Izhaja vmak četrtek [JKEDNTSTTO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (častila postale) Trst 431. — Poit. čekovni račun: Trst, it. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št* 25Ur NAhOCNiCS trimesečna Ur 325 - polletna lir 800 - letna lir 1100. — Za Inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spedizionie in abb. postale I. Kr. ŠT. 113 TRST, ČETRTEK 19. JULIJA 1956, GORICA LET. V. K ZASEDANJU VRHOVNEGA SOVJETA Posledice 20. občnega zbora boljševihov Svetovni položaj se spreminja - Demokracija bo morala zmagati Zasedanje Vrhovnega Sovjeta, naj višjega parlamentarnega telesa komunistične Rusije, kii se je pričelo prejšnji teden v Moskvi, je spet pritegnilo pozornost mednarodne javnosti na razmere v Sovjetski zvezi. Iznova so zaživele v svetu razprave, kakšne utegnejo biti posledice nove ruske politike za Sovjetsko zvezo samo, za mednarodni komunizem in z>a 1) od oče odnose med velesilami. Da je bil govor o grozodejstvih in zgrešeni politiki pokojnega Stalina, ki ga je 25. februarja imel Hruščev na občnem zboru boljševikov v Mosikvi, zelo pomemben zgodovinski dogodek, o tem danes nihče več ne dvomil. Odkritja1 -Nikite Hruščeva so seveda neprimerno globlje pretresla po vseli deželah komuniste siame kot njihove nasprotnike. Komunistično- glasilo Daily Worker v Njujotrlklu je na primer napisalo, da je govor Nikite Hruščeva »nenavaden in strašen dokument, ki mu bržkone ni primere v zgodovini.« In popolnoma naravno je, da je govor moral do- dna duše zbegati vse zveste in verne komuniste. Kaj so si tl mogli: misliti, ko so na priliko- brali, da je od približno 2000 delegatov na 17. občne.m zboru boljševikov bila več kot polovica pozneje nasilno odstranjena? Stalin jih je dal zaradi »protirevolucionarnih dejanj« pozapreti ali postreliti. To niso bili pripadniki nasprotnih stranlki, /temveč zaupniki in odposlanci: komunističnih organizacij! Pred Stalinom — je rekel Hruščev — niso bili vami življenja niti -on sam niti Molotov niti Bulganin. Nikdar niso- vedeli; ali se bodo od sestanka s Stalinom še vrnili domov. Taka je bila torej po opisu Ilruščeva »ljudska demokracija« v Sovjetski zvezi, za katero so se komunistične množice po svetu navduševale in se borile! ZAKAJ SO SE ODLOČILI ZA ODKRITJA? Mednarodna politična javnost sii še zmerom tre glavo z vprašanjem, čemu so sovjeit-6tki voditelji sklenili odiklr:,ti te grde reči o lastni državi in stranki, in silcer v času, ko je Stalin ležal že 3 leta v grobu in ni mogel več ogrožati nikogar. To so storili, čeprav so vedeli, da je odkriti Stalinovo' strahovlado pomenilo odkriti ves politični in socialni sistem, ki je vladal več ko četrt stoletja v Rusiji in katerega so Molotov, Bulganin, Mi« kiojan in Hruiščev sami ves čas zagovarjali. Strah pred Stalinom ne more vsega opravičiti in pojasniti. Palmiro Togliatti je pravilno napisal, da dobre ali zle lastnosti enega samega človeka ne morejo biti vzrok političnemu in so- cialnemu stanju v tako ogromni državi, kot je Sovjetska zveza. Tako gledanje bi bilo iiomarksistično. Vzroke je treba iskati v družbenih razmerah, vendar Hruščev teh ni pojasnil. Vse je zrvrnil ma> Stalinov nasilni značaj. Togliatti je napisal tudi naslednje: Stalin bi v državi ne mogel uspevati, ako bi mu drugi ne pomagali. Vsi vemo, da so pokojnega diktatorja da njegove smrti podpirali tudi današnji voditelji. Če Hruščev in tovariši sedaj obsojajo, 'kar so prej desetletja hvalili, mora tako ravnanje precej škoditi njihovemu ugledu v mednarodni javnosti. To- vedo seveda -tudi sovjetski voditelji, saj niso- neumni ljudje, ki ne vedo, kaj delajo-. To veljai prav posebno- za Hruščeva, o katerem je pred 'kratkim napisal Djilas, da je izredno praktičen človek brez ideoloških predsodkov. »Medtem ko bi bilo za Stalina popolnoma nemogoče gojiti stike s papežem ali Frankom, bi Hruščev, če bi se mu zdelo koristno, obiskal enega in drugega.« Če se je torej Hruščev odločil 3 leta- po Stalinovi smrti- za novo politiko-, je moral biti prepričan, da bo kljub vsemu navsezadnje vendarle koristila ravno t-alklo sovjetskim voditeljem kakor komunistični Rusiji. ZUNANJEPOLITIČNI VZROKI P-rvii razlog, ki je gnal Hruščeva na novo pot, je bil zunanjepolitičen. Junaški odpor ruskega naroda proti Hitlerju je pridobil Sovjetski Rusiji velik ugled na zapadu. Amerilkianslki državniki so bili prepričani, da bo mogoče mimo- sodelovati z Moskvo, čeprav tam vladajo komunisti. Tega prepričanja je bil dolgo časa posebno Roosevvelt. Stalin je pa s svojo napadalno politiko ves ta moralni 'kapital v nekaj -letih zapravil. Preplašeni zaipad je ustanovil Atlantsko zvezo, se začel iznova oboroževati in obk-ro-ževaiti komunistično Rusijo-. Čimbolj je Stalin grozil, tem krepkeje so se zapadne države združevale. Stalinovi nasledniki 60 sklenili, da morajo ta obroč za vsako ceno razbiti in se z zap-adom pomiriti. Zato so na 20. občnem zboru obsodili ne le Stalina, temveč tudi njegovo zunanjo- politiko. Razglasili so načelo, da so vojne med komunističnim in nekomunističnimi svetom nepotrebne. Na mesto oboroženih spopadov naj stopi tekmovanje z miroljubnimi sredstvi. Drugi razlog, zakaj so Stalina obsodili1, je bila njegova nesrečna politika- do komunističnih držav in strank v tujini. Znano je, kako je St-ailin skušal preprežiti s svojo tajno policijo Jugoslavijo in strmoglaviti Tita. -Nai Poljskem, Čehoslova-škem, v Romuniji, Madžarski, Bolgariji, Vzhodni Nemčiji in Albaniji je po mili volji postavljal in odstavljal vlade in -svojo voljo je hotel vsiliti celo 600-milijonski Kitajski Ma-o Tse Tun-g“- Prvi. ki se je uprl in odcepil od Moskve, je bil Tito in malo je manjkalo, da ni storil isto Mao. Ravno talko kot komunističnim državam je hotel Stalin ukazovati tudi tulim komunističnimi strankam. On jim je določal voditelje in narekoval, kakšno politiko naj delajo v svojih deželah. Titov upor j% bil ,prvi glasni opomin, kam vodi Stalinova diktatura. Grozila je »levairnost, da se sčasoma spuntajo Kremlju celo komunisti ter da zgubi Moskva dosedanjo vodilno vlogo v komunističnem mednarodnem gibanju. Te usodne Stalinove napake je bilo treba brezpogojno popraviti in zato so se prišli Hruščev, Bulganin in Mi-kojan pred enim letom v Beograd opravičit Titu. Velike spremembe v svetovnem položaju Tita sicer niso več mogli spraviti v prejšnjo odvisnost od Moskve, a so se vendar z njim pobotali. Njegovi državi -in stranki so priznali popolno neodvisnost in enakopravnost ter se obvezali, da se ne bodo v ničemer mešali v notranje jugoslovanske zadeve. Isto koprnenje po neodvisnosti in enakopravnosti preveva tudi narode vseh podlo-žniških dežel ob zapadnih mejah Sovjetske zveze, kakor je najočitneje dokazala ljudska vstaja v Poznanjti. Tudi 'komunisti v teh državah žele biti z Rusi enakovredni zavezniki in prijatelji, ne pa njihovi podložniki. Stalin tega ni mogel razumeti, kbr ni čutil velikih sprememb, ki se odigravajo v političnem in socialnem življenju naše dobe. Pozabljal je predvsem, da Rusija ni več edina dežela na svetu, kjer so se komunisti polastili državne oblasti. Komunisti vladajo v številnih deželah Evrope in Azije ter so gospodarji v silni in prostrani Kitajski. Pod njihovo oblastjo je danes približno ena tretjina vsega človeštva. Kako si je mogel Staili-n zamisliti, da bodo vsi ti narodi z različno preteklostjo in kulturo prejemali povelja iz Moskve in v vsem posnemali Sovjetsko zvezo? (nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA NEMČIJA IN JUGOSLAVIJA STA SE POBOTALI Zapadnonemški parlament je demonstrativno’ odložil, kot simo (pisali, razp ravo o vojnood-škodninskem sporazumu z Beogradom, ker je Tito izjavil v Moskvi, naj so zedinjenje Nemčije izvrši na ta način, da stopi Adenauer v neposredne stike s komunistično vlado Vzhodne Nemčije. Izjava je Adenauerja precej užalila. Po sporazumu bi Jugoslavija morala dobiti od Nemčije 240 milijonov mark ali oiktrog 36 milijard lir, izplačljivih v 5 letnih