Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Commcrciale) 5/1. Tel. 28-770 Z a Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna številka lir 35.- NAROCNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spcdizione in abb. postale I. gr. ŠT. 387 TRST, ČETRTEK 8. FEBRUARJA 1962, GORICA LET. XI. PO ZADNJEM GOVORU GENERALA DE GAULLA PO TELEVIZIJI SPORAZUM 0 ALŽIRIJI RO KMALU ORJAVLJEN? De Gaulle: neodvisna Alžirija in zaščita francoske manjšine ali pa razdelitev dežele - Alžirci: nova država naj rastegne svojo vrhovnost tudi na Saharo - „0AS bo kljub izsiljevanju, ropanju in umorom propadla" Medtem ko je začasna alžirska vlada zasedala v Tunisu in pretresala zadnje francoske predloge za bodočo ureditev severnoafriške dežele ob Atlaškem gorovju, je ge neral Charles De Gaulle imel nov nagovor na francoski narod. Nekateri so celo pričakovali, da bo francoski predsednik v ponedeljkovem radiotelevizijskem govoru napove dal prenehanje sovražnosti med francosko vojsko in narodnoosvobodilnimi alžirskimi oddelki. To se sicer ni zgodilo, vendar je treba omeniti, da je bil De Gaulle tokrat jasnejši kot običajno, tako da je zdaj tudi širša javnost lahko seznanjena, pod kakšnimi pogoji je francoska vlada pripravljen? skleniti sporazum s predstavniki alžirskega ljudstva. »Gre nam — je med drugim dejal De paullc — za to, da v najkrajšem času dosežemo mir in da pomagamo Alžiriji, da sa-nia prične odločati o svoji usodi.« To naj sc doseže s tem, da se osnuje začasna izvršilna oblast, Francija pa je že pripravljena Pripoznati brez kakršnegakoli pridržka ne-lzbežen izid plebiscita, se pravi suvereno 'n neodvisno alžirsko državo. ZA PRIJATELJSKO SODELOVANJE V tej zvezi je De Gaulle še pristavil, da -,c Francija voljna vzpostaviti z novo drža-v° tesno sodelovanje, čeprav bi to zanjo lerjalo mnoga in občutna bremena, a s poljem, da se »spoštujejo bistvene franco-ske koristi, zlasti v Sahari«, in da se ev-r°Pski manjšini, živeči v Alžiriji, zagotovi Pravica do sodelovanja pri javni upravi ,n ? se zajamčijo varnost oseb, njihov poseb-n* način življenja in njihova imovina. teh besedah lahko naredimo predvsem dva zaključka. Za De Gaulla ni že danes nobenega dvoma, da bo iz plebiscit: pS,a neodvisna alžirska država, ki jo bo •'ancija na vsak način priznala. Francoski Prcdsednik pa si želi ohraniti prijateljstvo nove države in ji je pripravljen tudi pomagati, a v tem primeru zahteva predvsem ,rdno zaščito za francosko manjšino, ki šte-,e danes približno milijon duš in ki bo 0stala v Alžiriji. ^a bi bila po De Gaullovem mnenju naj-. °liša rešitev. Ker pa je Francija odločena vZPeljati do kraja svoj dekolonizacijski na-v.rt v Alžiriji, ima pripravljeno še drugo re-.,tev> ki jo bo uveljavila, če ne bo mogoče Pscči sporazuma na osnovi zgoraj omenjenih predlogov. Kakšna naj bi bila druga fešitev, De Gaulle sicer ni povedal, vendar Je jasno, da je pri tem mislil na razdelitev današnje Alžirije, tako da bi v enem predelu živeli Alžirci, v drugem pa francoski kolonisti. Francoski predsednik je hkrati poudaril, da »se prav hitro bliža trenutek, ko bo Francija podrobno objavila svoje predloge in ponudbe«, tako da se bo lahko ves svet prepričal, kako Francija želi koristiti Alžiriji in vzpostaviti z njo plodne in prijateljske odnose. STALIŠČE DO OAS Francoska in svetovna javnost je z velikim zanimanjem pričakovala zadnji De Gaullov govor tudi zato, ker je bila radovedna, kakšno stališče bo zavzel do francoskih skrajnežev, organiziranih v OAS. Za nimanje je bilo povsem upravičeno, ker so pristaši tajne teroristične organizacije zlasti v zadnjem času razširili svojo zločinsko dejavnost tudi na ozemlje Francije in postali čedalje drznejši. Kljub vedno številnejšim atentatom v sa mem Parizu in drugih francoskih mestih kljub sumljivemu zadržanju dela vojske in celo policije pa je De Gaulle — če sodimo samo po zadnjem televizijskem nastopu — ohranil hladno kri in sc obnašal, kot da se ga vse to skoraj ne tiče. »Medlem ko se je začrtovala pot k miru — je dejal — so se nekateri nevredni Francozi lotili prevratniške in zločinske dejavnosti.« Že dvakrat — je nadaljeval — so skušali, polastiti se oblasti, a so propadli. Enak cilj zasledujejo tudi v tem trenutku, a bodo kljub izsiljevanju, ropanju in umorom spet propadli »Narod jih zaničuje — je zaključil De Gaui-le — in jih obsoja. Njihova usoda je odvisna od policije in sodstva.« SE BO OBNESLA TAKA PATERNALISTICNA POLITIKA? Glede na obseg, ki ga je teroristična dejavnost zavzela ne samo v dveh glavnih alžirskih mestih — Oranu in Alžiru —, temveč tudi v sami Franciji, se je marsikdo začudil, da De Gaulle ni napovedal nobenih novih ukrepov, ampak je le zagrozil, da se bo v primeru potrebe poslužil tistega člena ustave, ki mu dovoljuje, da prevzame vso oblast v državi v svoje roke, kot se je že zgodilo v lanskem aprilu. To pomeni, da tudi v tem trenutku odklanja pomoč, ki mu jo ponujajo nekatere stranke, in da povsem zaupa samemu sebi ter vplivu, ki ga njegova oseba ima na generale, poveljnike policije in zlasti na francosko ljudstvo. Nobenega dvoma ni, da je Frpncijo doslej reševala pred katastrofo predvsem De Gaullova močna osebnost, a marsikdo ni več prepričan, da bo tako tudi v bodočih dneh, zlasti če sc bodo pogajanja z Alžirci predolgo zavlačevala. Osebna in paternali-stična politika se namreč lahko obnese le za določen čas, kar velja predvsem za Francoze, ki kljub svojemu nacionalizmu ven darlc imajo za seboj bogato demokratično tradicijo. Nezadržen zgodovinski razvoj Rešitev alžirskega vprašanja pa seveda m odvisna samo od De Gaulla in notranjepolitičnih razmer v Franciji, temveč tudi od začasne alžirske vlade in njene narodnoosvobodilne vojske. Kot smo že omenili, alžirski voditelji proučujejo zadnje francoske predloge in je treba vsak čas pričakovati, da bodo De Gaullu dali dokončni odgovor. Kakšen bo ta odgovor danes še ni natančno znano, vendar se najbrž ne bo mnogo oddaljil od stališča, ki je bilo te dni že obrazloženo v alžirskih listih. Iz njih izhaja, da Alžirci postavljajo Franciji nasled nje temeljne zahteve. V prvi vrsti terjajo popolno neodvisnost Alžirije in pravico, da njihova bodoča vlada vodi takšno notranjo in zunanjo politiko, ki bo ustrezala koristim države. Nadalje zahtevajo, naj nova država obsega celotno alžirsko ozemlje, in zato odklanjajo kakršnokoli razdelitev. Vr- hovnost nove države naj se raztegne tudi na Saharo, tako da bo Alžirija lahko deležna njenega bogastva. Končno poudarjajo, da je prenehanje sovražnosti možno le, čc se prej sklene natančen sporazum o vseh odprtih vprašanjih in če se Alžircem zajam či, da bodo lahko povsem svobodno odločali o lastni usodi. Po najnovejših vesteh se zdi, da je zadnji De Gaullov govor imel ugoden odmev v krogih alžirske vlade. Morebiten spora zum pa ne more takoj stopiti v veljavo, ker mora sklep začasne vlade dokončno o-dobriti revolucionarni svet, ki je najvišj? politično in vojaško predstavništvo alžirskega ljudstva. TERORISTIČNA DEJAVNOST POSPEŠENA Medtem se v alžirskih mestih z nezadržno silo nadaljuje terostična dejavnost na- (Nadaljevanje ha 2. strani) RADIO TRST A • NEDELJA, 11. februarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos sv. maše. iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Pripovedka o Cerkniškem jezeru« (Desa Kraševce), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj . . . Odmevi tedna v naši deželi; 15.40 Portret v miniaturi: Mi 1-va; 17.00 Za smeh in dobro voljo (Ponovitev); 18.30 Obisk v naši diskoteki ; 19.15 Nedeljski vestnik; 22.00 Nedelja v športu. • PONEDELJEK, 12. februarja, ob: 18.00 Italijanščina po ra.diu; 18.30 Mladi solisti — pianist Nino Gardi; 19.00 Znanost in tehnika — Aldo Štefančič: »Biološki učinki gama-žarkov«; 20.30 Robert Schumann: »Genovefa«, opera v 4 dej. Približno ob 21.15 »Opera, avtor in njegova doba«. • TOREK, 13. februarja, ob: 18.00 Radijska univerza — Tone Penko: Hormoni: »Možganski podve-sek«-; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Slovenske Lavre — Martin Jevnikar: »Janez Trdina in Staretova Francka«; 21.40 Koncert violinista Dejana Bravničarja, pri klavirju Leon Engelman; 22.00 Obletnica tedna — Alojz Rebula: »Spomin na Knuta Hamsuna ob 10-letnici smrti«. • SREDA, 14. februarja, ob: 18.00 Slovenščina za Slovence; 18.30 Italijanski operni pevci: »Franco Co-relli«; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 »Lutke mojstra Gabrijela«, igra (Michal To-necki - Franc Jeza), igrajo člani RO; 22.00 Stjepan Šulek: »■Drugi klasični koncert« — Anton Dobronič: Plesi z otoka Jelše. • ČETRTEK, 15. februarja, ob: 18.00 Radijska univerza — Msgr. Jakob Ukmar: Iz zgodovine vesoljnih cerkvenih zborov. »Kaj so vesoljni zbori?