PoStnina plaSana v gotovini Leto X., št. 38 („jutro« xx., st. «17 b) Ljubljana, ponedeljek 18. septembra 1919 UpraviuStvo ujubijana, Knafljeva o — TelefoD 3122 3123. 3124. 8125. 3126. Itnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492 Podružnica Maribor- Grajski trg 7 Telefon St 2455. Podružnica CeHe Kocenova ulica 2 — Telefon 9t. 190. Podružnica Jesenice: E*« kolodvoru 9L 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Prh"vile: v hiši dr. Baum-srartnprls PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ui 5. Telefon St 3122, 3123 3124. 3125 to 3126. Fonedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din *.-. po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečna Maribor Grajski trg St. 7. Telefon St 2455. CWje, Stroesmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifo. V no ci otš ruske in čete prodirajo na Poljsko na nedelio ie sovfetska vlada sporočila, da bodo niene čete zasedle belo-ookratine Pol ske — Rusko prodiranie se ie začelo v nedelio zjutraj — Pollaki se upiralo tudi Rusom — Silen vtis po svetu Včerajšnja nedelja je razrešila rusko uganko. Že ves teden so se širile najrazličnejše" domneve o namerah Rusije, ki je v začetku preteklega tedna docela nenadno odredila mobilizacijo in vpoklicala pod orožje več milijonov rezervistov. Vsi ti rezervisti so bili takoj odposlani na zapadno rusko mejo. Merodajni moskovski krogi so sprva zagotavljali, da gre zgolj za varnostne ukrepe spričo razvoja vojnih operacij na Poljskem. V noči od sobote na nedeljo ob 3. zjutraj pa je povabil pomočnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Potemkin poljskega poslanika v Moskvi Grzybovskega v Kremi in mu izročil noto sovjetske vlade, v kateri izjavlja Sovjetska Rusija, tla se smatra zaradi razkroja državne uprave na Poljskem v svrho zavarovanja svojih lastnih interesov in zaščite beloruskih in ukrajinskih manjšin prisiljeno izdati potrebne vojaške ukrepe. Obenem je obvestil poljskega poslanika, da bodo ruske čete ob 4. zjutraj srednjeevropskega časa prekoračile poljsko mejo. To se je tudi zgodilo. Ruske čete so začele prodirati ob napovedanem času vzdolž vse rusko-poljske meje od Polc#-ka na severu do Kameneca Podolskega na jugu. Po zadnjih vesteh so ruske čete na mnogih krajih naletele na odpor poljskih čet, ki pa so seveda prešibke, da bi mogle zadržati prodiranje številčno nad-močnih ruskih čet. N©' e vlade Oh B. zfisfraj je bila izročena poljskemu vele-poslsiilktt, ki pa je ni hotel vzeti na znanje —» Nota proglaša za neveljavne vse med Rusifo in Poljsko sklenjene pogodbe Moskva, 17. sept. s. Pomočnik komisarja za zunanje zadeve Potemkin je izročil davi ob 3. poljskemu veleposlaniku v Moskvi Grzybowskemu naslednjo noto sovjetske vlade: »Gospod poslanik! V teku nem-ško-poljskega oboroženega spopada se je jasno pokazal notranji razpad poljske države in državne oblasti. Poljska je izgubila vsa svoja industrijska in kulturna središča. Poljska državna oblast je v razsulu in ne kaže znakov življenja. Poljska država in vlada sta prenehali obstojati. S tem so tudi vse pogodbe, sklenjene med Rusijo in Poljsko, izgubile veljavo. S tem so narodi Poljske brez varstva prepuščeni usodi. Poljska je postala torišče za razne možnosti in presenečenja, ki lahko postanejo za Sovjetsko zvezo resna nevarnost. Zato Rusija, ki je bila doslej nevtralna v konfliktu med Nemčijo in Poljsko, ne more več ostati nevtralna napram dogodkom in ne more ostati ravnodušna napram temu, da bi bili krvno sorodni Ukrajinci in Belorusi prepuščeni negotovi usodi ter da bi ostali brez zaščite. Zato je sovjetska vlada dala vojaškemu poveljstvu navodilo, da sovjetska vojska danes ob 6. (moskovskega, ob 4. sred. ev-rop. časa) prekorači poljsko mejo, da zaščiti življenje in premoženje prebivalstva zapadne Ukrajine in zapadne Belorusije. Obenem bo vlada podvzela vse potrebne ukrepe, da reši poljski narod iz vojne, v katero so ga pahnili njegovi nespametni vladarji, ter mu zasigura možnost mirnega življenja. Sprejmite, gospod poslanik, izraze mojega odličnega spoštovanja. Molo-tov. ; . Poljski veleposlanik Grzybowski ni hotel