obrokih. Spor, ki je nastal med Beogradom in Bonnom, je bil te dni poravnan: Nemčija ho plačala dogovorjene milijarde, Tito je pa obljubil, da ne bo priznal vzhodnonemške komunistične vlade. Obenem je bil v torek podpisan v Bonnu nov trgovinski sporazum med Nemčijo in Jugoslavijo. »DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA« Nemški socialisti so prejšnji teden zaključili v Monakovem na Bavarskem svoj občni zbor, na katerem so razpravljali tudi o »drugi industrijski revoluciji«, ki se bliža človeški družbi. To revolucijjo bosta povzročila atomska ali jedrna sila in tako imenovana avtomatizacija. Cenena atomska sila bo nadomestila drag premog, ki ga čedalje bolj primanku-je, in obenem bo do temeljev spremenila gospodarske razmere v svetu. Zaostale dežele, ki nimajo premoga bodo izenačene sedanjim bogatim državam, kajti atomska sila bo vsem enako dostopna. Napredek bo odvisen predvsem od podjetnosti in sposobnosti ljudi in ne več toliko od naravnih bogastev. Na občnem zboru so sklenili, naj Nemčija naredi vse, kar je v njeni moči, da se pravočasno prilagodi bližajoči se industrijski ievoluciji. Ustanovi naj samostojen nemški zavod za proučevanje vseh izumov na atomskem področju. Vzgojiti je treba nov rod izobražencev, in istočasno dvigniti tudi splošno in tehnično izobrazbo delavstva. Nemški atomski zavod naj se bavi tudi z gospodarskimi in socialnimi posledicami razvijajoče se avtomatizacije. Delo v podjetjih se izvršuje čedalje bolj »avtomatično«, to je s stroji, tako da v najnaprednejših tovarnah potrebujejo vse manj delavcev. Kakšna naj ho usoda odvečnih delavcev in njihovih družin? Ali naj jih postavijo na cesto? V kapitalističnem družbenem redu, kjer je glavna stvar dobiček podjetnikov, bi to bilo neizogibno. Nemšlkli socialisti povsem pravilno zahtevajo, da se industrijska revolucija, ki jo bo povzročila tudi avtomatizacija, ne sme izvršiti na škodo delovnih množic. Vsi delavci naj bodo zaposleni, zato naj se raje zniža delovni čas od 8 na 6 in če treba še manj ur, samo- da delavci ne ostanejo brez vsakdanjega kruha. Splošni tehnični napredek naj ne polni samo žepov podjetnikov, temveč naj olajša tudi življenje delovnega ljudstva. To načelo je pravilno in zato bo zmagalo, kakor nam dokazuje že današnji razvoj v Združenih državah in drugod. BARTOLI JE TAKOJ ODSTOPIL V torek se je sestal tržaški občinski svet, da izvoli mestu župana. Bartoli je dobil 33 glasov, to je absolutno večino, socialni demokrat Miani 26. Po zakonu je torej postal župan spet Bartoli, vendar se je takoj vzdignil in izjavil, da izvolitve ne more sprejeti. Tako je ravnal, ker se je hotel držati navodil svoje stranke, da se noben demokristjan ne sme dati izvoliti za župana z glasovi levice ali desnice. Bartoli je pa prišel do večine s pomočjo fašistov in monarhistov in je moral zato, čeprav z žalostnim srcem, odstopiti. Najvažnejši dogodek na seji je bil, da so socialni demokratje, dosedanji zavezniki Kršč. demokracije, prešli v odkrito opozicijo in strnjeno volili proti Bartoliju. Mestni svet se sestane spet prihodnji teden. Kako bodo rešili zapleteno vprašanje župana, danes ni mogoče reči. Zašli so v položaj, iz katerega se bodo težko izkopali. NAPAD NA VODSTVO JUŽNIH TIROLCEV Poslanca nemške manjšine na Južnem Tirolskem Tinzl in Ebner sta naslovila, kot je znano, dvakrat zapovrstjo na Segnija javno vprašanje, zakaj je bilo nakazanih iz pred-sedništva vlade za časa volitev 5 milijonov lir odvetniku Danderju, ki se je, kot vemo. odcepil od enotne Južnotirolske ljudske stranke ter postavil ob odobravanju italijanske javnosti v Brixenu lastno razkolniško listo. Dr. Dander se je čutil užaljen in je poslal dnevniku Dolomiten popravek, ki ga pa ta ni hotel objaviti. Zato je bil odgovorni urednik dr. Volgger obsojen, vendar je vložil priziv, ki ni še rešen. O zadevi bo torej odločalo višje sodišče. Se preden je pa sodišče izreklo dokončno sodbo, je neki tukajšnji slovenski tednik z neprikritim zadoščenjem pisal o obsodbi dr. Volggerja, dostavljajoč, da pač »obrekovanja niso preveč poceni.. .« S tem je list označil tudi oba poslanca za obrekovalca in lažnika in vzel v zaščito razkolnika Dan-derja. Od 1. 1919 je to prvi primer, da je kak slovenski list v naših krajih napadel in javno žalil vodstvo nemške manjšine na Tirolskem. Prijatelje v Bocnu naprošamo, naj ne pripišejo grdega dejanja tukajšnjim Slovencem. Naše ljudstvo spremlja slej ko prej s prisrčnim razumevanjem borbe, ki jih vodijo Južni Tirolci za svoj narodni obstoj na domači grudi. Na žalost žive pa med nami posamezni ljudje brez čuta odgovornosti. Ti so vendar k sreči osamljeni in ne izražajo mišljenja našega naroda. ZASEDANJE VRHOVNEGA SOVJETA Vrhovni Sovjet je v ponedeljek zaključil svoje seje s pozivom na vse parlamente sveta, naj poskrbe, da njihove države same od sebe znižajo svoje oborožene sile, ne da bi čakale, dokler Združeni narodi sklenejo sporazum o splošnem razoroževanju. Tako je naredila že Sovjetska zveza, ko je 1. 1955 odpustila iz vojske 640 tisoč mož ter sklenila, jih odpustiti do 1. maja 1957 še en milijon 200 tisoč. Tako naj sedaj ravnajo še druge države. Amerika, Rusija in Velika Britanija naj obenem sklenejo, da se odpravi atomsko orožje ter se ukinejo vsi poskusi z vodikovimi bombami. Poziv sovjetskega parlamenta so sprejeli na zapadu s precejšnjimi pomisleki. Tamkajšnje časopisje poudarja, da bo na svetu zavladal šele tedaj pravi mir, ko bodo velesile poravnale težke spore, ki jih razdvajajo, tako n. pr. rešile vprašanje zedinjenja Nemčije in druge zadeve, ki kvarijo odnose med državami. Ko bodo ti spori poravnani, bo prav lahko izvesti tudi raizoroževanje. Dokler se to ne zgodi, je govorjenje o razorožitvi gola propaganda. NASTOP SVETOVALCA GRBCA Pretekli četrtek je bila prva seja tržaškega pokrajinskega sveta. K besedi se je oglasil tudi neodvisni slovenski svetovalec Marij Grbec. Toda komaj je spregovoril v svojem materinem jeziku nekaj besed, so že začeli fašisti in monarhisti ropotati ter zapustili dvorano. Predsednik je bil prisiljen sejo prekiniti. Ko se je razprava spet začela, je svetovalec Grbec izjavil, da imajo Slovenci nesporno pravico govoriti v lastnem jeziku in da se tej pravici ne bodo nikoli odrekli. KONČNO SE JE ODLOČIL Eisenliower se je naposled odločil, da pri jesenskih volitvah spet kandidira za predsednika Združenih držav. Njegovi nasprotniki ne govore sedaj o drugem kot o i.jogo-vem zdravju. Kdor bo oddal glas za Eisen-howerja — pravijo — bo glasoval pravzaprav za njegovega namestnika Nixona. VUKMANOVIČEVA IZJAVA Jugoslovanska vlada je bila sklenila, da je treba razvoj težke industrije v državi zaustaviti, zato pa razširiti in pomnožiti podjetja, ki izdelujejo vsakdanje življenjske potrebščine za prebivalstvo. Ljudje morajo biti najprej preskrbljeni s ceneno obleko in perilom, s pohištvom, posodo, živežem in sličnim, nato naj šele pridejo na vrsto veliki str oiji. Minister za gospodarstvo Vukjnanovič -Tempo je te dni izjavil v listu Borbi, da Jugoslavija teh načrtov letos ni še mogla uresničiti. Proizvodnja blaga za ljudsko potrošnjo je narastla le za 2 odstotka1, medtem ko se je težka industrija brez potrebe povečala za 9 odstotkov. Hrano mora država še zmerom uvažati. RADIOAKTIVNI DEŽ V soboto ponoči se je na naše kraje in severno- Italijo spustil silen dež. V Trstu je lilo kakor iz škafa. Ponekod je voda dvignila pokrove in bruhala na ulice ter jih spremenila v deroče potoke. Med prebivalstvom sc je razširil glas, da je dež radioaktiven, to se pravi, du so poskusi z vodikovo bombo na- Tihem oceanu razširili svoj nevaren vpliv do Trsta. Tukajšnji vremenoslovci so izjavili, da to- ni res, a ugotovili so v dežju pesek, ki sol-ga vetrovi zanesli ik! nam iz afriških -puščav. Ravno tako bi la-hko lepega dne doživelo prebivalstvo tud: radioaktivni dež in zato je skrajni čas, da velesile ukinejo poskuse z atomskimi bombami. NOVICE SESTANEK NA BRIONIH Predsednik egiptovske