«; 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja: »Koncerti v Avgusteu: Heroična doba 1915-1925«; 19.00 Širimo obzorja: Sveta si zemlja in blagor mu, komur plodiš — Rado Bednarik: »Trtica rodila je«; 20.30 Simfonični koncert. Približno ob 21.20 Književnost — Josip Tavčar: »Silvio D’Amico: Okna na trgu Na-vona«. Približno ob 22.15 Claudio Gorlier: Kultura Nevv Deala. • PETEK, 16. februarja, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Skladbe sodobnih jugoslovanskih avtorjev; 19.00 šola in vzgoja — Ivan Theuerschuh: »Medsebojno spoštovanje med starši in otroki izginja«; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Novele 19. stoletja — Godfried Keller: »Lišček«; 22.20 Moderna sonata — Manuel Ponče: Sonata meridionale za kitaro, Nino Rota: Sonata za violo in klavir. • SOBOTA, 17. februarja, ob: 15.30 »Tropski uroki«, igra v 3 dej. (Alberto Donini - Nada Konjedic), igrajo člani RO; 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija — Nebesa, 14. spev. Prevod A. Gradnik, pripravil B. Tomažič; 18.30 Jazz panorama; 19.00 Pomenek s poslušalkami; 20.40 Zbor »France Prešeren«; 21.00 Za smeh in dobro voljo. TBDENSKI KOLEDARČEK 11. februarja, nedelja: 6. po Razglašenju 3 12. februarja, ponedeljek: Sedem sv. ustan. 13. februarja, torek: Albuin 14. februarja, sreda: Valentin 15. februarja, četrtek: Faustin 16. februarja, petek: Julijana 17. februarja, sobota: Frančišek Clet ZNAMENITA ZBIRKA V nemškem mestu Kolnu so odprli največji muzej fotografskih zbirk. V njem je shranjenih nad 36 tisoč izvirnih posnetkov Največja redkost je prva fotografija iz leta 1826, ko se je fotografska umetnost šele rodila. Zbirka je pravzaprav zasebna last profesorja Gernsheima. Narastla pa je tako, da je samo za njeno vzdrževanje potrebnih 100 tisoč mark letno. Zato je prepustil zbirko, ki predstavlja vrednost 375 milijonov lir, državi. Gernsheim je pa postal ravnatelj tega edinstvenega muzeja na svetu. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ulica Sv. Frančiška 20 - Telefon 29-477 Sporazum o Alžiriji (Nadaljevanje s 1. strani) cionalistične organizacije OAS. Samo v soboto ter nedeljo je zgubilo življenje 38 oseb, kakih 50 pa jih je bilo ranjenih. Posebno aktivnost so teroristi razvili v ponedeljek, ko je bil napovedan De Gaullov govor. V mestu Oranu so ugrabili ravnatelja radijske postaje in nekaj tehnikov in s tem preprečili prenos govora. V istem mestu so ponoči vdrli v tiskarno nekega dnevnika in prisilili delavce, da so natisnili poseben proglas OAS, ki je izšel na eni celi strani lista. V Alžiru je med De Gaullovim govorom na ulicah nastal takšen ropot z vsemi mogočimi predmeti, da dejansko ni bilo mogoče slišati predsednikovih besed. Vse kaže, da organi javne varnosti ne morejo več obvladati položaja, oziroma da se osrednja vlada kdovekako ne briga, da bi popolnoma zatrla teroristično dejavnost, ker računa, da se bo nehala sama ob sebi, ko bo dosežen sporazum z Alžirci, in ko bo evropskim kolonistom nehala prihajati pomoč i7. domovine. V tej luči je treba tudi gledati na De Gaullovo napoved, da se bo še to leto večina francoske vojske vrnila iz Alžirije v Francijo. Ko zaključujemo te vrstice, je dospela Gospodarska vojna Napetost med Združenimi državami in med Kubo je prišla v soboto do svojega viška. Predsednik Kennedy je dal ukaz za popolni bojkot trgovine s Kubo. Otok je precej prizadet, ker so bile Združene države glavni odjemalec'kubanskega sladkorja. Z Združenimi državami so potegnile tudi južno-ameriške države. Argentinski predsednik Frondizi, ki se je nekaj časa upiral, da bi se pridružil gospodarskemu bojkotu, se je moral zdaj ukloniti pritisku armade. Argentisko zunanje ministrstvo je celo javilo, da bo Argentina pretrgala že prihodnji teden tudi vse diplomatske stike s Fidel Castrovo vlado. Zato se v Ameriki tudi čudijo, ker so v Vatikanu sprejeli poverilne listine kubanskega novega poslanika. Smrt pod zemljo V sredo zjutraj se je pripetila v premogovniku Luisental pri Saarbriickenu na Nemškem velika nesreča. Eksplodiral je plin grizu in rovi so se začeli posipati. 125 rudarjev je do smrti zmečkalo, 72 jih je pa hudo ranjenih. Najhuje pa je, da je v podsutih rovih zaprtih 69 delavcev. Oblasti so alarmirale vsa rešilna sredstva, da bi se prikopali do zasutih rudarjev in jih morda še rešili. V rudniku so zaposleni tudi nekateri izseljenci iz beneško-slovenskih vasi. Herg IsrI Humi V tirolski organizaciji Berg Isel Bund, kt se bori za nemštvo Južne Tirolske, je prišlo do ostrih notranjih nasprotij. Štirje vodilni člani zveze, med temi tudi bivši avstrijski podtajnik v zunanjem ministrstvu profesor Gschnitzer, so izstopili i/. odbora. Svoj korak opravičujejo z navzkrižjem s predsednikom Widmoserjem in z voditelji po- bo kmalu objavljen? vest, da se je v Tunisu zaključilo izredno zasedanje alžirske začasne vlade in da je bilo izdano kratko poročilo, v katerem je le rečeno, da je vlada proučila zadnje dogodke in sprejela ustrezne sklepe. Hkrati se je zvedelo, da se bosta nekje v bližini Pariza sestala francoski minister za alžirske zadeve Joxe in alžirski zunanji minister Saad Dahlab, ki bosta verjetno razpravljala o zadnjih predlogih. Medtem nekateri maroški listi pišejo, da se je vojna v Alžiriji dejansko že zaključila in da se lahko v najkrajšem času pričakuje objava sporazuma. Večina opazovalcev pa je mnenja, da se vprašanje ne bo še popolnoma rešilo, ker se s sporazumom nikakor ne bodo sprijaznili skrajneži iz OAS. Ti bodo verjetno delali težave novi začasni izvršilni oblasti in skušali motiti potek plebiscita. Že danes pa je gotovo, da je njihova de. javnost obsojena na neuspeh in da ne bo imela drugih posledic kot nove žrtve in novo gorje. Po dolgoletnih krvavih bojih, ki so terjali milijon človeških žrtev, pa bodo Alžirci dosegli neodvisnost, kar ne bo v korist samo njim, temveč tudi Franciji, ki se je že tako predolgo skušala protiviti nezadržnemu razvoju zgodovine. krajinskih celic. Ozadje spora je pa bolj načelno. Gre baje za spor med zmernim in ostro nacionalističnim krilom zveze. Zmagali so ti zadnji, ki zahtevajo, naj se boj za Južni Tirol še poostri. Predlog za Berlin Sovjetski zunanji minister Gromiko je pred tremi tedni obrazložil ameriškemu poslaniku Thompsonu nov predlog za rešitev berlinskega vprašanja. Berlin naj bi postai po novem načrtu svobodno mesto in član Združenih narodov. Vse tuje vojaške čete naj bi se umaknile iz mesta. Novi predlog, da bi Berlin spremenili v samostojno mestno republiko, je pa nale> tel v Zahodni Nemčiji na velik odpor. Politične stranke, ki še vedno poudarjajo, da se mora vsa Nemčija združiti, trdijo, da nameravajo Sovjeti razdelili nemški narod na tri državne enote in polagoma utopiti nekdanje nemško glavno mesto v Vzhodno nemško republiko, ki je popolnoma odvisna od Sovjetske zveze. Vatikanski koncil Papež Janez XXIII. je v petek izdal pa- J peško pismo »Consilium«, s katerim sklicuje IT. vatikanski vesoljni cerkveni zbor za dne 11. oktobra 1962. Lani za božič je z bulo »Humanae salu- J tis« napovedal koncil za letošnje leto. Pri- ; držal pa si je napoved natančnega datuma, ; kar je storil sedaj. V pismu pojasnuje pa pež, da je izbral II. oktober, ker je prav istega dne leta 431 cerkveni zbor v Efezu proglasil Marijo za Mater božjo. Obsežna pripravljalna dela za cerkveni ; zbor so v večini že pri kraju škofje so ' preko posebnih komisij že dali svoje pred loge v pretres. Od vesoljnega cerkvenega zborovanja si obetajo zlasti globoko obnovo verskega življenja. Posvetovanje za sestavo vlade Predsednik republike Gronchi je v sredo zaradi poslabšanja bolezni — zbolel je namreč za gripo — že drugič moral prekiniti razgovore s političnimi osebnostmi, s katerimi se običajno posvetuje, preden določi novega ministrskega predsednika z nalogo, da sestavi novo vlado. Po splošnem mnenju bo ta naloga ponovno zaupana A. mintoru Fanfaniju, ki ga poleg demokristjanov predlagajo tudi socialni demokrati in republikanci, se pravi vse tri stranke, ki bi morale podpirati novo sredinsko-levi-čatsko vlado. Medtem se je že sestal vsedržavni svet Kršč. demokracije, ki je iz svoje srede izvolil predsednika, tajnika in osrednje vodstvo stranke. Za predsednika, ki pa ima v stranki zgolj častno funkcijo, je bil ponovno izvoljen senator Piccioni, za glavnega tajnika pa je bil potrjen poslanec Moro čigar vpliv v stranki se je po neapeljskem kongresu ogromno povečal. Veliko večino odborniških mest so zasedli pristaši Morove *n Fanfanijeve struje, po eno mesto pa so dobile tudi ostale štiri struje. V vodstvu le zato zastopana vsa stranka. V vseh drugih italijanskih strankah te dni živo razpravljajo o zadnjem demokri-stjanskem kongresu. Javnost pa je posebno Pozorna na odmev, ki ga je kongres imel v vrstah socialistov, saj je v veliki meri prav °d njih odvisno, če bo Italija dobila sre-dinsko-Ievičarsko vlado. Avtonomistična stru- Nesramen slepar V Monzi je roka pravice zgrabila bančnega poslovalca Emanuela Caraffo, ki se ie okoristil z milijoni prihrankov revnih delavcev. Mož je zavohal, da bi bili italijanski delavci v Švici dober'vir