vzeti te note na znanje, temveč je v imenu poljske vlade protestiral proti tem nameram Sovjetske Rusije. Odločno je zavrnil trditev, da bi bila Poljska v razkroju. Končni odgovor si je pridržal, dokler ne obvesti o tem poljske vlade in ne dobi od nje nadaljnjih navodil. Uradno obvestilo tujim državam Moskva, 17. sept. s. Ruska vlada je vs?m v Moskvi akreditiranim veleposlanikom in poslanikom dostavila note z naslednjim besedilom: Gospod poslanik! Ko Vam v prilogi pošiljam prepis note, ki jo je vlada dne 17. septembra izročila poljskemu poslaniku, mi je čast izjaviti Vam. da sovjetska vlzla zasleduje politiko nevtralnosti napram Vaši ter sledečim državam: Nemčiji. Italiji, Iranu, Kitajski, Angliji, Franciji, Afganistanu, Zcdinjenim državam. Turčiji. Finski Belgariji. Litvi, Mongoliji Danski, Estonski, Švedski Grčiji. Belgiji Runiu-niji, Tuvi, Lefonski, Norveški in Madžarski. (Sprejmite izraze našega odl:čnega spoštovanja, V. Molotov. (Iz seznama so izpuščene države, ki z Rusijo nimajo rednih diplomatskih odnosov.) Proglas Mofotova Radijski govor predsednika sovjetske vlade o namerah in ciljih Rusije — „Zaščita ruskih interesov, osvoboditev Ukrajincev in Belorusov, nevtralnost napram vsem drugim državam44 Moskva, 17. sept. s. Danes ob 9.30 dopoldne je imel predsednik sveta komisarjev Molotov preko vseh ruskih radijskih postaj naslednji govor: »Tovariši državljani, državljanke! Dogodki v teku oboroženega spopada med poljsko in nemško vojsko so jasno pokazali notranji razpad poljske države in bankrot poljske vlade Vse je bilo v kratkem času končano. Po dveh tednih vojne je izgubila Poljska ž« večino svojega industrijskega ozemlja, večino večjih mest in kulturnih središč. Niti Varšava ni več prestolnica države. Nihče ne ve, kje se nahaja poljska vlada. Prebivalstvo je bilo od svojih nesrečnih voditeljev prepuščeno usodi. Pol'ska država in vlada sta dejansko prenehali obstojati. Zaradi tega so tudi pogodbe, sklenjene med Rusijo in Poljsko, izgubile svojo veliavo. V Poljski je položai tak, da mora Rusija pod vzeti posebne nkrepe za svojo varnost. Poljska lahko obstane torišče raznih slučajev in presen »čem 5. k» bi rnoo-15 nameniti ogrožan*" Rusije Soviet=Va vlada |e od vsega z a Petka sklenila, da ostane nevtralna v nemško-poljskem voinem konfliktu. Toda nod s?ln razmer ne more več ostati nevtralna naj"-an s^ariemi] položaja. Ne mor" ostati da so krvno sorodni Ukrajinci »n Belorusi, ki so bil? v b'vši Potiski v položaji brezpravnih narodov, preminem* svo« "srvii. Zato smatramo za svcj- »vef« c>«'s"nct. da podamo roko v pomoč bratom Relo-rusom in Ukrajincem v nekdanji Poljski. Zaradi vsega tega je vlada izročila davi poljskemu poslaniku noto, v kateri ga obvešča, da je dala vrhovnemu poveljstvu vojske naročilo, naj ruska vojska prekorači poljsko mejo ter vzame pod svojo zaščito in imetje prebivalstva zapadne Ukrajine in zapadne Belorusije. Istočasno je vlada sporočila, da namerava podvzeti. ukrepe, da reši poljski narod vojne, v katero so ga pahnili njegovi nespametni vladarji, ter mu omogoči mirno življenje. Ko je ruska vlada v začetku septembra odredila vpoklic rezervistov v Ukrajini, Belorusiji in štirih drugih okrožjih, se je to zgodilo radi nejasnega položaja na Poljskem. Vpoklic je bil samo varnosten ukrep. Nihče ni mogel misliti, da se bo poljska država pokazala tako slabo in da se bo tako hitro zrušila. Vse to pa je sedaj deistvo. Poljski vladarji so popolnoma bankrotirali in nimajo moči. da spremene sedanji položaj v Poljski. Naša armada, močno otačena z rezervisti. ho sedai častno izpolnila svoio nalogo. Vlada je trdno prepričana, da bo delavsko-kmečka armada pokazala svojo vojaško sposobnost, moč in disciplino ter si v izpolnjevanju vzvišene osvoboditelj-rk® naloge pridobila nove slave. Sovjetska vlada je istočasno z izročitvijo note poljskemu poslaniku dostavila kopije note vsem vladam, s katerimi ima diplomatske odnošaje ter sporočila, da namerava napram vsem tem državam voditi politiko nevtralnosti. Taka je zunanjepolitična podlaga naših ukrepov. Vlada kljub vojaškim ukrepom ne namerava uvesti v državi sistema