republike Naser je obiskal Jugoslavijo, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi, ki prit-ičejo državnemu poglavarju. V Sarajevu ga je pozdravila 100-tisoč-glava množica. Ogledal si je tudi Hrvaitsko in Slovenijo ter se nato podal v Istro na otok Brioni, kamor mora priti vsak Ilip tudi voditelj Indije Nehru. Tu bodo Tito, Nehru im Naser, ki jih svetovni1 tislk! imenuje trojico »velikih nevtralcev«, pretresli svetovni položaj in določili, v 'katerih vprašanjih lahko skupno nastopajo. Posebnih političnih pogodb ne bodo podpisovali, pač pa bo sestanek učvrstil prijateljstvo inod 3 državami, od katerih leži ena v Evropi, druga v Afriki, tretja pa v Aziji. Za Tita je sestanek koristen tudi zavoljo tega, ker je za zapad nov dokaz, da Jugoslavija ni zlezla v odvisnost Sovjetske ?,veze, temveč ostala samostojna dežela, ki se ravno tako kot Indija in Egipt noče priključiti niti vzhodnemu niti zapadnemu taboru. PAPEŠKI KOMORNIKI Rimska policija je na sledi tajni tiskarni, v kateri so ponarejevali vstopnice k splošnim papeškim sprejemom v Vatikanu. Bogati romarji so jih 'kupovali za drag denar, čeprav so take avdience vsem dostopne. Prodajalci vstopnic so se izdajali za »papeške komornike«, a bodo morali kljub temu v luknjo. IMEJTE USMILJENJE S PTICAMI Več stotiso-č ptic selivk, med njimi posebno lastovk, se to spomlad ni več vrnilo z juga, ker jih v Italiji love na limanice, v mreže in s slepilnimi lučmi. Nato jih umore in pojedo. Kot poslastico ponujajo v gostilnah !a-staviičje jezike. Zoper tako brezsrčnost je Društvo za zaščito živali v Miinchenu zbral o 250 tisoč podpisov. Te dni pojde protest na predsednika Gronohija z zahtevo, naj se z zakonom prepove lov na koristne ptice selivke. Talko se bo preprečila tudi' težka škoda poljedelstvu Nemčije. Pred kratkim so poslali slično- spomenico papežu in ga prosili, naj prikaže vernikom, kako girdlo je, da ne puste ptic na miru. Društvo želi, da bi se tudi druge evropslke države pridružile protestu. UČENI TATOVI V Florenci so zgrabili doktorja Zuocola, ker je v družbi drugih učenih tatov hodil po knjižnicah ter odnašal redke, dragocene knjige in listine. Nakradeno blago so prodajali za drag denar v — Ameriko. Razen tega so trgali s podov stare mozaike in odstranjevali okraske s sten v raiznih vilah. VZROKI LOČITVE Zanimivo je, iz ka- 0OLINA LOG POD MANGRTOM terih razlogov zahteva- jo ljudje v Ameriki STRAHOVIT OGENJ [ločitev zakona. Oni dan se je neka gospa v V srcu Njujorka je izbruhnil v nedeljo i Chicagu hotela ločiti, ker jo moz vsak me lak požar, kot ga zlepa ne pomnijo. Gorela je velikanska palača združenih trgovin Wa-namaker. Ogenj so krotili 2 dni, pri čemer se je ožgalo 120 gasilcev. V zublje so nabrizgali toliko vode, da so zalili predore p od z e m.sik se železnice, tako- bo promet za en teden ukinjen. Škoda gre v milijarde. sec pošteno pretepe, in sodnik je njeni zahtevi ugodil. Druga se- je pritožila, da jo moži zanemarja, ker uporabi ves prosti čas za razmišljanje, ikako bi izumil peč brez kuriva. Sodnik je tožbo odbil, češ naj bo vesela, da mož razmišlja, namesto da bi kolovratil po gostilnah. Posledice 20. občnega zbora boljševikov (Nadaljevanje s 1. strani) Druga značilna poteza našega časa je, da se je kolonialno gospostvo velesil v svetu /rušilo in da stopajo novi narodi na pozor-nico zgodovine. Ta ljudstva Azije in Afrike prešiinja v prvi vrsti hrepenenje po narodni neodvisnosti in globoka verska zavest !eir zaradi tega niso komunističnega mišljenja. Toda kljub temu gradijo gospodarstvo svojih dežel na socialističnih temeljih. To pa že zavoljo tega, ker v svoji sredi nimajo kapitalistov, ki bi dvignili in organizirali industrijo, temveč mora; za vse skrbeti država ali družba. TEŽNJA PO SVOBODI SE NE DA ZADUŠITI Nekomunistične idetlovs*(Ve stranke so na vladi tudi drugod, tako na Danskem, Švedskem in v Holandiji, bile so na oblasti tudi v Veliki Britaniji ter uresničile daljnosežne družbene reforme v smeri socializma'. Ali naj Mosikva gleda v teli gibanjih, ker niso komunistična, same sovražnike? Z NAKUPOM DOBREM HI.AKA PRIHRANITE DENAR! Prodaja na debelo in na drobno vsakovrstno originalno ANGLEŠKO IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO NAJNIŽJIH CENAH. SKLADIŠČE: Trst-Ul. S. Nicold 22 Telefon štev. 31-138 Magazin angleškega blaga IlltllfttZZltlC Mttifft’ Jllf/lebi | vAAAAAA^AAAWAAAAAAAaAAAAA^\AAAAAAAWAA^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA,VWWWWW Obračajte se na nas osebno ali pismeno. Prinesite ta oglas, imeli boste poseben popust. Novi voditelji Sovjetske Rusije so uvideli, da bi to bil nesmisel ter so v tem vprašanju spremenili sivo j o politiko. Sklenili so, da je treba s temi gibanji gojiti prijateljske stike ter z njimi, če je le mogoče, sodelovati. Toda nekomunistične delavske stranke nočejo s komunisti vse dotlej sodelovati, dokler ti ne sprejmejo načel brezpogojne demokracije. Kaj pomaga, aiko je 20. občni zbor boljševikov izjavil, da socializem lahko zmaga tudi z miroljubnimi sredstvi demokracije in parlamentarizma ? Važno ni, s kakšnimi sredstvi pridejo komunisti do- oblasti, ampak kaiko hi se obnašali, kadar bi bili na vladi. Če bi se po zmagi hoteli za vsako ceno obdržati večno- na vladi, razpustili vse nasprotne stranke, jim vzeli vse njihove tiskarne in časopise, kakor se je doslej dogajalo, bi bi)lo- vsako sodelovanje z njimi seve kratkovidno početje. Resničen spoirp-zum s komunisti bo šele tedaj mogoč, ko bodo svojim nasprotnikom priznali iste pravice, ki jih zahtevajo zase. Zadnja izjava Nikite Hruščcva dokazuje, da se to ne bo tako kmalu zgodilo. V Rusiji — je rekel — obstoji lahko samo ena stranka, in sicer komunistična. V drugih državah bi pa lahko vladale poleg komunistov sicer še druge delavske stranke, toda pod vodstvom komunistov. Kaj pa, če bi bila ogromna večina ljudstva nasprotnega mnenja? K sreči je v Sovjetski zvezi samo mlado pokolenje drugega mišljenja. Nedemokratična vladavina, ki jo je vpeljal Stalin, se mu zdi zastarela in reakcionarna, mladina zahteva zase in za vse ljudi svobodo in demokracijo. Ta njen boj za sedaj sicer ne more še imeti velikih uspehov, a se bo prav gotovo končal z zmago, zakaj težnja po svobodi in enakopravnosti je zakoreninjena v človeški naravi in se tudi v Rusiji ne da za večne čase u dušiti. frT'/2fi,'i/»'f/a | LONJ ER Cb pomembni 60-tetnici Ljubitelji slovenske kulture iz Lonjerja in s Katin are se te dni pridno pripravljajo, da bi dostojno im svečano proslavili 60-letmco ustanovitve prvega prosvetnega društva v vasi. Kakor mnogi tedanji kulturni krožki se je tudi ta imenoval »Pevsko* in bralno* društvo«, kateremu so še dodali naslov —■ Zastava. Že samo ime pove, kalkšeni naj bi bil po mnenju naših prednikov program prosvetnega delovanja: učinkovito naj bi gojil slovensko kul-turoi ter dvigal narodno zavest. Petje in branje sta bili sredstvi, o katerih lahlklo mirno trdimo, da sta popeljali naše ljudstvo v sklop drugih omikanih narodov. Tu na Primorskem pa sta* zajezili povrhu raznarodovanje. Zato je popolnoma pravilno, da se naši Lo-njerci svečano, spomnijo tistih pogumnih mož, ki so položili prvi kamen organiziranemu prosvetnemu delovanju. Mlajši rod naj vidi, kako živahno je bilo udejstvovanje društva Zastave, vse dokler ga ni fašizem lota 1926 nasilno prekinil. Društvo »Zastava« je bilo. ustanovljeno leta 1896. Prvi predsednik je bil pok. Josip Čok, po domače Pallkov. Pevski zbor so v začetku sestavljali mošikli, toda kasneje so* vanj pristopile tudi ženske. Pevovodje so bili razni požrtvovalni učitelji iz okolice, nekaj časa tudi pok. dr. Ivan Marija Čok ter prof. Mirk. Društvo je kmalu ustanovilo tudi dramski odsek, ki je nastopal tako v domači vasi kakor tudi v mestu in okolici. Marsikateri starejši domačin se še danes spominja veličastne prireditve leta 1910, ko so slovesno razvili društveno zastavo. Nekaj let pred prvo svetovno vojno je društvo dobilo tudi knjižnico, ki so jo