sleparskih dohodkov. Zato je leta 1948 ustanovil bančno Poslovalnico Eximport. Izseljencem v Švici Je spočetka zamenjaval franke po višji vrednosti, kot je biia v veljavi, šest let je kupčija kar dobro nesla, saj so mu delavci zaupali skoro eno milijardo lir. Polagoma Pa je brezvestnež začel zaupanemu vsote zadrževati in jih je uporabljal za podpira nJe lastnega podjetja za prodajo televizor-3®v. Podjetje pa je zašlo v slabe vode in 111 več mogel izplačevati svojcem izseljencev doposlanih prihrankov. Nad 600 delavcev je Prišlo po tej slepariji ob ves svoj trdo pri-služeni denar. Volitve na Finskem M nedeljo in v ponedeljek so imeli na vinskem državnozborske volitve. Borile so v glavnem štiri vodilne stranke, in sicer: kmečka stranka, komunistična, socialdemokratska in konservativna. Volilna udeležba ,c bila zelo velika, nad 81 odstotkov na severu, v južnih pokrajinah celo stoodstotna. . ujhujši boj sta vodiili kmečka stranka, ki J® na vladi, in komunistična, ki zahteva tesnejše stike s Sovjetsko zvezo. Največ gla-Sov je dobila prva. Na drugem mestu so s°cialni demokrati, medtem ko so komurn-sb zgub ili precej glasov. Volitve so poučne zategadelj, ker kažejo, "a, se finski narod upa svobodno odločati kljub bližini in pritisku Sovjetske zveze. ja, ki jo vodi Nenni, je sklepe demokri-stjanskega kongresa pozitivno ocenila, česar pa ni mogoče stoodstotno trditi za levičarje v stranki. Ti namreč zahtevajo, naj socialisti podpro novo vlado le v primeru, da ta v celoti sprejme program, ki ga je soglasno odobiil osrednji strankin odbor. Kakšen bo dejanski razvoj dogodkov, da /les sicer še ni mogoče natančno predvide vati, vendar vsi znaki kažejo, da se nahajamo pred važnim mejnikom v vsej povojni italijanski politiki. Vprašanje bo vsekakor razčiščeno v najkrajšem času. •--- Vendar bo poletel Ameriška organizacija za vesoljske polete je uradno naznanila, da bo polkovnik John Glenn poletel v vsemirje v sredo, 14. februarja. Zadnjikrat je bil polet odložen na dan 3. februarja, a je bil zaradi nekih tehničnih napak odložen na prihodnjo sredo. V zvezi s poletom je predsednik Kennedy predložil zakonski osnutek, ki bo urejeval bodoče znanstvene vsemirske poizkuse. Predvsem se bo osnovala posebna družba pod nadzorstvom ameriškega kongresa, ki bo edina smela pripravljati tovrstne polete. Doslej so namreč tekmovale s sputniki razne znanstvene ustanove in celo različne vrste kot mornarica, letalstvo v armadi sami. Zato se je tudi marsikateri polet ponesrečil. Tujski promet v Italiji Po zadnjih uradnih podatkih je lani obi skalo Italijo 18 milijonov 866 tisoč tujih turistov, to je 5 odstotkov več kot leta 1960, čeprav so tedaj bile v Rimu Olimpijske igre Od lanskega prometa je Italija imela 465 milijard lir dohodkov. Največ turistov (4.750.000) je prispelo iz Zahodne Nemčije. Avstrijci, ki so doslej vedno na drugem mestu, so lani zdrknili na 5. mesto. Medtem ko je leta 1960 obiskalo Italijo 2.254.986 Avstrijcev, jih je lani bilo samo 1.150.000, kar je treba pripisati dogodkom v Južnem Tirolu. Povečal se je pa prihod turistov iz Anglije in skandinavskih držav. MARŠAL TITO OBIŠČE SUDAN Jugoslovanski predsednik Tito, ki se že nekaj dni nahaja na kratkih počitnicah v Združeni arabski republiki, bo ob tej priložnosti opravil neuradni obisk tudi v Sudanu. TUJE INVESTICIJE V ITALIJI Zavod za zunanjo trgovino v Rimu poroča, da so tuje investicije v Italiji lani dosegle vrednost kakih 148 milijard lir. Na prvem mestu je zlasti ameriški kapital. Od leta 1958 je s tem kapitalom bilo ustanovljenih 135 podjetij, vseh ameriških podjetij pa je danes v Italiji 350. NOVA PREMIERA SLOV. GLEDALIŠČA V soboto, 17. t. m., bo v tržaškem Avditoriju nova premiera Slov. gledališča v Trstu. Uprizorilo bo igro v dveh dejanjih »Mišnica«, katere avtor je Agatha Chriestie. Delo bo režiral Adrijan Rustja. Ni bilo nobenega atentata Sovjetsko zunanje ministrstvo je odločno zanikalo vest, da je bil prejšnji mesec izvršen na predsednika Hruščeva atentat, ki pa se je ponesrečil. Glasnik zunanjega ministrstva je vest označil za »plod domišljije, za neumno in za popolnoma neosnova-no«. Zadeva je kljub temu zanimiva, ker jo je med prvimi razširil moskovski dopisnik italijanskega komunističnega dnevnika Unita, ki je navadno dobro obveščen o tem, kar se dogaja v Kremlju in zato nima nobene koristi razširjati senzacionalnih, netočnih in neosnovanih vesti. Nikite Hruščeva ni že 40 dni v Moskvi in šele včeraj so uradno sporočili, da se nahaja na počitnicah ob Črnem morju. Zahodni tisk je vest o atentatu brž spravil v zvezo z zakulisnim bojem, ki se bije med pristaši sedanjega ministrskega predsednika in stalinisti. Ta boj gotovo obstaja, saj bi drugače Hruščev na zadnjem kongresu stranke ne izvedel tako ostrega napada na staliniste, vendar nobenega resnega znaka ni, da bi med političnimi nasprotniki moglo priti do kakega krvavega obračunavanja. Pomoč ostane Ameriški zunanji minister Rusk je pred dnevi izjavil, da bo njegova vlada tudi v bodočnosti nudila pomoč Jugoslaviji. Vlada namreč meni, da ni nobenega dokaza, da bi Jugoslavija ne vodila več neodvisne zunanje politike, čeprav vlada v državi komunistični režim. Rusk je to pojasnil zlasti v zvezi s pritiskom, ki so ga določeni krogi izvajali na ameriško vlado, naj ustavi pomoč Jugoslaviji, češ da se ta sedaj sumljivo nagiba k vzhodnemu taboru. Iz Slovenije: V LJUBLJANI BODO GRADILI TOPLARNO V slovenski prestolnici bodo v kratkem pričeli graditi toplarno, to je objekt, kjer bodo proizvajali tako toplotno kot električno energijo za potrebe mesta. Novost je v tem, da bodo na enem samem kraju proizvajali obe energiji, ki se bosta po posebnem omrežju prenašali do posameznih potrošnikov. Stroški za gradnjo toplarne znašajo skup no 10 milijard in 73 milijonov din. Dela pa se bodo predvidoma zaključila leta 1964. Preureditev železarne na Jesenicah Železarna na Jesenicah bo prejela od A meriške banke za izvoz in uvoz 15 milijonov dolarjev posojila, s katerim bo korenito zboljšala svoje naprave in si tudi nabavila nove. S to preureditvijo se bo železarna uvrstila na eno prvih mest v jugoslo vanski železarski industriji ter bo hkrati lahko z večjim uspehom tekmovala na inozemskem trgu. Tujski promet Iz uradnih podatkov izhaja, da je v 30 večjih turističnih krajih Slovenije bilo lani nekaj več kot 2 milijona 300 tisoč nočitev, to je 2 odstotka več kot v letu 1960. Medtem ko se je število nočitev tujih turistov povečalo za 16%, je število nočitev domačih turistov znatno padlo. (,J T'# sri/j h e tj a S SEJE DEVINSKO-NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Na ponedeljkovi seji devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta je glavni predmet razprave tvorilo županovo poročilo o obisku, ki ga je župan skupno z dvema odbornikoma opravil pri devinskem princu. Občinsko odposlanstvo je skušalo s princem rešiti več upravnih vprašanj, ki že dolgo čakajo na rešitev. Zemljišče, kjer so po prvi svetovni vojni zgradili štivansko pokopališče, je bilo na primer do pred kratkim vknjiženo na princa. Ker je to pokopališče danes pretesno, ga namerava občina razširiti, a tudi bližnje zemljišče je bilo last princa. Ta je že večkrat obljubil, da bo zemljišče odstopil, a doslej še ni bila sklenjena kupoprodajna pogodba. Pred kratkim pa je princ tudi to zemljišče prodal štivanski papirnici, ki je danes njegov zakonit lastnik. V tej zvezi je princ izjavil, da se je papirnica obvezala, odstopiti občini zemljišče okrog pokopališča pod enakimi pogoji, kot bi ga bil on odstopil. Zato bo uprava morala to zadevo sedaj urediti s papirnico. Princ je lastnik tudi zemljišča, kjer je občina po tej vojni zgradila stopnišče v devinsko pristanišče. Ker je to zemljišče sedaj naprodaj, se je občina pozanimala, da bi končno postala lastnik stopnišča. Princ se o tem ni izjavil, temveč le obljubil, da bo občino obvestil, preden bo sklenil kupoprodajno pogodbo. Občinsko odposlanstvo je zatem sprožilo vprašanje devinskega starega gradu in se pritožilo, ker je princ onemogočil obisk starih ruševin, kar škoduje tujskemu pro metu. Princ se je strinjaj, da je treba to vprašanje rešiti in je predlagal, naj bi dostop do starega gradu bil dovoljen le nekaj ur dnevno in da bi bilo treba tudi nastaviti čuvaja, ki bi nadzoroval obiskovalce. Župan in odbornika so se tudi zavzeli, da bi se odprla javnosti steza, ki vodi od devinskega gradu do Sesljana (po Stenah), kar predstavlja idealni prostor za sprehode. A tudi o tem se princ ni hotel izjaviti in iznašal neke pomisjeke, ki po našem niso nikakor utemeljeni. Svet je po daljši razpravi vzel na znanje županovo poročilo in soglasno ugotovil, da je treba vsem tem vprašanjem posvetiti največjo pozornost. Za rešitev problema stopnišča in bivšega parkirnega prostora je bila imenovana posebna komisija, ki jo sestavljajo župan in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v nedeljo, 