanje o pristupu problematici izgradnje “Autoceste spasa” Zagreb-Split. Mineral br. 2/2002, Zagreb. Izbor nahajali{~ mineralnih surovin za gradbeni{tvo za prostorske plane – primer … 565 566 Slavko Šolar & Ivan Strgar DETR 2000: Planning for the Supply of Aggregates in England. A Draft Consultation paper. Department of the Environment, transport and the regions. October 2000. London. L e t u z e - Z e z u l a , G. K o c i u A., L i p i a r s k i P., P f l e i d e r e r S. & R e i t n e r H. 1998: GIS-Based Geodata Processing for Regional Land Use Planning. Proceedings for International Conference on GIS for Earth Science Applications. Ljubljana May 17-21, 1998. p121-128. Institute for Geology, Geotechnics and Geophisics. Ljubljana. L u b c h e n c o , J. 1995: The role of science in formulating a biodiversity strategy. Bioscience Supplement: Science and Biodiversity Policy. S7-S9. U r a d n i l i s t S R S , 1985: Dolgoro~ni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 – Uradni list, 1, Ljubljana. U r a d n i l i s t S R S , 1987: Dopolnitve dolgo-ro~nega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 – Uradni list, 41, Ljubljana. Uradni list SRS, 1989: Spremembe in dopolnitve dolgoro~nega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 – Uradni list, 12, Ljubljana. Neobjavljeni viri – Uporabili smo {tevilna strokovna gradiva (poro~ila o izvr{enih delih), ki so bila izdelana v obdobju od leta 1992 do konca leta 2001. Poro~ila se nahajajo v arhivu Geolo{kega zavoda Slovenije, Ljubljana.