ustanovili akademiki iz Trsta. Živahno prosvetno delovanje je moralo prenehati, ko se je začela prva svetovna vojna. Ponovno pa je zaživelo* po vojni, dokler ni fašizem leta 1926 društvo prepovedal. Toda tudi za časa črnega terorja niso naši Lo-njerci nehali (peti, temveč, čeprav na skrivaj, pridno gojili našo narodno* in umetno* pesem. Prišlo* pa je končno leto 1945 in tedaj je ponovno vzplamtelo prosvetno* ddlo, ki traja še danes. Lo SKEDENJ V četrtek se pred tržaškim sodiščem prične razprava proti 6 našim rojakom, ki so obtoženi, da so 4. novembra 1945 sodelovali pri umoru 31-le*tnega Sieilijana Filippa Aleccija ter da so istega dne ranili še dve drugi osebi prav tako s Sicilije. Kakor je znano, je policija obtožence zaprla že lani, tako da so ti morali čakati celih 16 mesecev v ječi, preden so se sodna oblastva odločila za začetek razprave. Ta. edinstveni postopek je vzbudil v vsej naši javnosti silno ogorčenje in proti njemu je protestiralo tudi tuje časopisje. Poleg tega je obče znano, da je do tragičnih dogodkov prišlo, ko so po vsem mestu bile burne demonstracije za bodočo politično pripadnost Tržaškega ozemlja, zaradi česar bi današnja oblastva po jasnih določilih Londonskega sporazuma ne smela nikogar klicati na odgovornost. Ne dvomimo, da bodo sodniki pravično sodiili ter ugotovili nedolžnost obdolžencev. Razume se pa, da jim ne bo nihče mogel povrniti vse moralne in materialne škode, ki so jo te dolge mesece utrpeli. DOM JO Preteklo* soboto* zvečer, ko je po vsem Tržaškem divjala huda nevihta, je pri nas, na Kolonkovcu, v Žavljah.ter po Miijskih hribih močno klestila toča. Računajo, da je v teh krajih neurje vzelo polovico pridelka in v okolici Domja celo 60-70 odstotkov. Najhuje so poškodovane trte, sadno drevje in povrtnina. Kmetje so ponekod obupani, saj je nekaj minut slabega vremena ogromno škodovalo nasadom, v katere so obdelovalci vložili ves svoj trud. V takih primerih bi upravičeno pričakovali, da bi oblastva kakorkoli poškodovancem priskočila na pomoč, toda vse kaže, da tudi to pot ne bodo zanje ničesar ukrenila. V starih časih so bili kmetje ob takih prilikah oproščeni davkov. Danes morda kaj takega ni potrebno ukreniti, ker imamo na razpoliago druga sredstva, ki morejo brez dvoma omiliti povzročeno štklodo. Kmetijsko nadzorništvo je v prvi vrsti poklicano, da čimprej nekaj ukrene v korist hudo prizadetih kmetovalcev. MAVHINJE Te dni imajo naši kmetovalci polne roke dela. Košnja je pri nas še precej obilna, vendar težko spravljamo seno* pod streho, ker je vreme zelo muhasto. Pridelek pšenice je mnogo slabši kot druga leta*, saj je huda zima ponekod uničila dve tretjini semena. Dobro do sedaj kažejo le trte. Če ne bo toče, se nam obeta bogata trgatev. Od začetka tega meseca imamo v otroškem vrtcu kolonijo, ki jo* vzdržuje neka* ameriška podporna ustanova za begunce. Letos so na letovanju le otroci beguncev z Balkana, ki žive v taborišču pni Sv« Soboti v Trstu. Slišali smo, da je občina že oddala na dražbi asfaltiranje poti* za Vižovlje. Dola je -prevzelo* podjetje Milič z Opčin. Sedaj bi bilo* še nujno potrebno asfaltirati poti po vasi*, za kar b*i najbrž ne bilo potrebnih mnogo stroškov. Priporočamo ojičijii, naj se za to vprašanje čimprej pobriga. SESLJAN Vse kaže, da bo -popolno kulturno mrtvilo. v katero sta iz nerazumljivih razlogov zašla Sesljan in Vižovlje, kmalu prenehalo. Nekateri domačini so te dni oklenili, da bodo sredi avgusta priredili svečano proslavo 50-letnice ustanovitve bivšega prosvetnega društva »Morje«. Sedaj pripravljajo pester spored in smo prepričani, da bo to velika manifestacija slovenske kulture ter obenem izraz naše volje do življenja. Upamo, da bo ta dan tudi začetek novega in živahnejšega prosvetnega delovanja ob naši narodno ogroženi obali. REPENTABOR Bivši ohčins.t: upravni odbor je sklenil, da bo prva seja novoizvoljenega občinskega sveta v soboto, 21. t. m. Ta dan bodo svetovalci volili novega župana in upravni odbor, ki ga sestavljajo dva odbornika in dva namestnika. Seja je javna. KULTURNI PROGRAM DEVINSKO - NABREŽINSKE OBČINE Na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta je odbornik dr. Janko Jež v daljšem govoru obravnaval vprašanje kulturnega delovanja v naši občini. Ko je ugotovil, da je tudi kulturno delo eden bistvenih činiteljev za dvig življenjske ravni našega prebivalstva, je postavil nekaj osnovnih predlogov, ki naj jih občinska uprava* v bodočih 4 Telili skuša uresničiti. Glavno skrb bo treba tudi v bodoče posvečali domačemu šolstvu. Občina se mora zanimati! za večerne šole ter obenem poskrbeti, da se Industrijski tečaj v Nabrežini dokončno spremeni v redno šolo. Ker je kulturno delo na vasi skoraj popolnoma zamrlo, je govorniki predlagal, naj bii ga občina skušala ponovno oživeti. V proračun naj se med drugim vnese p« 'seben sklad za podpiranje prosvetnega delovanja vaznih kulturnih organizacij ne glede na narodnost in politično pripadnost njenih posameznih članov. Spopoliiiti je treba knjižnico v Nabrežini ter ustanoviti novo v Devinu. Priredila* naj bi se nadalje predavanja in literarni veee-li ter naj bi se pospeševalo ustanavljanje dramskih in godbenih krožkov. Ponovno je treba tudi’ uvesti filmske kulturne predstave. Tiskovni urad generalnega komisariata ima številne slovensko in italjansko govorjene kulturne filme, ki mu jih je odstopila bivša Zavezniška čitalnica. Slovenski filmi so sedaj popolnoma neizkoriščeni. Projekcijski aparat je možno tudi dohiti brezplačno na posodo. Občina bi torej le z nciklniliko dobre volje mogla vrteti po vaseh, po šolah in v društvih lepe kulturne filme. Prav tako bi* morali tudi podpirati ustanavljanje športnih krožkov. Na koncu je dr. Jež predlagal, naj se čimprej izvede dokončna akcija za* postavitev spomenika pesniku Igu Grudnu na glavnem trgu v Nabrežini. Ustanovi naj se poseben odbor, ki naj zbere potrebna sredstva ter načrt dejansko uresniči. Delo v bronu naj bi izvršil kipar Čelo Perlot, morebitni marmornati podstavek pa naj bi izgotovili učenci nabrežinske strokovne šole. Izvajanja odbornika Janka Ježa so vzbudila med svetovalci veliko pozornost. Prepričani smo, da bo občinska uprava njegove pametne in koristne predloge osvojila ter jih v mejah danih možnosti tudi dejansko izvedla. OBVESTILO Narodna tn Studijska knjižnica v Trstu bo zaradi počitnic in urejevalnih del zaprt i od 16. julija do 15. avgusta tega leta. l/lli fr! 2P fJO>C§fflff/ CIttVOČfl/lIfl ? OBMEJNI PROMET Število oseb, ki se poslužujejo obmejnih izkaznic, raste iz dneva v dan. Čedalje več ljudi prihaja zlasti iz jugoslovanske obmejne cone, in sicer posebno ob sredah, četrtkih in sobotah. Priznati moramo, da so tudi italijanski trgovci do naših ljudi zelo vljudni in prijazni ter da se hvaile vredmo trudijo, kako bi jim postregli v materinem jeziku. To dejstvo je za vse razveseljivo, zlasti še za mnoga slovenska dekleta in fante in tudi za dijake, ki so prišli v raznih trgovinah do trajne zaposlitve. Prav je, da gre življenje današnjega rodu mimo hudih ran, ki mu jih je zasekala bolestna preteklost. Te dni zboruje v Ljubljani mešana italijansko-jugoslovanska komisija za obmejni promet. Med drugim razpravljajo tudi o podaljšanju obmejnih prepustnic od štirih na osem mesecev ter o veljavnosti dvolastnikih dovoljenj tistih kmetovalcev, ki iinaijo zemljišča izven današnjega obmejnega pasu. Mnenja smo, da bi se morale prepustnice izdajati s celoletno veljavnostjo. Komisija naj tudi poskrbi, da se bodo obmejni stražniki vljudno obnašali z občinstvom. Na žalost se še vedno najde kdo, ki misli, da mo rqjo ljudje biti njemu na voljo in ne obratno. •Ministrstvo za promet je te dni sporočilu ' poslancu Baresiju, da je že preučilo načrte 0 gradnji nove železniške postaje v Šempetru ter da sedaj pričakuje sklicanje meddržavne konference, ki naj ta načrt dejansko izvede. RAZVESELJIVO SODELOVANJE Odbor za slavje cerkvenega dne (Kirch-tag) v Beljaku je povabil znano folkloristično