11. februarja, oh 17. uri v Avditoriju, Ulica Teatro Romano 3 »PREŠERNOVO PROSLAVO« Sodelujejo: Združeni moški zbori z Goriške- svetovalci Kravanja, dr. škerk in dr. Rinal-dini. Naloga komisije je, da prouči predloge, ki jih občini postavlja lastnik bivšega parkirnega prostora, trgovec Ciclitira iz Tr sta, in ki bo po vsej verjetnosti postal tudi lastnik stopnišča. Ta namreč predlaga, nai mu občina za zemljišče v Devinu odstopi parcelo v nabrežinskem Bregu in sicer v razmerju 1:3,3 ali pa kupi zemljišče po 12 tisoč lir za kv. m. V primeru sporazuma bi Ciclitira umaknil tožbo, ki jo je proti občini vložil na državni svet, ker mu ni bilo izdano dovoljenje za gradnjo vile v bližini devinskega pristanišča. Repentabor: TRIJE NOVI ODBORNIKI V soboto je bila na repentaborskem županstvu redna seja občinskega sveta. Ta je najprej soglasno potrdil izvolitev dveh novih svetovalcev, in sicer Branka Lupinca ter Alojza Miliča, ki sta prevzela mesto dveh drugih svetovalcev Slovenske liste, katera sta odstopila. Zatem je svet z večino glasov odobril obračun leta 1961 in vzel na znanje odstop odbornika Veljka Guština in namestnikov Josipa Lazarja in Ferdinanda Križmana. S tajnim glasovanjem so svetovalci končno izvolili za novega odbornika Maksa Guština, ki je prejel 7 glasov, šest glasovnic pa je bilo belih. Za namestnika pa sta bila imenovana Ivan Purič in Jože Škamperle, ki sta dobila s oziroma 8 glasov. Ostali svetovalci so oddali bele glasovnice. Slivno: POSPEŠITI JE TREBA UREDITEV CESTE Cesta iz Nabrežine v Slivno je zares v obupnem stanju. Lani jo je sicer neko podjetje pričelo popravljati, a je dela prekinilo, ker se je izčrpal sklad, ki je bil za to na razpolago. V gospodarskem načrtu je bil občini nakazan nov denar, zato pričakujemo, da se bodo čimprej uredile vse tiste formalnosti, ki so potrebne, da se ta cesta popravi in asfaltira. Naloga občinskega tehničnega urada je, da pospeši rešitev tega vprašanja. Medja vas: SESTANEK Z OBČINSKIMI PREDSTAVNIKI Naši jusarji so se v torek sestali z županom in nekaterimi odborniki ter skupno pretresali prošnjo papirnice za nakup 100 tisoč kv. m jusarskega zemljišča med šti-vanom in Medjo vasjo. Zadevo so proučili l z raznih vidikov, a doslej še ni padel noben sklep. Občinski predstavniki so problem podrobno obrazložili in pojasnili, da bodo o stvari govorili tudi s tržaškim komisarjem za jusarska zemljišča. Iznešeni so bili razni predlogi, ki jih bo treba pred dokonč nim sklepom vsekakor upoštevati. ga, mešana zbora iz Padrič in Boršta, združeni moški zbori s Tržaškega, združeni moški zbori z Goriškega in s Tržaškega, folklorna skupina z Opčin in tamburaški zbor s Proseka - Kontovela. Prodaja vstopnic od četrtka, 8. febr. dalje v Tržaški knjigarni, ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom v baru Mo-scolin (nasproti Avditorija). TRŽAŠKI KOMUNISTI V SLOVENIJI Po tridnevnem obisku v Sloveniji se je včeraj vrnilo v Trst odposlanstvo tržaških komunistov, ki ga je vodil poslanec Vitto rio Vidali. V odposlanstvu so med drugimi bili miljski župan Pacco, zgoniški župan Pirc in tržaška občinska svetovalka Berne-tičeva. V Sloveniji so bili gostje tamkajš- nje-Zveze komunistov. Poleg Ljubljane jo odposlanstvo obiskalo Maribor in Velenje Po resoluciji kominforma v letu 1948 se je tokrat prvič zgodilo, da je tržaški komu nistični prvak Vidali prestopil mejo ter u radno obiskal Slovenijo. Dogodek je toliko pomembnejši, ker je prav Vidali bil eden naj odločnejših političnih nasprotnikov jugoslovanskih komunistov, kar je imelo svoje posledice predvsem v tržaškem političnem življenju. STAVKE V LADJEDELNICI IN PRISTANIŠČU V tržaških in tržiških ladjedelnicah se nadaljuje stavkovno gibanje, ker vodstvo podjetja še ni pristalo na zboljšanje plač uradnikom. Iz solidarnosti so se stavkovnemu gibanju pridružili tudi delavci, ven-Uar napovedane stavke včasih ne uspejo po polnoma, ker se delavci verjetno hočejo nekoliko maščevati nad uradniki, ki jih v dosedanjih sindikalnih bojih niso vedno podpirali. Še hujši pa je položaj v pristanišču, kjer dela zaradi stavkovnega gibanja že več tednov ne potekajo redno. Tako se je zgodilo, da je več ladij odplulo, ne da bi natovorilo vse blago. Nekaj ladij, ki bi morale priplu-ti v Trst, pa je krenilo kar na Reko ali v Koper, ker ni bilo gotovosti, da bodo lahko redno raztovorile blago. Zaradi teh nered-nosti sta Avstrija in češkoslovaška že protestirali pri tukajšnjih oblastnikih. MERSIN Prav velikih novic iz našega kota nimamo zadnje čase zapisati. Vsako toliko časa pa le zamahne bela žena s koso po katerem izmed nas. Pred kratkim je bil na vrsti sosed Evgen Juretič iz Spodnjega Mersina. Mož je učakal že 75 let, a je še vedno krepko hodil na delo. Zadnji dan je še grabil listje po hosti na pobočju Matajurja. Zvečer se je vračal truden domov. Prišel je že skoraj do domače hiše, kar se je nenadoma zgrudil na tla. Ko so mu priskočili na pomoč, so ugotovili, da je možaka zadela srčna kap. Bil je že mrtev. Bog mu bodi milostljiv sodnik. IZ AZLE Poleg cest so tudi naši hudourniki ena hudih skrbi naše pokrajine. Ob vsakem večjem nalivu tarnajo ljudje, kako jim narast-le vode odnašajo še tisto malo rodovitne zemlje, ki leži ob bregovih potokov. Hudourniki in potoki, ki povečini še niso tako urejeni, kot bi morali biti, se razlijejo preko strug in odnašajo zemljo z njiv, nanje pa navalijo pesek in gramoz, da je polje še dve leti potem zanič. Tako je tudi s potokoma Azbečem in Aborno, ki se pod Ažlo zlivata skupaj. Zdaj smo zvedeli, da se je tehnični urad vendarle odločil, da uredi struge teh potokov. Stroški bodo presegli 20 milijonov lir, ker bo treba ponekod skopati kar nove struge. Upamo, da ne bo več po končanih delih takšnih poplav, kot smo jih imeli doslej. PROSNID Ne bomo trdili, da se je vse najslabše in kar je najbolj revnega zgrnilo prav na naše slovensko-beneškc vasi. Tisto že v nava-do spravljeno jadikovanje, da je Beneški DOBERDOB Gradnja vodovodnega omrežja po vsej naši občini še ni prišla do zaključka. Starejši vaščani se še spominjajo na staro črpalko pri jezeru, ki so jo postavili brž ob koncu prve svetovne vojne. Delovala je kot staro kljuse in oskrbovala, če je ni zamašila kakšna jegulja, javne vodnjake in napajališča v Doberdobu. Dobrih 40 let je šlo naprej s tem starim načinom. Lansko poletje so pa vendar začeli polagati cevi za novi vodovod, ki je v oskrbi Vzhodnega furlankega vodovodnega konzorcija (CAFO). Vodovodna mreža, ki je stala okoli 11 milijonov lir, je pa bila napeljana samo v Doberdobu in Poljanah. Zdaj se jr Pa konzorcij odločil, da bo položil vodovodne cevi tudi po vseh vaseh v Dolu. Glavni del stroškov, ki znašajo okoli 80 milijonov lir, bo prevzela država. Vsi znaki kažejo, c1 a bodo vsa dela končana že do jeseni. Tako bo vsa doberdobska občina oskrbljena z vodo tudi po hišah. NAŠE ZDRAVJE Goriško mesto je že od nekdaj znano po milem podnebju. Že v stari Avstriji so mnogi veljaki in bogati upokojenci hodili iskat zdravja v »goriško Nizzo«. Ugodna klima je tudi vzrok, da ni umrljivost med goriški-mi meščani preveč visoka. Po zdravniških računih je znašala v zimskih mesecih do januarja komaj \°fo. Druga zanimivost, ki spada tudi v poglav- Slovenec že kar isto kar berač ali škarje-brus, ki za skorjo kruha hodi po svetu, tu ' di ne drži. Upamo si povedati, da so tudi po naših vaseh poleg revnih tudi imovitejše družine, kakor kjerkoli drugod po svetu. Poleg revežev so dobro stoječi, poleg lumpov tudi poštenjaki! Reči pa moramo, da je izmed slabega pri nas res naj slabše. Drugod imajo tudi bajte, a takih kot pri nas ne. Kjer se niso zrušile in so ostale stare hiše, je res bogpomagaj. Glejte, kaj se je pripetilo našemu sosedu Krgilu Filipiču. Mož, komaj 56-leten, je živel sam v polrazpadli bajti. Kuhinja z nizkim ognjiščem je bila obenem tudi spalni Prostor. Sosed pa ni bil samo sam, ampak Povrhu še bolan. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi se je zvlekel k ognjišču, da bi si Pogrel malo jedi. Ko je pihal v dračje, mu je šel dim v grlo, da ga je omamilo in je telebnil z glavo v žerjavico ter se v ognju zadušil, šele drugi dan ga je brat našel mrtvega. Vidite, take se godijo v naših najrevnejših bajtah. Bog se usmili za dušo rajnega Gildota. ČENEBOLA Naše strme in slabe ceste, ki jih v seda njem mrazu pokriva gladka poledica, pred stavljajo hudo nevarnost za vsa vozila. Izkusil jo je v soboto okoli poldneva tudi Podžupan iz Attimisa. S svojim avtom je Privozil od čenebole proti Porčinju. Na po-ledenelem mestu je avto zdrknil s ceste in zgrmel v 150 metrov globok prepad. K sre so se med prekopicavanjem odprla vrata m je voznika vrglo v travo, kjer je obležal Nezavesten. Močno se je pobil po glavi in P° desnem ramenu. Voz se je pa na dnu Prepada ves raztreščil. je o zdravstvu, je pa nenavadno visoko število bolnišnic in okrevališč v Gorici. Po številu jih je kar pet večjih. Samo po sebi se razume, da niso namenjene zgolj gori-škim meščanom, ampak služijo vsej pokrajini in še sosednim. Lansko leto je znašalo število vseh oskrbovancev po goriških zdravstvenih zavodih povprečno 1760. Največ jih je bilo v bolnišnici za živčne bolezni, in sicer okrog 620. V splošni veliki bolnišnici okrog 500; v sanatoriju za pljučne bolezni približno 300. Usmiljeni bratje v ulici Diaz so jih oskrbovali 220, pri svetem Justu pa nekaj nad 150. Stara bolnišnica v ulici Brigati Pavia ne posluje več. Popravljajo jo za samostan usmiljenih sester in menda bo tudi ena izmed srednjih šol našla tam svoje prostore. Ker smo že omenili bolezni, naj še pove mo, da je v lanskem drugem polletju umrlo največ ljudi zaradi raka. Povprečna leta, ko zagrabi Goričane smrt za vrat, so 61. pri moških in 66. leto pri ženskah, šibki spol je torej bolj trden in krepak kot moški. VRH Z Vrha se bolj poredkoma oglašamo, ker smo potisnjeni malo v kraj od sveta. Vendar pa je tudi pri nas še precej živahno življenje. Naša mladina se rada zbira k petju; že od nekdaj so bili Vrhovci šteti kot dobri pevci. Zbori pa ne morejo nikoli ostali polnoštevilni. Mladi morajo na delo in se zvečer trudni vračajo domov, zato je težko imeti redne vaje z vsemi. Za si’o pa vendarle še gre. Omeniti moramo tudi, da se v naši vasi in bližnjih zaselkih zlasti v zimskem času dosti bere. Čitalnica, ki ima tudi različne revije, je še kar dobro obiskovana. Po mnenju oseb, ki imajo s tem opraviti, je pri nas vnema za lepo knjigo večja kot v dolinskih vaseh, kjer toliko modernih vab odvrne mladino od kulturnega udejstvovanja. Nekaj o tem našem življenju in delu boste slišali tudi po tržaškem radiu. Pred kratkim nas je obiskala namreč skupina kulturnikov s tržaškega radia, ki je snemala in pripravila oddajo za »obisk na Vrhu« Ko nas bo svet malo spoznal, bo ta ali oni le rad prišel na obisk v zanimivo in prijetno vas na kraškem robu. SMRT Onkraj meje, v Šempasu, je prejšnji teden umrl župnik Mihael Kragelj. Učakal ie lepo starost 84 let. Po rodu je bil doma iz Podmelca. Služboval je kot kaplan in kurat v Cerknem, šebreljah, v škrbini na Krasu in nazadnje, to je leta 1920 je pri šel za župnika v Šempas. Med obema vojnama je pokojni župnik živahno vodil tudi prosvetno življenje. Rad je vodil pevske zbore, društvene prireditve. Skoro dva rodova sta šla skozi šolo vedno vedrega in gostoljubnega župnika. Zadnje čase je pre cej bolehal na želodcu, a tudi bolezen ga ni potrla. Sobratje in ljudstvo so mu priredili lep pogreb. Na grobu so peli združeni pevski zbori, v pretresljivih besedah pa se je po; slovil od rajnkega črniški dekan g. Kodrič. Zaslužnemu duhovniku želimo obilno božj. plačilo! FILM O DIKTATORJU V dveh goriških kino dvoranah so prejšnji teden vrteli film o Mussoliniju. Med predvajanjem je tu pa tam prišlo do vzklikov in ugovorov, čeprav je film posnet po tedanjem uradnem filmskem podjetju Luce. Napovedovalec seveda spremlja prizore z opombami, kako sta samodržca Mussolini in Hitler spravila svet v nesrečo. Ze to je nekaterim prenapetežem šlo na živce. Drugod po Italiji so v kinih pokale celo bombe. Zato se je tudi v Gorici občinstvo pomišljajo, preden je šlo gledat sicer zelo poučni film. V neki goriški kino dvorani so i]'m predvajali le dva dni, drugod so pa precej prizorov izrezali. Nič nismo videli dučeja, ko se je repenčil -pri Ljudskem vrtu, da bo ul:azal v^e Slovence zatreti. Resnice pač mlajši rod ne smt: izvedeti! ZVEST USLUŽBENEC Prejšnji teden je prejel od Trgovinske zbornice zlato kolajno za dolgoletno službovanje po vsej Gorici dobro poznani in spoštovani gospod Franc Polh. Pred leti je prejel odlikovanje tudi od ministrstva za de'0. Gospod Polh, ki je doma z Brkinov, je bil uslužben pri Morassiju potem pa ?c 40 let nepretrgoma v službi pri podjetju Pecile za jestvine kot trgovski zastopnik Kljub visoki starosti, nad 80 let, je. še do zadnjega, ko je stopil v zaslužen pokoj, opravljal kar na kolesu svoje posle. Prijaznega, resnega in nad vse vestnega moža poznajo po vseh goriških trgovinah. Marsikatera družina pa bi znala tudi povedati, kako ji je gospod Polh v najtežjih časih nesebično pomagal, ko niso imele kaj deti v lonec. Gospodu Polhu želijo vsi znanci in prijatelji, da bi še dolgo časa užival v čvrstem zdravju zasluženi pokoj! JAMLJE Prejšnji teden se je zaslišal po vsej naši okolici zamolkel pok. Pozneje se je zvedelo, da so topničarski tehniki iz Vidma razstrelili v bližnji kaverni težko avstrijsko granato. Izstrelek skoro štirih stotov so prepeljali z vsemi potrebnimi varnostnimi odredbami iz vasi S. Giovanni ob Nadiži. Našel ga je neki kmet med oranjem. V zadnjem hipu, predno je šel lemež čez nevarno granato, je orač opazil smrtno nevarnost. Na licu mesta niso mogli razstreliti granate, ker je bila Obrnjena z vžigalnikom v t’a. Z zemljo vred so jo morali izkopati in jo v kraški votlini varno razstreliti. Izstrelkov izza prve vojne se vedno več najde tudi po naših krajih. Pred nekaj dnevi so našli šest bomb kar v tržiškem pristanišču. Po naših odročnih gmajnah jih je gotovo tudi še precej. RODITELJSKI SESTANEK Ravnateljstvo Strokovne šole v Gorici sporoča, da bo v nedeljo, 11. februarja, ob 10.30 v šolskih prostorih v ul. Randaccio roditeljski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o uspehu dijakov. Zato vabi ravnateljstvo na ta sestanek vse starše, ki imajo otroke na tej šoli. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Tezah p'to(*lent KULTURNEGA PREBUJANJA V AFRIKI V Parizu je v teku konferenca o razvoju informativne službe v Afriki. Organiziral jo je UNESCO. Največ so razpravljali na konferenci o tehnični organizaciji informativne službe v novih afriških državah. Značilno podobo za stanje informativne službe v afriških državah je prikazal zastopnik Ghane, ki je med drugim povedal, da je v Ghani zdaj 50 tisoč radijskih naročnikov. Radio oddaja v petih različnih jezikih. Po podeželju kroži tudi 50 kino-avtomobilov, ki predvajajo 100 informativnih filmov, kartere je dala posneti vlada. Ghana, ki je v informativnem pogledu sorazmerno med najbolj razvitimi afriškimi državami, je dala na razpolago nekaj mest v svojih šolah za časnikarstvo, za radijsko informativno službo in za obveščanje preko tiskovnih agencij tudi mladim Afrikancem iz drugih držav. Zanimivo je, da imajo v Nigeriji že dva te- Uspeh mlade slovenske plesalke Mlada slovenska baletna umetnica Vesna Vidro-va, ki je že pred leti vzbujala na domačem odru v Ljubljani pozornost s svojo nadarjenostjo, že nekaj časa z velikim uspehom nastopa kot prva plesalka v državnem ansamblu stuttgartske Opere. Tudi sicer je po svojem študijskem izpopolnjevanju v skupini Junges-Ballett dosegla vrsto laskavih ocen na turnejah po Nemčiji, Grčiji, Egiptu in drugod. Najnovejše nemške kritike poudarjajo zlasti njeno prefinjeno in hkrati mirno, gotovo obvladanje najtežjih vlog. Vesna Vidrova se baje namerava vrniti v Ljubljano, kar bi vsekakor slovenski Ealet okrepilo in osvežilo. USPEH KIPARJA POHLENA V ITALIJI Te dni se je vrnil v Koper mladi slovenski kipar Jože Pohlen, ki je prebil nekaj mesecev v Italiji, kjer se je izpopolnjeval pri znanih mojstrih kiparstva. Med tem časom je priredil tudi dve razstavi svojih risb in terakotnih kipcev. Prva je bila v beneški galeriji »II Traghetto«, druga pa v galeriji »Giotto« v Florenci. Obe razstavi sta lepo uspeli, zlasti še ona v Florenci, na kateri je dosegel tudi lep materialni uspeh. Dobil je tudi povabilo, da bi razstavljal v Milanu. ffiladotelj fFoiilenc v Srstu V ponedeljek, 12. februarja, bo gost Koncertnega društva v Trstu slavni francoski skladatelj Francis Poulenc, avtor opere »Razgovor karmeličank«. Kot znano, je doživela ta opera leta 1957 v Trstu velik uspeh. Francis Poulenc bo nastopil na koncertu, na katerem bo spremljal pri klavirju pevko Denise Duval. Ta bo v drugem delu sporeda nastopila v njegovi lirični tragediji »Človeški glas«. To je kratka enodejanska opera, za katero je napisal besedilo Jeaii Cocteau. V prvem delu sporeda bo pela Denise Duval Debussyjeve, Ravelove in Pou-lencove pesmi. Nov roman H. IV o uh a Filmska družba »Warner Brothers« bo plačala pol milijona dolarjev ameriškemu pisatelju Hermanu Wouku za pravice do filmanja njegovega novega romana »Younglood Havvke«. Knjiga bo izšla šele junija pri založbi »Doubleday«, vendar jo že zdaj smatrajo za bestsellerja. V njej pripoveduje Herman Wouk o dogodivščinah pisatelja iz province, ki se preseli v Ncw York, dobi literarno nagrado in postane milijonar. Roman ima verjetno avtobiografski značaj, ker je tudi Wouk postal slaven in bogat s svojim romanom »Upor na ladji Cai-ne«, katerega so priredili tudi za oder in posneli po njem film. Največjo vsoto, ki jo je kdaj kaka filmska družba plačala za pravice do filmanja kakega romana, je dobil pisatelj James Kitchner za roman »Hawaii«. Dobil je 600.000 dolarjev, kalerc mu je. plačala družba »United