skupino iz Ločnika in podobno aka demsko ustanovo v Ljubljani na skupno prireditev, ki bo v kratkem v tem mestu. Plesalci iz Ločniikla so se že večkrat udeležili lakih prireditev, medtem ko bo Slovenija to pot prvič nastopila. SOVODNJE V zadnjem časiu so se začela razna obla-stva in organizacije živahno zanimati, da se pomnoži zarod rib v Vipavi im Soči. Pokrajinska uprava je v ta namen določila 250 tisoč lir. V Vipavo bodo spustili 15 tisoč ribic, v Sočo pa 100 tisoč, v glavnem karpe in postrvi. Krožek riboloveev v Gorici je priredil predpreteklo nedeljo v Vipavi med G-abrija-mti in Ubijami društveno tekmo, ki je kljub hudi vročini uspešno potekla. Tekme se je udeležilo okoli 24 društvenikov, od katerih je bilo 9 odlikovanih. Med nagrajenci je na osmem mestu tudi g. Kazimir Prinčič. V četrtek preteklega tedna so začeli deliti tudi pri nas sladkor, kavo in olje za mesec julij. Vsakdo dobi po 1 kg sladkorja, 250 gr. surove ali pa 200 gr. pražene kave ter po 1 Jliter semenskega olja. Delitev traja do 31. t. m. ŠTMAVER Osiavei in Štmaverci smo se vedno veselili, ko smo slišali, da se vprašanje našega vodovoda bliža rešitvi. Trdno smo upali, da se boto v najkrajšem času zares pričela dela. To se pa žal ni zgodilo. Sedaj slišimo, d« bo občinski svet na prihodnji seji razpravljal tudi o tej zadevi. Razpisati mora dražbo za nakup vodovodnih cevi. Ta vest nas je vsaj nekoliko pomirila, ker sedaj vsaj vemo, da to vprašanje ni popolnoma zaspalo^. Gospodu županu polagamo vso stvar zares na sirce, saj, se je pred vso javnostjo častno obvezal, da jo bo v najkrajšem času uspešno izvedel. IZ PEVME Občinski odbor je pretekli teden med drugim sklenil nabaviti novo opremo za otroške vrtce v Pevmi in Looniku. Potrosili bodo 1 milijon 300 tisoč lir. Veljko nezadovoljstvo vzbuja pri nas ravnanje Ustanove treh Benečij, ki na svojem zemljišču zapira vse poti do Soče. Posebno grobo se to dejanje zdi sedaj v poletju, ko se ljudje zelo' radi gredo osvežit v našo reko. Vsi mislijo, da gre pri tem za neko maščevanje, ker se je naše ljudstvo drznilo nastopili s tožbo proti izgonu z zemlje, ki so jo domačini toliko let vestno in marljivo obdelovali. Kaj takega se ni dogajalo, niti ko je bil lastnik teh zemljišč zasebnik' — Fogar. Zato ne razumemo, zakaj tako z nami ravna napol državna ustanova. Mislimo, da bi morala prefektura izreči svojo; besedo ter preprečiti, da se tako grobo in po nepotrebnem žalijo naši delovni ljudje. ŠTEVERJAN Z vso slovesnostjo simo Števerjanci obhajali praznik svojih zaščitnikov sv. Mohorja in Fortunata. Posebno nas je razveselil popoldanski obisk cerkvenega pevskega zbora s Proseka. Medsebojni obiski pevsikiih zborov bii morali biti bolj pogosti in občinstvo bi moralo biti o njih pravočasno obveščeno, da bi jih počastilo z obilno udeležbo. Vredni so pa vse polivale in posnemanja. IZ JAMELJ Jameljci že dolga leta prosimo oblastva, naj nam predvsem zgradijo prepotrebno šo lo, saj so dosedanji prostori zares nedostopni. Novo šolsko poslopje so nam že večkrat od raznih strani obljubljali, a je doslej osta- lo žal le pri lepih besedah. Ravnanja prefekture in šolskega skrbništva ne razumemo. V listih čitamo, kako se povsod drugod zidajo šole in otroški vrtci. Za nas se pa nihče ne zmeni, čeprav so nam nekoč zatrjevali, da je za našo šolo že bil določen znesek 15 milijonov lir. Ob vesti, da je naša občina postala članica Vzihodno-furlanskega vodovoda in da bo napeljan končno tudi pri nas vodovod, smo se razveselili. Saj povzroča pomanjkanje zdrave pitne vode ljudem in še zlasti živini velike muke. Upamo, da bodo oblativa zares storila vse, da tudi mi čimprej dobimo vodovod. OČE KOCIJAN SE JE PONESREČIL Zadnjič smo napovedali, da bo imel na Kostanjevici zlato mašo o. Oton Kocijan, ki ga pozna vsa Goriška. Tri dni pred praznikom pa se je zlatomašnlk težko ponesrečil na Goriščeku. Ko je stopil iz avtobusa, se je vanj zaletelo motorno kolo ter ga podrlo na tla. Pri udarcu si je redovnik zlomil nogo. Nemudoma so ga prepeljali v bolnico v ul. Brierata Pavia, nato v Šempeter in končno v Ljubljano. Priljubljenemu redovniku želimo, da bi čimprej popolnoma oiklreval. SMRT SLOVENSKEGA UČITELJA Te dni smo prejeli žalostno vest, da je 2. julija za vedno zapustil ta svet 52-letni učitelj Korcšee Eligij, ki je že več 'let služboval v Italiji, in sicer v Gualdo Tadino (Perugia). Bil je oaličen učitelj in tudi zvest naiočnik našega lista. Naj mu bo lahka tuja zemlja. Gospe ženi in sinovoma ter ostalim sorodnikom izrekamo globoko sožalje^ IZID ZRELOSTNIH IZPITOV Na liceju se je priglasilo k maturi osem rednih kandidatov in en privatist. Izdelali so štirje, štirje imajo po dva popravna izpita in eden je bil zavrnjen. Izdelali so tile kandidati: Beltram Licijana, Bra*-tina Lea, Cvitkovič Dragan in Petrič Nada. Na Višjem učiteljišču se je pa prijavilo k usposobi jenlstnemu izpitu 13 kandidatov, od katerih «o izdelali trije. Ostali imajo ponavljalne izpite v oktobru. Izdelali so tile: Pertot Marija, P-itruša Vilma, Raccaro Jožef. Država Kuvait Na Arabskem polotoku ob Perzijskem zalivu leži ob robu puščave deželica z 250.000 prebivalci, ki je bila še pred kratkim svetu nepoznana. Za nerodovitno, peščeno pokrajino ob morju so se začetkoma zanima- li le Angleži, iker jim je služila kot oporišče za njihov promet z bližnjo Indijo. L. 1899 so sklenili z ondottnimi arabskimi šeiki pogodbo, po kateri so se ti obvezali, tla brez sporazuma z Veliko Britanijo ne •odlsjtop'ii‘j>i stosedom nobei^eigiai kosa svojega ozemlja, zato so pa vzeli Angleži nase nalogo, da zaščitijo deželo na zunaj. Novembra 1919 je bil Kuvaiit proglašen za neodvisno državo, vendar njeno zunanjo politiko vodijo še danes Angleži. Medtem je poslal Kuvaiit eno najvažnejših središč mednarodnega' zanimanja. Kaj se je zgodilo? Po zadnji vojni so odkrili tam izredno' bogata ležišča nafte. Iz puščave so privreli studenci petroleja, s Ikiaterimi se je revni Kuvaiit tako okoristil, da spada danes ired najbolj imovite dežele na zemlji. L. 1946 je prihrumelo iz pustinje 800 tisoč ton natfe, I. 1950 že 17 milijonov 280 tisoč, 1. 1953 pa fcar 42 milijonov. Izkoriščanje so prevzeli spočetka Angleži, 1. 1948 so se jim pridružili Ameriikanci. Od velikanskih dobičkov prejema Kuvait ktno na roko 1 milijardo švicarskih frankov ali 146 milijard lir. To je silen denar. Na vsakega prebivalca, všteti starci, bolniki, otroci in tujci — pride letmo več ko pol milijona lir. Pomislite, da hi kdo daroval Trstu tak znesek! Na štiričlansko družino bi prišlo letno okoli 2 itn pol milijona. Jasno je, da Kuvait ne ve kam s tolikim denarjem. Eno tretjino potroši za potrebe, drugo uporabi za svoj bodoči gospodarski razvoj, tretjo pia nalaga v dobičkonosna po-djetjia v inozemstvu, predvsem na Angleškem. Kulturno še zaostali Kuvait dobavlja torej svoj odvečni kapital — Veliki Britaniji! Puščavska nafta je seveda preobrazila vse življenje v deželi. Kuvaiit si je ustvaril vzorno šolstvo ter namestil letos 1075 učiteljev in profesorjev, ki so najbolje plačani uradniki na Srednjem Vzhodu. Zgradili so številne moderne bolnišnice s prvovrstnimi zdravniki, in strežniki. Zdravljenje je ravno tako kot šolski pouk popolnoma brezplačno. Vsak prebivalec lahko brezplačno uporablja tudi telefon. Ker zemlja tako rekoč nič ne rodi, mora Kuvaiit vsa živila uvažati. Dežela je tudi brez (Nadaljevanje na 10. strani) J}vtivhliti \Ilovvniin IZ TIPANE Vsi 9e začudeno sprašujejo, zakaj ni bil še odprt obmejni prehod J)od PJališčami. Ta blok bi morali odpreti takoj po videmskem sporazumu. Prebivalci občine 'in še posebno tisti iz Brezij, Platišč aji Prosnida, ki morajo zaradi opravkov v Breginj, Loge ali Robedišča, sro prisiljeni iti skozi Videm in Čedad na Stupico in obratno, čeprav so zgoraj omenjene vasi zelo blizu. To pot je skoro nemogoče opravili v 48 urah. Temu naj bi bila, kakor pravijo, iktriva jugoslovanska obmejna oblastva, ki baje trde, da bi bilo na tem prehodu premalo prometa. Mi nismo lega mnenja. Sicer zakaj ne poskusijo vsaj ugoditi željam in potrebam; prizadetega prebivalstva? Upamo* da se bo novi župan gospod Jožef F a eh in odločno zavrel za otvoritev tega prehoda, saj ga je volilo vseh šest občinskih svetovalcev iz Prosnida. ŠEMPETER SLOVENOV Ugotoviti moramo, da se letos voditelji Urada za tujski promet bolj živo zanimajo za naše doline. Število izletnikov čedalje bolj raste. Ob nedeljah in praznikih vozijo TOVARNA Ptmeic KRMIN - CORMONS _ I I TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, knhinje i t d. Izvrši vsako delo po naročila. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. po naših cestah avtomobili in motorji iz Trsta, Gorice in od drugod. Gostilne v Pod-bonescu, Stupici, Šempetru, Sv. Lenartu, pri lllodičih in dmgod so polne. Brez dvome gre pri tem zasluga tudi Deželnemu turističnemu združenju, ki mu predseduje gosp. Henrik Brojli. Ta se ieflo zanima za razvoj tujgkega prometa po naših dolinah, razvija živahno propagando ter daje nagrade gostilničarjem, ki izboljšajo gostinske obrate. — Prvo nedeljo v juliju je bilo na našem županstvu zborovanje, katerega so se udeležili predstavniki iJrada za tujski promet in gostilničarji. Po lepem govoru je predsednik g. Brojli razdelil nagrade gostilničarjem, ki so letos izboljšali svoje obrate. Prvo nagrado v znesku 200 tisoč lir je dobil Jožef Zvanela iz Matajurja, drugo v znesku 70 tisoč lir Gvido Domeniš iz Podbones-ea, isti znesek je prejela tudi gostilničarka Alojzija Petrusa v Praprotnem; 60 tisoč lir je spravil v žep Tomazetič Jožef v Dreki. 40 tisoč je dobil Jo/^T Mamor v isti vasi ter Štefan Stulin v Srednjem; 35 tisoč pa sta prejela Ana Masola ter Alojzij Kjačič v Št. Lenartu. Več gostilničarjev pa je bilo pohvaljenih. Ob koncu zborovanja je prisotnim vzipodbudno govoril svetnik turističnega združenja gospod Ilenminij Zanutič. naš bivši pokrajinski svetovalec, ki ne more pozabiti naših dolin. Turizem prinaša našim gostilničarjem res mnogo koristi, kar pa ne more zadržati doma naših mož, ki v čedalje večjem Številu zapuščajo rodne domove, ker jih kruta brezposelnost sili v svet. PODBONESEC Spomladi smo poročali o kmetu, ki je utrujen od težkega dela pomotoma izpil ne-kodiko strupene tekočine, misleč, da je žganje, in je po dveh urah umrl. Podoben primer se je pred dnevi zgodil gospodinji Tekli Kristi Beligoj v vasi Spehuonja pri Podbrt-nescu. Pomagala je sosedom pri poljskem delu in ker je bila Utrujena ter žejtia, je vzela iz neike omare Stoklemico, misleč, da je v njej vino, pa jte bil na žalo.st kreoilin. Takoj po prvi/h požirkih je spoznala pomoto in klicala na ipomoč. Čutila je strašne bolečine v želodcu ter se zgrudila na tla. Takoj so jo prepeljali v čedadsko boJnico, a tudi zdravniki je niso mogli rej iti. Umrla je že drugi dam. Na praznik sv. Mohorja so jo slovesno pokopali v Lazah tik moža, ki je umrl komaj pred petimi meseci. Bila je stara 48 let in zapušča pet n irL iresikrbl j enih otrok. POPRAVEK V zadnji številki se nam je y dopis lz St. Lenarta vrinita tiskovna pomota: Drugi od tavek se pravilno glasi tako: »Doslej so tu imelt le staro podružnico »KatoliSke beneške banke . ..« in ne »beraške banke«, kakor smo pomotoma zadnjič rapisali. Vzgojni Jzoficefz BREZ DOMAČEGA CGNJISCA V Ameriki, pa tudi v večjilh mest fr pii nas naraščajo 'hudodelstva mladostnikov. Po čaii ikih beremo že o desetletnih morilcih in o družbah mladih fantov, ki kradejo in vlamljajo v banke. Starejši se sprašujejo, odkod ta za človeško družbo nevarni pojav, ki gloda pri koreninah naše motale. Tudi v Sovjetski zvezi se oglašajo vzgojitelj in poudarjajo, da nekaj ni v ridu v naši diužbi, ker se je zločinstvo med mladino tudi tam razpaslo. Ameriški pisatelj in odlikovanec z Nobelovo na-graao Witliaan Faulkner navaja poleg drunih vzrokov za ta mladinska hudodelstva polom družinskega življenja. Po n egovtrn so za grehe in zločine otrok krivi predvsem starši, ker se premalo brigajo za o.roke. Razmere jih s lijo, da se ženejo predvsem za zaslužkom, da zagotovijo otrokom la te.esno ž v-ljenje, a pri tem nimajo časa, da bi sj jim vsaj ma- lo posvetili ter jih vsaj z besedo vzgajali. D ugl vrati staršev je pa mar le njih udobnost in razkošje. Zato dovolijo do aščajoč m hče am in sinovom, da žive svoje lastno življenje izven doma, kjer je ognjišče medsebojne ljub, zni že davpo ugasnilo. Otroke žeja predvsem po ljube/ni staršev. Kjer pa je hiša prazna, tam gre m adostnik pa testo in na de tam svoje vrstnike, enako zapuščene in brez vzg je kot on; .Vis skupaj krenejo pa stranpota, ki jiih pripeljejo do zločinov. S ls, uničujoče druži isko življenje, kot je gospodar: ko pomanj anj;, so krive, da se toliko mladih življenj žalostao pog bi. Zato je potrebno več ljubezni do ot ok, vsaj ma- lo družinskega življepja in včas h tudi j:od repitev opomipov — s palico, pravi Faulkner! Vse to bi blagodejno vplivalo pa današnji rod. Te besede so bridko re ničn;, samo premalo jih uresničujemo, čeprav jih poznamo in odobravamo. ELiGR AKLETi GRA ZADNJE DEJANJE Nekam tajin9tveno se jo širil večerni mrak po kotih soban, ko jei majordom prižgal pod podobami prejšnjih mogotcev sveče. Migotajoči prameni, svetlobe so v čudnih sencah lizali slikfe v pozlačenih okvirjih na opaženih stenah. Cesar Metka in cesarjevič Rudolf, cesarica Karlota in ošabna Evgenija Napoleona III. se odsevajo' v žarkih in strmijo nu pisane zvezdne prapore, ki »o zataknjeni po vseh kotih grajskih dvoran. Vsa dolga zgodovinska povest od špansko-habsburških vladarjev in mogočnega Karla V. do Savojcev in ameriških generalov visi kot pajčevina nad gradom v tem prelepem koščku slovenske žemlje. General Mac Fadyen se trudno dvigne in se sprehaja po polmračnih sobah. Strmi v stare grbe: ananas, sidro, spodaj pa cesarski orel, ki drži v krempljih zvijajočo se kačo. »Povsod to sidro, križ, kača«, se grbanči čelo generalu. Nerazpoložen je se mu dviga, sam ne ve čemu. Pa spet savojski znaki in nato nove zvezde in črte na zadnjem praporu! Čudna slutnja zajame vojaka. Nejevoljen se zavije v površnik in Švrikne z jahalnim bičem po zraku. Pokliče pribočnika: »Pojdiva v klub. lu je nekam tesno!« Odpravita se .po peščeni stbzi nav7jgor. Grad se še sveti in tudi v Sobi številka 203 še trepeče plamenček. Čez nekaj dni je general prejel ukaz, naj prevzame neiko poveljstvo v Livornu, kjer se je ustanovilo novo zbirališče zavezniških čet. Nerad in s tesnimi občutki je odhajal iz Mi-lamaru, kjer je upal, da ho s svojo močno osebnostjo premagal zlokobno stoletno usodo. Grad se mu je kljub bajkam in resnic' priljubil zaradi divje »raške svežine in krasote. Tudi ta mož je šel svoji usodi naproti, čeprav kod eden izmed zadnjih, ikli so se za- motali v temne mreže belega, zakletega gradu. Nekaj dni se je grad Sam sanjavo ogledoval v sinjih valovili pod seboj. Toda čez dober teden je prišla iz Livorna .poslednja vest: »Generalnega majorja Mac Fadyena je danes zjutraj zadela kap.« Še enkrat so potegnili na visoki miramar-ski stolp črno zastavo na poj droga. Poslednjič? Morda, saj danes le zgodovinske ostaline pričajo o dolgi povesti1, ki sem vdm jo pripovedoval. Minila je slava, Zginile m mogočne ose.be, ostal je pa grad in naša zemlja ob njem nad »kalnimi previsi morja. Ostal je tu tudi naš ribištkti rod. Na morju še love Križahi. V temnih nočeh, ko vlečejo mreže na krov, gledajo na grrtid in se jim zdi, da migljajo skozi srepa okna lučke kot duše rajnih. »Ho, že sipet plaši«, šepne stari krmar Mn-kbla — pa sp'Cit (kilokne mrežo v vodo, ki plj-uska in plivka pod Miramarom. Zdi se, kot da je vsa skrita groza ra večno, neizmerno morje le ena sekunda, a je vendar dolgH in Tesnična povest . . . R. B. KONEC IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Veliki slovenski impresionist Malija Jama pri, ada četvo-rici velikih slovenskih impresionističnih slikarjev, ki so dvigni- li slovensko slikarstvo pa svetovno raven. Od njih je bil Rihard Jakopič vsebinsko najglob lji, Ivan Grohar pesniško najbo.j navdahnjen, Mat vž Sternen naj-stvarne ši, Jama je pa bil tehnično najp-jpolnejš.. Rodil se je \ Ljubljani leta 1872. S ikarske u-metposti se je učil v Monrkovem, in sicer najprej v znameniti šo- li tehnično nedos gljivega vzgoji elja slovenskega sl karja Až-be.a, nato na akademiji prof. Herteri ha Po ko čariih naukih se je vrnil v Ljubljano, od koder ga je umetniška pot večkrat peljala na Hrvatsko, v Avstrijo, na ■Lzoztmsko in v Srbijo, dokler se ni za stalno naselil v Ljubljani, k,er je le a 1947 umrl. Jamia je najdoslednejši slovenski impresionist, t. j. pristaš umetp ške struje, ki je poudai-jala ,da mora biti umetnik sposoben zabeležiti na platno vsa hipna razpoloženja in obču ke. In Jama se je tega pravila izmed vseh slovenskih impresionistov najbolj dosledno držal. Zanj ob.taja samo oko, ki sprejema svetlobne vtise, in na-ava, ki neprestano spreminja svoj izraz. Jama je večinoma slikal v prosti naravi ter se zlasti ukvarjal z osvetljavo. Za o so njegova najpopolnejša dela krajine. V njih ja odk.il, da je priroda polna barvnih čarov in poezije preprostega življenja, Iz njegov h del odseva čustveno li ič o razpoloženje, katerega mojstrsko izraža z oljnimi bar-vami, ki jih obvlada v najrazličnejših odtenkih. Svoje krajine je v začetku pogostoma prepletal s figuralnimi mo.ivi, ki močno poživljajo slike, toda kasneje jih je opustil ter se skoraj popoli oma posvetil samo krajini, ki je v delih iz Donavske doline dosegla svojo tehnično popolnost. Poleg krajine je g -pl tudi portrete in tihožit a. Med njegovimi mnogoštevilnimi deli so najglav-nejšia: Hrvat, Vibe v snegu. Vas v zimi, Most čez Donavo, Krem«, Ljubljanski Mestni trg, Krave ob MATIJA JAMA PRIJATELJICI KULTURNE VESTi Pred kratkim se je vrnila s 14-dnevnega gostovanja po Franciji Akademska folklorno-plesna skupina »France Marolt« iz Ljubljane, Nastopila je n-mednarodnem festivalu v Annemassu skupaj s holandsko, itaiijansko, švicarsko ,poljsko in več francoskimi folklornimi skupinami ter je od vseh dosegla najboljši uspeh. Bila je edina skupina, ki je morala pred pettisočglavo množico ponav jati svoje plese. Podoben uspeh je s’ovensl^a skupipa dosegla v Parizu, kjer je nastopila v veliki dvorani na Mont-parnassu in na najodl čnejštm francoskem festivalu v Epmalu. Skupina je nastopila tudi na pariški televiziji ter žela veliko priznanje. Slovenski pevsk zbo. »Gallus« iz Buenos Airesa je nastopil v Teatro Smart, ki je eno najbolj znanih tnmka šnj h g edal šč Izva.al je polifonične skladbe ter na:odno in umetno pesem. Zbor vodi dr. Julij Savelli. Spored je prenašala tudi oniotna radijska postaja. • • # SNG iz Trsta je na letošnjem ljubjanskem festivalu uprizotilo v tako imenovanem g edališču v krogu Begovičevo dramo B.ez tretjega. Nastop je vzbudil veliko zanimanje pri ljubljanskem občinstvu in kritikih. Pohvalili so zlasti vdorno režijo Jožeta Babiča, predvsem njegov smisel za psihološke podrobnosti in učinkovitost, spretne domislice, porol-no obvladanje odrskega pro-to a ter razgibano menjavanje dramskih situacij. Enako priznanje sta žela tndi oba igralca, ki nastopata v igri — Štefka Drolčeva in Miha Baloh. Igrala sta zelo prepričljivo, tako da sta prignala vzdušje do velike dramatične napetosti. Kolpi, Rajanje, Bled, Plitvički slapovi, Durenstein, Ljubljana v snegu itd. Razstavljal je na Dunaju, v Beogradu, Londonu, Sofiji, Krakovu, Varšavi, Haagu, Parizu in drugod. Večkrat je seveda razstavljal tudi v Ljubljani in leta 1907 v Trstu. Leta 1938 je bil povabljen kot eden prvih Slovencev s posebno zbirko na Biennale v Benetkah. Njegova dela so v Narodni galeriji v Ljubljani, v Strosmajerjevi galeriji v Zagrebu, v Narodnem muzeju v Beogradu ter v zasebnih zbiikah v Sloveniji, Beogradu, Amsterdamu, Rotterdamu, Haagu in v Monakovem. 0 SPOREDIH NAŠIH PRIREDITEV Slaba slian skoro vseh nastopov prosvetnih društev in skupin v letošnji sezoni so bi i sporedu Navadno so preobsežni in odmori predolgi, tako da prireditve predolgo trajajo in ljudi u.rujajo, pa naj še tako kažejo svoje zadovoljstvo. Mnogi imajo daleč domov in so v skrbeh, če bodo dobili pravočasno zadnja prevozna sredstva. Zato številni pred časom odhajajo, kar moti nastope in u Uvarja neprijetno vzdušje. Poleg tega so programi prireditev poslali pravo sračje gnezdo, ali bolje rečeno, skoro nemogoča mešanica. Tako slišimo na n. ih žalostne in vesele, u-metne in ljudske pesmi, take, ki so bile »moderne« pred petdesetimi in tudi sto leti in take, ki so bile zložene šele po zadnji vojni. Isto je pri narodnih plesih. Nikjer ni opaziti nobene enotnost', oziroma sloga. Tisti, ki imajo na skrbi spored -— to so vsaj pri pevskem sporedu verjetno zborovodje — bi morali paziti, da bi bili umetniški oziri -malo bolj upoštevani in ne samo želja, da bi ugajali najbolj preprostemu občinstvu. Tako umetniška vrednost slovenskih kulturnih prireditev vedno bo j pada, kar paši kulturi ni v čast. Vse preveč so se tudi razpasi: razni dalmatinski »šlagerji«, kot da bi Slovenci ne imeli dovolj lepih pesmi. Ze tako nam tujci očitajo, da nimamo lastne kulture. -Zato bi tembolj morali gojiti in prikazovati na piireditvah predvsem naše lastne kulturne stvaritve. To velja tako za pesmi kot za plese, igre in drugo. Tako pa se naši kulturni nastopi vedno bolj izgubljajo v balkanski eksotičnosti. Slovenska pesem in ljudski ples sta pri .tem zapostavljena. Ce že hočemo prikazati kaj tujega, pa pokažimo vsaj resnično kvalitetne stvari, ne pa tisto, kar so oni sami že davno odstranili s sporeda ali kar je preračunano le na najbolj primitivno občinstvo. Poglavje sporedov slovenskih kulturnih prireditev na Tržaškem je sploh zelo pereče in bo treba načeti o njem malo ši:šo razpravo. Za zdaj sem hotel samo opozoriti na to bolečo točko našega kulturnega udejstvovanja, B. B Čitajte in širite NOVI LIST! MjiMjaiijkci Bhama med imjSdjSimi v \ Buiopi Kakor smo že poročali, je na letošnjem gledališkem festivalu v Parizu nastopila tudi ljubljanska Di-arna. To je bilo prvič, da je naše osrednje dramsko gledališče odšlo na gostovanje v tu.ino. Naši umetniki so nastopili y znamenitem pariškem gledališču »Sarah Berr.hard«. Uprizorili so Cankarjevo satirično dramo Hlapci ter dosegli presenetljiv (uspeh. Skupno je na festivalu tekmova o 24 gledaliških skupin, pripadajoč.h 24 narodom. S ponosom ugotavljamo, da se je naša Drama uvrstila med prve tri zmagovite skupine. S tem je dokazala, d'a spada med najboljša gledališča v Evropi in da se bo v bodoče lahko borila za evropsko prvenstvo. ,Z uprizoritvijo Hlapcev sta bili pariška kritika ip občinstvo zelo zadovoljni. Gledalci so zelo pazljivo sledili igri ter naše umetnike večkrat nagradili pred odprtim odrom. Po njihovem je bila uprizoritev najboljša na letošnjem fest.valu. Občinstvo so osvojili in pretresli zlasti s sijaj, o piasdko oblikovani Cankarjevi junaki. Tudi najresnejši gledališki kritiki, kakor n. pr. Kemp, Lerminier in drugi, niso skoparili s pohvalami. Zelo laskave ocene so objavili vsi najuglednejši pariški listi, kakor Le Monde, Figaro, Parisien libčič, Humanitč, Franc-Tireur itd. Poudarili so, da so ljubljanski igralci umetniško dognana in enovita skupina, ki igra prirodno, toplo in natančno. Pohvalili so zlasti štiri odlične Igralce: Staneta Severja, Mafcsn Furijana, Lojzeta Potokarja in Ančko Levarjevo. Po njihovem izraža prvi človečnost, drugi moč, tretji gotovost, medtem ko je poslednja blesteča. Zanimivo je, da so kritiki zelo lepo, čeprav s pridržki sprejeli tudi Cankarjevo delo samo. O njem pravi Gforges Lerminier, da je satira in propoved, ki velja za vse dobe, zato je še danes učinkovito in ima moč, da nas gape. Pripomniti moramo, da ja za to priliko izšel francoski prevod Hlapcev, ki ga je oskrbela znana prevajalka iz s ovenšč:ne Sidoni-ja Jeras-Guinot. Vse kaže, da b'do uprizarjali odslej Cankarja tudi na tujih odrih. Ponosni smo, da je za ljubljnasko