artists«. Wouk se je torej v tem svojem romanu precej približal rekordu. levizijska kanala. Zelo šepa v Afriki tudi poštna služba, tako da je na primer za Afričane mnogo laže vzdrževati zvezo z Evropo kot z drugimi afriškimi državami. Dnevniki, ki jih je malo, in drugi listi, imajo zelo malo naročnikov. ROKOPISI Z MRTVEGA MORJA Dr. Samuel Sandmel, predsednik društva za biblijsko literaturo in eksegezo v Nevv Yorku, je izjavil, da ne obstaja absolutno nikak dokaz, da bi bili rokopisi z Mrtvega morja v zvezi s prvotnim krščanstvom. Po njegovem mnenju je nastalo okrog teh rokopisov največje pretiravanje, do kakršnega je sploh kdaj prišlo v študiju biblijskih zadev. Te rokopise pripisujejo, kot znano, verski ločini esencev in po mnenju nekaterih učenjakov sta njihove verske obrede poznala tudi Jezus in apostol Pavel ter jih prilagodila krščanskemu nauku. Toda dr. Sand mel poudarja, da v rokopisih z Mrtvega morja ni nikake omembe, kakršnega koli dogodka, ki bi bil v zvezi s krščanstvom. Vsa podobnost med esenski-mi in krščanskimi nauki in obredi je torej le nebistvenega pomena in plod golega domnevanja. CHAGALL KOT RELIGIOZNI SLIKAR Te dni so odkrili v novi sinagogi, ki so jo zgradili v Jeruzalemu, 12 barvnih oken, ki jih je poslikal slavni slikar Marc Chagall. Chagall, ki je. star zdaj 74 let, je ob tej priložnosti izjavil, da je hotel z motivi na oknih, ki predstavljajo 12 izraelskih rodov, počastiti tudi judovsko odporniško gibanje v getih med drugo svetovno vojno. Noi/ii izdaja romana „Si:mn pnil snegom” Pri založbi Mondadori je izšla nova izdaja romana »II seme sotto la neve« (Seme pod snegom), ki ga je napisal Ignazio Silone v letih 1939 in 1940, izšel pa je v Italiji pred enajstimi leti. Za sedanjo drugo izdajo je Silone roman precej predelal. Nekateri ugledni kritiki smatrajo ta roman za sploh najboljše Silonejevo delo. Kot znano, se je Ignazio Silone zelo priljubil tudi slovenskim bralcem. V slovenščini je izšlo že več njegovih del. Roman »Seme pod snegom« opisuje boj dveh mladih ljudi, fanta in dekleta, proti fašistični diktaturi. Umrl je znani slovenski etnograf dr. Boris Orel, ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani. Pokopali so ga v četrtek popoldne na Žalah v Ljubljani. Dr. Boris Orel je bil eden najvidnejših in najdejavnejših slovenskih etnografov sedanje generacije. Dosegel je le starost 59 let. Bolezen, ki ga je tako zgodaj spravila v grob, si je nakopal med vojno v koncentracijskem taborišču Dachau. Drugi znani slovenski etnograf, Milko Matičetov, je zdaj ob njegovi smrti zapisal o njem: »Pokojnik je bil neutruden delavec na etnografskem področju, garač, ki si ob nobenem letnem času ni privoščil počitka, le da bi lahko opazoval in ujel celotni ritem dela kmečkega človeka. Spomladi in jeseni je bi! zraven pri oranju in drugih delih, poleti je vodil — zlasti v manj preiskane slovenske kraje — večje skupine etnografov, pozimi pa jo je mahnil kam na Bloško planoto reševat zadnje ostanke našega primitivnega smučanja. Obenem je skrbno vodil Etnografski muzej, urejal etnografsko g'a-silo »Slovenski etnograf« in skrbel za njegovo redno izhajanje, pisal vanj in v druge strokovne publikacije znanstvene razprave, pri vsem tem pa je bil tudi zmerom aktiven pri strokovnem etnografskem in muzejskem društvenem življenju. S svojim deležem pri izdaji »Narodopisja Slovencev« v letih 1944-52, s štirinajstimi letniki »Slovenskega etnografa«, s temeljitimi razpravami o ralih in oranju, o bloškem smučanju in drugem, z organizacijo skupinskega ct-' Ukrajinski pisatelj proti stalinizmu Ukrajinski pisatelj Oleš Gončar je objavil v moskovski »Literaturnaji Gazeti« članek, v katerem je hudo udaril po stalinizmu. »Literatura se zdaj osvobaja navlake iz razdobja kulta osebnosti, ki je žalostno zaslovela ne le zato, ker je usmerila umetnost v lažno, hvalisarsko pompoznost in razvnemalo v literarnem okolju neprijateljstva ter notranje boje, ampak tudi zato, ker je v tem razdobju dobila naša literatura hude rane, zaradi fizične likvidacije mnogih talentiranih pisate;j'v,« piše Gončar. »Spominjamo se še vzdušja suma, nezaupanja in samovolje, ki je vladalo v razdobju kulta osebnosti. Tedaj je tisti ignorantski in besneči Kaga-novič odkrival kriminalne namene celo v najne,-dolžnejših literarnih delih, zaradi česar so njihove avtorje sumili simpatij do protirevolucije.« Gončar nato vzpodbuja mlade ukrajinske pesnike, naj se ne dajo odvrniti od iskanja novih poti v poeziji kljub raznemu sumničenju. Naj zavračajo rutino, hkrati pa naj si vendarle ohranijo spoštovanje do starejše poezije, ki je bila na okopih, ko so bili oni še. otroci. RAZPIS ZA RISBE O STORŽKU Pokrajinski turistični urad v mestu Pistoia in ustanova »Carlo Collodi« v Pešci sta razpisala drugi mednarodni natečaj za risbe, ki naj prikazujejo Storžka in njegove prigode. Natečaja se lahko udeležijo otroci z vsega sveta v starosti od 10. do 14. leta. Vsak otrok lahko pošlje dve risbi, katerih format ne, sme preseči 35x50 cm. Poslati jih mora na naslov: »Ente provinciale del Turismo di Pistoia« do 31. maja letos. Na zadnji strani vsake risbe je treba navesti otrokovo ime in priimek, datum rojstva in naslov. Otrok, ki bo dobil glavno nagrado, bo lahko za deset dni zastonj obiskal Toscano. Proglašen bo za »Storžka leta 1962«. KULTURNE VESTI • V galeriji Novega gledališča v Trstu je bila te dni zaključena osebna razstava nemškega slikarja Ruperta Stockla. Organiziral jo je nemški kulturni institut. Kot znano, je Rupert Stockl zastopal Zah. Nemčijo na zadnji beneški Biennali. • Pri izkopavanju za gradnjo hotela v okolici Saggare v Egiptu so našli dele ogromnega granitnega kipa faraona Ramsesa II. Ramses je pripadal 19. dinastiji faraonov in je nasledil na prestolu svojega očeta okoli leta 1370 pred Kristusom. Bil je vladar Egipta nad 60 let. Pod njegovo vlado so nastale razne umetnine od sredozemske obale do globoko proti jugu v Nubiji. Že pred kratkim so našli dva odlično ohranjena kipa Ramsesa II., enega od njih so postavili sedaj na trg pred glavnim kolodvorom v Kairu. nografskega dela na terenu v prvih povojnih letih, da ne omenjamo nič drugega — nadaljuje Milko Matičetov — si je Boris Orel postavil trajen spomenik v zgodovini slovenske etnografije in slovenske kulture. Brazde, ki jih je zaoral — marsikje v ledino — bodo ostale. Kar je sejal, bodo .želi in s pridom uživali še dolgi rodovi.« Smrt J. Iberta V Parizu je v torek umrl skladatelj Jacques Ibert, član akademije lepih umetnosti in bivši ravnatelj Ville Medici v Rimu. Star je bil 72 let. Bil je eden najbolj znanih sodobnih francoskih skladateljev. Svoj prvi večji uspeh je dosegel leta 1915, ko je dobil glavno nagrado za glasbene, kompozicije pri natečaju za rimsko glasbeno nagrado. Pozneje je dolgo prebival v Rimu ter potoval po Italiji in Španiji. Bil je ravnatelj francoske akademije s sedežem v Vili i Medici v Rimu, ravnatelj francoskih državnih opernih gledališč in član italijanskih, francoskih, belgijskih, švedskih in argentinskih akademij lepih umetnosti. Med njegovimi skladbami je imenovati predvsem »Balado o jetnišnici v Readingu« po besedilu Oscarja VVildeja, opere. »Perzej et Andromeda«, »Angelica«, »Samoški vrtnar«, po pesnitvi Fran-coisa Dillona, ter opereto »Mali kardinal«, ki jo je zložil skupno z Arthurjem Honnegerjem; poleg tega je zložil tudi številne balade, balete, scensko glasbo za gledališke predstave in filmsko gla«bo. L mrl je etnograf dr. Boris Orel GOSPODARSTVO ..Deviške" zemlje Kmalu bo 8 let, odkar so pričeli govoriti o deviških zemljah Sovjetske zveze. Gre za nepregledne planjave, ki niso še nikdar rodile, ker jih ni nihče doslej obdeloval. Takih površin je v Sibiriji vse polno, prave deviške zemlje pa je kakih 35 milijonov ha ali okoli 100 milijonov furlanskih njiv, od teh 20 milijonov samo v Kazakistanu. Td polje I je tesno povezano z imenom Nikita Hrušče-va, ki je dal pobudo, da se te zemlje prično obdelovati in da se na ta način reši vprašanje žita, ki ga v Sov. zvezi ni nikdar dovolj. Z novimi pridelki pa bi prekosili proizvodnjo Združenih držav, saj bi te deviške zemlje morale doprinesti letno okoli pol milijarde ali 500 mil ijonov stotov žitnega zrnja. Ra-<-'un je namreč zelo enostaven: 35 milijonov krat 15 (stotov na ha) je 525 milijonov stolov, kar znaša kakih 8 letnih pridelkov v Italiji Februarja in marca 1954 sta sovjetska vlada in vodstvo sovjetske komunistične stranke proučevala vprašanje in napravila načrte za obdelavo. Potrebno je bilo najprej za stalno naseliti v novih krajih predvsem mlade ljudi. Potem so bili potrebni traktorji, sejalke in drugi kmetijski stroji, seme, barake, šotori itd. Uspeh načrta in propagande je bil, da so leta 1954 začeli traktorji orati in dve leti pozneje ( 1956) je bilo obdelanih ali bolje rečeno posejanih 35 milijonov hektarov zemlje. ■ Ni pa bilo malo tistih, ki so bili prepričani, da se be ves načrt