Opero tudi Drama pokazala v najkulturnejšem središču sveta, da v majhnem slovenskem narodu živi velika umetnost. Hkrati ugotavljamo, da se v Trstu še danes dobe kulturno zaostali krogi, ki v svoji narodni mrž-nji to zanikajo in preprečujejo slovenski umetnosti vstop v mestne gledališke dvorane. Toda njihovo poniglavo ravnanje bo ostalo brez haska, kajti zakoni narave so močnejši od vseh umetnih zaviranj. Priznani prvak ljubljanske Drame in odlični filmski igralec STANE SEVER v vlogi Jermana v Cankarjevih »Hlapcih« PODARSTVO NI VES GNOJ ENAK) Konjslkn. gnoj je luskav in suh ter je lahko dostopen vplivom zraku, kar povzroči naglo vrenje. Ta gnoj deluje hitro, toda na zraku izgubi kmalu gnojilno silo. Goveji gnoj je mrzel, bolj voden in vezan ter zato na zraiku ne izpuhti prehitro. V zemlji pa deluje polagoma in dobro. Ovčji in koziji sta bogata in topla, prav malo vlažna, se hitro spremenita in hitro delujeta. Prašičji je mrzel, sam zase je malo priporočljiv. V zvezi z ostalimi je pa dober. Perutninski je bogat in suh, deluje zelo hitro. Domači hlevski gnoj je navadno mešanica nekaterih zgornjih te-venski imenuje tudi sedemletna ali večna detelja, tfo ime je mogoče kdaj bilo pravilno, a danes ni. ker le redke lucerne trajajo 5 let, mnoge pa se začnejo redčiti že prej. Kaj je temu krivo? A'li ni seme več dobro kot prej? Odgovor: Možno je, da seme ni več tako dobro, kot je bilo pred dese.letji. Zato so začeli semenarji zbirati posamezna lucernina stebla za seme: ko pro-palo deteljišče preorjejo, pob rejo vsa z Irava in močna stebla ter jih presadijo kot matičnjak za bodoče seme. Tega semena v Itaiiji še ni v prodaji, čeprav je letni pridelek že znaten. Vendar moramo iskati vzrok za krajšo trajnost lu erpišč drugod in ne samo v semenu, tako predv em v nepravilnem sejanju in gnojenju. Najprej propadejo tista lucer-nišča, kjer je bilo seme vsejano med pšenico in ni bilo .dovolj pokrito z zemljo. Mnogo semena se zato zfgiubi. Osi alo izkali, a se takoj znajde s pšenico v konkurenčni borbi za hrano: zato ostane stebelce šibko. Najboljše so setve, kjer je b la lucerna sejana sama zase. Deteljam je potrebno gnojiti z vsemi tremi glavnimi gnojilnimi snovmi, to je z duš kom, fosforno kislino in kal;.em; naj ne munjka seveda hlevski gnoj. Z manjšimi količinami teh gnojil moramo gnojiti vsako leto. Potem bomo videli, da lucerna v resnici zasluži ime »sedemletna detelja«. Vprašanje št. 271: Ali je »Mrtvo morje« v Palestini res mrtvo? Kakšno je? Odgovor: Mrtvo morje leži 394 m pod morsko gladino v podolgovati kotlini. Dolgo je 76 km. srednja širipa pa je 16 km. Od , eke Jordana in od nekaj manjših rek in potokov dobiva vsak dan ogromno množino vode, >a kljub temu se morje ne razširi, ker je tu zelo vroče in vsa voda izh'api. Vsaka tekoča voda pa vsebuje določen odstotek rudninskih soli. Teh ima mnogo tudi reka Jordan, posebno ker te* če po ozemlju, ki je s topljivimi rudninami zelo bogato. Zaradi neprestanega dovajanja rudninskih sno- vi postaja voda v Mrtvem morju vedno bolj slana vedno bo'j bogata na rud. inskih snoveh: medtem ko vsebujejo ostala m >rja manj kot 3% rudninskih snovi, jih vsebuje voda Mrtvega mroja d*anes že 25%. Umljivo je, da v taki vodi ne more živeti nobena riba ali kako drugo živo bitje. Voda je tako gosta, da v Mrtvem morju človek ne more utoniti. Kljub temu pa je tako čista, da je mogoče v globini 5 metrov spoznati vsak kamenček. Judje so zgradili ob Jordanu in Mrtvem morju velikanske elek' rarjie in tovarne za umetna grojila (pndvem kalijeva in fo-forova). iraaja Konzorcij Novega usta Odgovorni urednik Drago Leglia Tiska zadruga tiskarjev »Oraphls« z o. s. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 DRŽAVA, KUVAIT (Nadaljevanje s 5. strani) vode. Velike naprave zia destilacijo morske vode oskrbujejo prebivalstvo' s to dragoceno tekočino. Kuvaiiit iimai tudi že elelktrično- luč in okoli 18.000 avtomobilov, iz večine ameriškega porekla. Vlada gradi ceste in zida ne samo vi a dna poslopja, t cim več tudi hiše za zasebnike. Splošni gospodarski in socialni napredek a e pa ne ujema s političnimi razmerami v deželi. Kuvait nimai parlamenta1, kateremu bi vila'da odgovarjala za svoja dejanja. Vse je urejeno zelo po domače. Ednini, kii ukazuje v državi, je vladar šeilkl lal-Salim in njegova družina. Kuvait ne pozna zakonov. Kar šeik želi in kair njegova družina, 'ki se vsako sredo sestane na posvetovanje, sklene, to je za Kuvait zakon. Ker vlada v deželi splošna blaginja, je ljudstvo kljub temu zadovoljno in mirno. Kuvait niima časnikov razen Uradnega lista. Razume se, da tialklO' stanje ne Ivo moglo večno trajati. Mladina, ki sedaj obiskuje visoke šole v tujimi, z večine v Egiptu, bo s časom prav gotovo zahtevala, diai se Kuvait tudi politično preobrazi in demokratizira. Kuvaiit je vsekakor enai najizatniimivejših dožel na svetu. SLOVENSKO NARODNO (il.liDJlI.IŠCH za Tržaško ozemlji: PREDSTAVE NA PROSTEM ZA GOSTILNO LEGISA V SESLJANU V SOBOTO, 21. JULIJA, OB 2). URI N. V. GOGOLJ V Ženitev V NEDELJO, 22. JULIJA, OB 21. URI IVAN CANKAR Martin Kačur V TOREK, 24. JULIJA, OB 21. UR! FERDINAND ROGER 3 ena Dely je pozvonila pri vratarski hišici. Ker jo je »luga poznal, je smela naprej. Pogledala je »a vrsto oken v prvem nadstropju, kjer je vedela, da se nahaja Karlov laboratorij. Zdaj je prišel on na bratrančevo mesto. Zal koliko časa neiki? Biiil je drugega fldova kot Fran; ne tako moške zunanjosti niti ne tako nadairjen; bil je čokat, bolj robat in tako čustven, da ni kar nič bilo prav Dely. Kairel Ronald ni imel nikakih ob z i rov na pra vice starejšega bratranca, iko je prvič srečal Dely. Ta je zaprla oči in razmišljala: da, ona ga ljubi; tako vroče, da ne pozna več nobenih ovir in postav. Vedela je, da ji Karel vrača ljubezen v isti meri. Kaj jima je mar Fran! — Bil jima je samo v napotje. Lepi, bledi obraz mlade ženske se je napel, ko je stopala po marmornatem stopnišču. Fran jo je spoštoval, Ikoimaj kdaj si jo je upal poljubiti na ustnice. Karel je pa bil bolj nasilen. Ko je vstopila, je.odložil epruveto na leseno stojalo in je stopili Dedy nasproti: Naslonila se je na njegove prsi in on jo je ne-faaij sekund divje poljubljal. »Čemu si prišla sem?« je končno vprašal in si gladil razmr-šene lase. »Ne vidlim rad, da me obiskuješ v tovarni. Saj veš, da začno brž po vseh pisarnah in strojnicah čenčati.« »Kako gre s Franom?« je vprašala Dely. Za hip je spreletela iskra Karlovo sivo oko. »Ukazal ga bom prepeljati na grad Trnjevo. Tam boi v moji oskrbi.« Besedo' »oskrbo« je s talk,im poudarkom in mežikanjem oči izustil, da je še Dely prisluhnila: Zmignila je z rameni: »Jaz se ne razumem na zdravstvo. Ali — pri teh besedah je svoj pogled globoko potopila v Karlove oči — boš vzel s seboj zdravilo »to* naldin 55«?« Val krvi je preplul Karlov obraz. Poskočil je k Dely in ji pritiisnil rolko, na usta: »Molči, za Boga, molči! Stene slišijo!« Mlada ženska je razumela. Zmagoslavno so. žarele mjene črne oči. Karel jo j'e prijel za roko: »Pridi, ti bom nekaj pokazal.« * * * Alfred Rilkje je bil nevoljen na svojo mlado nečakinjo. »Saj si neumina. Oskrba duševno zmedenega človeka ni za mlado dekle. Tudi oče ti ne bo dovolil.« Dekle je zmajalo z glavo: »Dolktor Ronald ni umobolcn.« »Kaiko veš tako natančno?« »Čutim to. Zdaj pojdem v Ronaldove tovarne! Hočem poskusiti.« Ko se je vrnila, njen obraz ni kazal, da bi bila razočarani*' Smehljala se je. »Imela sem srečo. Na stopnicah sem srečala doktorja Ronalda. Stopila sva v pisarno in ko sem mu razložila, da sem nečakinja odvetnika Rilkeja, je postal zelo prijazen. Dejal Je' da žetli predvsem bolniškega strežnika, toda tudi zame, da Je mesto. Zapisal si je moje ime.« Čez nekaj dni je prejela pismo od ravnateljstva Ronaldovih tovarn. Hlastno je odprla ovojnico in brala, naj se čimprej ogla" si za razgovor pri doktorju Ronaldu. Nekaj minut kasneje se je Erna že preoblekla in drvela na avtu v tovarno. (Nadaljevanje sledi J