ponesrečil. Tega prepričanja so bili predvsem kmetijski izvedenci, v prvi vrsti ameriški. Ti so trdili, da potrebuje žito več dežja, kot ga pade v dotič-nih krajih. Opozarjali so tudi na kemično sestavino tal, češ da vsebuje preveč soli, opozarjali so na veter itd. Mnogi so namreč mislili, da bi dotične planjave bile že davno naseljene in dobro obdelane, če bi se to izplačalo. Sodili so nadalje, da bi Stalin za časa svoje dolge vlade gotovo deportiral v nove dežele nekaj milijonov ljudi, ki naj bi zemljo obdelali, če tega Stalin ni storil, je gotovo vedel, zakaj. Zemlja je bila posejana in sledili so pridelki. Prvo leto, to je 1955, je bila taka suša, da niso dobili povrnjenega niti semena. Torej popoln neuspeh. Drugo leto (1956) pa je bilo obratno: pridelek je bil proti vsakemu pričakovanju dober in v Sovjetski zvezi so vzklikali velikemu Hruščevu. A zatem so prišli križi in težave. Zaradi prevelike količine soli v sestavu zemlje so morali opustiti obdelovanje širnih planjav; plevel, predvsem »ovsjuh« — ovsu podoben plevel — se je zelo razširil in uničeval žlahtno žilo. Najhujša pa je suša, proti kateri ne pomaga nobeno zdravilo: ni pomagalo niti, ko so na njive pripeljali sneg, da se bo spomladi raztopil in napojil zemljo z vlago. Sonce žge, veter-ček piha, vlaga izginja, žito ne more razviti zrnja. Pa se je Hruščev razjezil in obiskal svoje deviške zemlje. Ugotovil je še druge stvari, in sicer dejstvo, da samostojni kmetje mnogo več pridelajo in da mnogi obdelujejo tudi 15 in celo 100 ha zemlje. Zvedel v Sovjetski zvezi je nadalje, da si mnogi ravnatelji državnih * posestev izposojajo od teh modernih kulakov velike količine zrnja, ker bi drugače ne mogli iziočiti predpisane količine žita. Nekdo pa mora biti vsega tega kriv. Hruščev ne more dosoliti, da bi kdo podvomil v dobroto izdelanega načrta za obdelovanje I deviških zemelj. Nad zemljo samo se ne moreš maščevati, kdo pa naj plača? Hruščev se je maščeval nad kmetijskimi izvedenci, posebno tistimi, ki niso verovali v uspeh; odpustil jih je. Potem pa si je privoščil zasebne obdelovalce zemlje in pa politično vodstvo. V novembru 1961 je bil v Kazakistanu in ko je tamkajšnji komunistični tajnik Ku-najev poročal, da so se pojavile neke hibe in pomanjkljivosti na deviških zemljah, zaradi česar pridelek ne more zadovoljevati, je Hruščev zakričal, da so izrazi premili in da predstavlja pridelek popoln polom. To velja za pridelek 1961. Glede pridelka 1960 je izjavil 2. januarja 1961, da je bil pridelek na deviških zemljah izredno pičel. In kaj sedaj? Ali opustiti obdelovanje deviških zemelj? Ali izročiti njih obdelovanje zasebnim kulakom in tako zopet obnoviti ta stan? Nobeden teh dveh izhodov ni za Hru-ščeva sprejemljiv. Preveč propagande se je delalo po vsem svetu s temi deviškimi zemljami, tudi če ne upoštevamo milijard rubljev javnega denarja in trpljenja novih kolonistov. Kaj sedaj. To je eno najtežjih vprašanj, ki se danes postavljajo sovjetskim voditeljem. čedalje važnejše razkuževanje zemlje. Na nekaterih parcelah sploh nič ne uspeva, če pred setvijo zemlje ne razkužimo. To je posebno važno za vrte in ograjene prostore. Zemljo zato razkužujemo, da v njej zamorimo ves živalski mrčes, ki bi pozneje lahko škodoval mladi setvi in sajenicam. Med ta mrčes spadajo predvsem bramorji (grillo-talpe), strune - ličinke pokalice, ogrci ali črvi majskega hrošča, različne bolhe itd. Zemljo hočemo nadalje razkužiti zaradi raznih glivičnih bolezni in zato, ker hočemo zboljšati njeno sestavo. Boj proti živalskim zajedalcem izvajamo s pripravami na osnovi aldrina, ki je hud strup. Zato moramo zelo paziti tako pri pripravljanju kot razdeljevanju teh strupenih sredstev. Moramo pač tako ravnati, kot je pisal naš list v zadnji številki. Znano sredstvo na osnovi aldrina je »geodrin«. V trgovini je več vrst, ki se razlikujejo zlasti po svoji učinkovitosti. Na splošno raztrosimo po 1/2 kg geodrina na vsakih 100 kv. m preorane površine, ki jo potem zravnamo ali z brano ali z železnimi grabljami. To delo mora biti seveda opravljeno pred setvijo. Za odpravo glivičnih bolezni v zemlji pa potrebujemo predvsem živo apno v prahu, katerega raztrosimo vrh preorane zemlje in nato pobranamo. Živega apna pa je potrebno precej, in sicer vsaj 5 kg na vsakih 100 NAJPRIMERNEJŠA TOPLOTA V SVINJAKU Toplota v svinjaku bi morala ustrezati živi teži prašiča. Cim lažji je prašič, tem višja naj bo toplota; čim težji je prašič, tčm nižja naj bo toplota. Idealna toplota bi bila naslednja: Živa teža Toplota Živa teža Toplota 5 kg 26 stop. 70 kg 18 stop. 10 kg ‘ 24 stop. 90 kg 17 stop. 30 kg 21 slop. 110 kg 16 stop. 50 kg 19 stop. 125 kg 15 stop. Težjih prašičev se že tako ne izplača rediti, ker prirastek na teži ne plača vrednosti krme. Tabela nam kaže najprimernejšo toploto za prašiče. Če ustreza toplota njihovi teži, so prašiči mirni, imajo dober tek in se ne umažejo. Ce pa se toplota znatno zniža, prašič mnogo več požre, a ne more rasti v teži, ker porabi mnogo hrane za vzdrževanje telesne toplote na primerni višini, če pa je v svinjaku previsoka toplota, potem prašiči neradi žrejo in prirastek na teži izostane. Predvsem pa so prašiči občutljivi za prepih in zato moramo na vsak način tako urediti okna in vrata, da ni prepiha. LJUBEZEN SKOZI ŽELODEC V angleškem mestu Folhestone je mladoletna Barbara Cains vložila na sodno skrbništvo prošnjo za poročno dovoljenje. Sodnik je nevesto povabil na razgovor in jo je vprašal, ali zna kuhati. Ko je dekle zani kalo, ni hotel sodnik izstaviti zahtevanega dovoljenja. Razsodil je, da se mora mlada Barbara naučiti v času treh mesecev kuhanja, potem šele se bo smela poročiti. »Vaš mož pač ne bo jedel samo sardin v škatlah,« jo je odslovil. kv. m. Navadno ozdravi živo apno vsako bolno zemljo, če bi pa živo apno ne zadostovalo, moramo seči po posebnih sredstvih, ki v zemlji odpravljajo gnilobo. Ta sredstva pa so še vedno zelo draga in tudi uspeh ni vedno zagotovljen. Tako razkuženje proti živalskemu mrčesu in tudi gnilobi je umestno predvsem tam, kjer pride isti pridelek pogostoma na isto parcelo ali gredico, kot n. pr. v vrtovih. • - POTROŠNJA VINA SE DVIGA Odkar skuša oblast stopiti na prste vsem ponarejevalcem vina, kažejo ljudje nekoliko več zaupanja v pristnost pijač, ki se nudijo kot vino. Zato se potrošnja vina polagoma dviga. Računajo, da popije vsak Francoz 126, Italijan 117, Portugalec 114, Švicar 34, Avstrijec 16, Nemec 14, Irec 0,9 in Norvežan 1,2 litra vina na leto. V Italiji se prav očitno vidi, da ljudje popijejo mnogo več vina doma kot v javnih lokalih. Zato pa se tako u-veljavlja prodaja vina v steklenicah. # - MED V PRAHU V ZDA so odkrili postopek, kako se iz navadnega medu dobi prah, ki postane zopet med, če se mu doda ustrezna količina vode. Med v prahu se laže shrani, se lahko prevaža tudi v oddaljene kraje in tudi upo raba je ‘bolj enostavna. lt. K. ^ [/&C 9 9 9 »Živko ... moj otrok je ... ti hodiš z njim. Drži ga za roko. Ne pusti ga k močvirju ... moj oče ga vabi. Jaz pa pojdem zopet tja ... v strašno močvirje ... nihče me ne reši tega ... nihče ...« Za trenutek je umolknila. Oba zdravnika sta se tiho spogledala. Spet je začela: »Živko... vzemi mojega otroka s seboj, tja kjer ni duhov, kjer so veseli ljudje. Živko ... moj oče stoji na pragu ... Vabi me, naj grem z njim... ne, ne... Živko, reci mu, naj me spusti... Drži me!« Živko je krepko držal njeno roko. Skušal jo je pomiriti, a je bil sam potreben tolaž be. Živko je vso noč vzdržal pri bolnici. Ko se je začelo daniti, je njen glas umolknil. Nehala je blesti in je zaspala v nezavesti. Mladi zdravnik je ves vznemirjen komaj pričakoval, da bi se od kod prikazal njen mož. Nevo je pač treba prepeljati na kliniko v mesto, toda brez njegovega dovoljenja ne more sam ničesar ukreniti. Ko je ta vendarle prišel, se mu je poznalo, kako so ga prizadele novice prejšnje noči. Kar pobledel je, ko je slišal o strašni tastovi smrti, še bolj mu je bilo neprijetno, ko so ga predirljivo gledale oči mladega zdravnika, kakor da bi mu hoteli očitati sinočno potikanje po hotelih z lepimi ženskami. Doma mu pa kar dva umirata! Sam pri sebi se je skušal opravičevati, da bo pač zdravnik razumel, da ne more živeti z bolno ženo. Menda bo tudi toliko prizanesljiv, da ne bo raztrobil, kako ga je prejšnji večer srečal v lahkotni družbi. »Bolje bi bilo, če prepeljemo vašo ženo v sanatorij,« se je oglasil zdravnik in ni odtegnil očes z njegovega obraza. »Gre z<> to, da 'rešimo otroka.« »In — in z njo, kaj bo?« je zajecljal mladi graščak. Živko je skomignil z rameni. Kaj pač ve ta mož o duševnem trpljenju svoje žene. Nemogoče mu je o tem pripovedovati; saj bi ne razumel. Resnik se je vdal, da odpe ljejo ženo v bolnišnico. Vse so že pripravili za odhod, toda čez nekaj ur sta oba zdravnika izrazila mnenje, da - ne bo mogla prenesti prevoza. Približeval se je njen trenutek. Kot čudež se jima je zdelo, ko se je še isto jutro rodil otrok. Drobceno, šibko dete. »Cvetka v viharju,« je žalostno pripomnil stari dr. Moder, »še preden se je razcvela, so se njeni listi osuli. Prekletstvo leži na rodu, ki je vzklil iz strasti.« Živko je pa bil drugega mnenja. Mora se boriti za otrokovo življenje, četudi vse dni in vse noči. Mati je bila tako šibka, da ni mogla niti pogledati novorojenega deteta. Telefonirala sta po usmiljeno sestro, da bo skrbela za otroka. V sili so otroka krstili in mu dali na doktorjev predlog ime Rožica. Očeta so obvestili, da se mu je rodila hči. Berto Rešnik se je pa zaničljivo obrnil vstran, češ kaj bo z deklico in še s tako šibko? Nič več ga ni brigal otrok; še vese! je bil, da se zdravnik in sestra toliko brigata za mater in otroka. Kar se je zdelo neverjetno, je postalo resnica. Mala Rožica je v skrbni negi začela cveteti. Mati še vedno ni videla otroka; večinoma je ležala v nekakšni podzavesti. Zdravnik Živko se je vsako prosto uro oglasil v gradiču. Nekega dne je vzel otroka v povojih v naročje in ga je nesel v Nevino sobo. Morda se bo v materi zbudila volja do življenja, ko bo videla dete. Neva se je pravkar prebudila iz sna. S trudnimi očmi je pogledala malo Rožico, ki jo je Živko položil k njej. Z desnico je skušala pogladiti otroško glavico, a prešibka roka ji je omahnila. »Živko,« je zašepetala, »skrbi za dete. Nikogar ne bo imelo, oh, in jaz vem, predobro vem, kaj pomeni hoditi skozi življenie sam, vedno sam. Zdaj je vse mimo, jaz ne morem več. Toda moj otrok — ostani ti pri njem — daj mi besedo, Živko!« »Da, Neva, moje oči bodo bdele nadnjo, obljubljam ti. Toda tudi ti moraš imeti pogum za življenje, otrok te potrebuje. Če veš, kaj pomeni biti sam, ne pusti še ti otroka samega.« Neopazno je Neva zmajala z glavo. »Moram iti,« njen pogled je spet strmel v praznino. »Kliče me, moram iti za njim. Ga ne vidiš? Na vratih stoji.« V njenih očeh js zagorel strah, otroka sploh ni več pogledala. Žalosten je Živko prijel otroka in ga je odnesel. Bal se je, da se bo obupni stran prelil kot nevidni žarki še na otroka. Premišljal je, kako dolgo bodo še pojemaie življenjske sile v Nevinem telesu. Vendar se je telesno že nekoliko popravila, samo njen duh plava nad temnimi vodami m med ; i ividi. Berto Rešnik pa ni nič razmišljal o svoji čeni. Hodil je svoja pota. Namigovali so, da si celo želi smrti svoje žene. Prvo poletje je že prišlo v deželo. Košara z otrokom je ležala na terasi, nekoliko vstran je pa na ležalniku dremala Nevina Živko je bil pred nekaj minutami na obisku. Veselilo ga je, ker otrok tako lepo raste. Njegova skrb za dete je navdala Nevino z blagodejnim mirom. Zdaj je že odšei. Neva je mirno ležala in prisluškovala šumenju vetrčka in čivkanju ptičkov; prav kakor v njeni mladosti. Bele ovčke so se podile po sinjem nebu. Tihe misli so hipoma zbežale. V njeno dušo se je spet vselil nemir, ki se je je pola-sčal vedno huje, a v presledkih. Ko bi bila vsaj zdrava, se ji je preblisnilo, potem bi se morda življenje spet spremenilo. Kako lepo bi bilo, če bi mogla živeti skupaj z Živkom. Toda tu je njen otrok, katerega ni. sme zapustiti. Otrok ima sicer očeta, kateri mu zdaj ne pomeni nič. Boji se ga, kot se je prej bala očeta. (Dalje) V nekdanjih dneh bi ga bilo to težavno prodiranje po zamočvirjeni dolini gotovo jezilo, zdaj pa mu je bilo v resničen užitek. Tako je le še bolj občutil slast, da spet hodi po Zemlji. Vedno spet je prepričeval samega sebe, da je vse to resničnost in ne le lepe sanje, ki mu bodo pustile samo bridko hrepenenje v srcu, kot tolikokrat na krovu vesoljske ladje. Zanimivo je bilo, da so ga konjiči sicer takoj opazili, vendar pa niso kazali posebnega strahu, kakor da so vajeni pogleda na človeška bitja. Včasih se jim je tako približal, da bi se bil najbližjih skoro lahko dotaknil z roko. To je veljalo posebno glede žrebet. Nekajkrat jih je moral naravnost odgnati, ker so se mu hotela kar pridružiti. To ga je potrdilo v domnevi, da morajo biti v bližini ljudje. Prehodil je tako morda dva ali tri kilometre, kar je sklepal po času, ki ga je uporabil za to — v resnici je imel občutek, da je prehodil daljšo pot — ko se je dolina nenadno močno zožila, da se je znašel pred ozko, visoko sotesko, v kateri je vladala črna tema. Iz nje je bilo slišati samo šumenje hudournika. V tem šumu in strmih stenah, ki so ga obdajale in katere je bolj slutil kot videl, saj so zakrile tudi luno, je bilo nekaj grozljivo divjega. Ob tem občutku in morda tudi zaradi hlada, ki je vel iz soteske, se je rahlo zdrznil. Ustavil se je in razmišljal, kaj naj stori. Ali naj se vrne, ali gre naprej? Bil je preutrujen, da bi ponovno prehodil vso pot nazaj. Bolje je iti naprej, je pomislil, in če ne bo ničesar našel, se bo jutri napotil naravnost po pobočju navzgor v smeri -A 3>o otatak 15 o e so (jci K. z. 4«. vesoljske ladje, da mu ne bo treba delati več težavne poti ob robu doline. Ni imel namena prodreti globoko v sotesko. Vendar pa si ni mogel kaj, da bi ne pogledal vanjo. Previdno tipajoč z nogami in s palico pred seboj se je napotil vanjo. Bila je tako ozka, da je komaj našel dovolj opore za noge nad deročo vodo in včasih je moral celo skakati s skale na skalo v strugi; razločil jih je po belo razpenjeni vodi ob njih. Komaj pa je prodrl kakih sto metrov v sotesko, ga je prevzel živ občutek, da je nekdo čisto blizu njega. Ozrl se je in zagledal tri temne postave, ki so se neslišno bližale iz smeri, iz katere je sam prišel. Zagledal je svetlikajoče se konice nožev v njihovih rokah. Obšel ga je občutek, da so mu bili sledili. Dvignil je roke, v znak, da nima sovražnih namenov. Lahko bi bil še poskusil uporabiti svojo kratko avtomatsko pištolo, če bi bil hotel, toda zakaj? Saj je vendar hodil pol noči, da bi naletel na te ljudi Zdaj so bili tu. V soteski je bila taka tema, da ni dobro razločil njihovih obrazov, šele ko so stopili čisto zraven njega, je opazil, da ne morejo biti belci. (Dalje) P O R T N I ]p H K Pragied boksarsko dejavnosti lani in v letošnjem januarju Gene Fullner najboljši boksar na svetu Kot v drugih športnih panogah, tako se niti v boksu ne smemo pritoževali nad lansko sezono in nad prvim mesecem letošnje. Lani je bilo na sporedu kar 23 dvobojev za naslov svetovnega prvaka, kar brez dvoma predstavlja višek. Čeprav je bilo toliko srečanj, je le malo svetovnih kron menjalo gospodarje. Ugotoviti pa je vsekakor treba, da je v zadnjih letih ponovno zaživelo v svetu zanimanje za poklicni boks, ki začenja imeti tudi v Evropi veliko število občudovalcev. Najboljši boksar je lani bil svetovni prvak srednje kategorije (verzija NBA) Američan Gene Fullmer. Na drugem mestu je svetovni prvak lahke kategorije Američan Joe. Bro\vn. Lestvica je bila sestavljena ob dodelitvi častne trofeje Edward J. Neil. Fullmer je predvsem zato osvojil nagrado, ker je v 10. rundi knockoutiral Svetovnega prvaka \velter kategorije Kubanca Bennyja Kida Pareta (na sliki desno). Fullmer je bil zelo delaven, saj je trikrat branil naslov svetovnega prvaka. V teh dvobojih 1° premagal Raya Robinsona, Florentina Fernande-za in že omenjenega Pareta. Strokovnjaki so pri dodeljevanju trofeje upoštevali tudi Fullmerjevo zasebno življenje. Čeprav je prvak na ringu nasilen, N njegovo zasebno življenje vzorno. Fullmer ne pi-N' ne kadi in ves svoj prosti čas posveča ženi in °trokom. Tudi drugoplasirani Joe Brown je ohranil naslov y dvobojih s Charnleyem in Somodiom, s čimer je zc enajstkrat (kar je višek) branil naslov prvaka v lahki kategoriji. Najboljši boksar meseca januarja je za NBA svetovni prvak petelinje kategorije Brazilijanec Eder Jofre, za ameriško svetovno znano boksarsko revijo “Ring« pa angleški prvak Dick Tiger. Jofre je prelagal Angleža- Cald\vella, s čimer se je zaključilo obdobje dvojnih svetovnih prvakov. Tiger je knock-ooiiral Kubanca Fcrnandeza in si s tem zagotovil Pravico do dvoboja za naslov svetovnega prvaka srednje kategorije, to je s Fullmerjem (prvak NBA) ali s Te.rryjem Dovvnesom (prvak EBU). Oglejmo si, kateri so anjboljši boksarji posameznih kategorij. • Težka kategorija: svetovni prvak: Floyd • Patterson (ZDA). Lestvica: 1. Sonny Liston • (ZDA); 2. Eddie Machen (ZDA) in 3. Ale- • jandro Lavorante (Argentina). Pričakovati je treba velik dvoboj Patlerson-Liston, strokovnjaki še ne vedo, kdaj bo to mogoče. Zelo sta napredovala Argentinec Lavorante m Kanadčan Cleroux, nazadovala pa sta Sved Johansson in Američan Zora Folley. V ospredju sta tudi Angleža °°per in Erskinc. V Evropi je še vedno na prvem mestu Johansson, medtem ko je evropski prvak An-glež. Richardson šele na petem mestu. Zelo napreduje tudi Italijan De Piccoli (7. v Evropi). • Srednjetežka kategorija: svetovna prvaka: • Archie Moore (ZDA), prvak NYSAC in Ha- • rold Johnson (ZDA), prvak NBA. Lestvica: • L Jones Doug (ZDA); 2. Eddie Cotton ,2 tu’'” S C 'g 3 >o TJ • r—, ‘Z7 J- d 03 5 TJ g G bn V) S N O C3 £ c C/3 tj n n