nakaznic za živila, čeprav bi vojaške akcije nekaj časa trajale. Nakupovanje živil je zato nepotrebno. Imamo vsega dovolj in zato nakaznice niso potrebne. Naša nalog- je sedaj, da vsak delavec, vsak kmet, nameščenec in intelektualec na svojem mestu dela z vso silo, da pomaga rdeči armadi. Naši vojaki bodo s častjo in slavo izvršili svojo dolžnost. Narodi Sovjetske zveze, državljani, vojaki, mornarji, člani stranke so danes kakor še nikoli zbrani okoli svoje vlade, stranke in velikega vodje, modrega Stalina, da gredo k novim še ne videnim uspehom v industriji in kolektivizmu ter slavnim zmagam na bojiščih.« Vkorakanje ruskih čet V nedeljo zgodaj zjutraj so ruske čete prekoračile poljsko mejo, vendar pa so naletele na odpor poljskih oddelkov Moskva, 17. sept. s. Vse ruske radijske postaje so zgodaj zjutraj objavile da je ruska vojska prekoračila poljsko mejo. Berlin, 17. sept. s. DNB javlja: Ruska vojska je istočasno prekoračila poljsko mejo danes zjutraj na vsej črti od letske do rumunske meje. Pariz, 17. sept. br. (Havas.) Poljski poslanik v Parizu objavlja: Ruske čete so danes zjutraj prekoračile poljsko mejo pri Molodečnu, a so takoj zadele na odločen odpor poljskih čet. Pariz, 17. sept. br. Po poročilih iz Stockholma nudijo poljske čete na poljsko ozemlje prodirajoči ruski armadi na vsej črti močan odpor. London, 17. sept. s. Poljsko poslaništvo je prejelo brzojavno vest, da se poljska vojska na več mestih upira ruski vojski. Večji, boji so v teku pri Molodečnu nasproti Minska. Stockholm, 17. sept. AA. Havas: Iz švedskih virov se izve, da se poljske čete povsod borijo s sovjetskimi četami. Rusi hočejo danes doseči Brest Litovsk in Lvov Riga. 17. sept. s. Ruske čete so do včeraj prodrle približno 60 km globoko na poljsko ozemlje. Pričakujejo, da bodo do jutra napredovale do Brest-Litovska in Lvova in se tam sestale z nemško vojsko. Presenečenje po svetu Prvi odmevi ruske odločitve — Pravi cilji Moskve še vedno niso jasni London, 17. sept. s. Ker so si Rusi izbrali za pričetek svoje akcije nedeljo, še ni podrobnejših vesti o odmevu, ki ga je izzvala ta nenadna odločitev ruske vlade. Prvi odmevi pa kažejo, da je korak Rusije povsod izzval presenečenje, pa tudi izvestno zaskrbljenost, ker pravi namen Rusije še vedno ni popolnoma jasen. Angleška vlada bo predvidoma še noeoj objavila svoje stališče do vkorakanja ruske vojske na Poljsko. Bukarešta, 17. sept br. V rumunski prestolnici so izvedeli za vdor sovjetskih čet na poljsko ozemlie v zgodnjih jutranjih urah. Vest o intervenciji ruske vojske je vzbudila v rumunski javnosti veliko iz-nenadenje, ker so na mcrodajnih mestih presojali položaj po ruskih oficielnih izjavah zadnjih dni, v katerih je Rusija napovedala svojo nevtralnost v sporu evropskih držav. Rim, 17 sept AA (Havas) V Italiji se je izven vladnih krmov zvedelo za sovjetski napad na Poljsko šelo ne^ai po 12. iz sporočila agencije Štefani, ki je to vest dobila iz Berlina Vest je objavil nato tudi italijanski radio Napravila je zelo močan vtis na javno mnenje. Uradni krogi so še vedno zelo rezervirani. Toda izve se. da se ta poteza Sovjetske Rusije smatra kot akt, ki bi lahko imel posledice, ki jih je nemogoče pt ed videti. Pariz, 17. sept. AA. Pariški jutranjiki se bavijo pretežno z vojnimi operacijami na Poljskem in zadržanjem Sovjetske Rusije. Ker vest o prekoračenju poljske meje s strani ruske vojske do izida listov še ni bJ«* prispela, se listi bavijo predvsem z vprašanjem, kako stališče bo zavzela Sovjetska Rusija. »Oeuvre« sprašuje, ali nimajo Rusi namena preprečiti Nemcem zavzeti ozemlje, ki je pred svetovno vojno pripadalo Rusiji in ali so Rusi glede tega vprašanja na strani Francije ali proti Franciji. »Oeuvre« piše tudi o japonsko-ruskem premirju ter pravi, da se bo odmev teg* premirja čutil tako na Kitaj-:n v Zedinjenih državah, kjer je nastalo raz> jenje zaradi kršitve pogodbe devetih velesil. Bruselj, 17. sept. AA Noben dopoldanski list še ni objavil vesti o vkorakanju sovjetskih čet na Poljsko. Politični krogi so skrajno rezervirani. Očividno je, da Belgija čaka na reakcijo velesil in držav, ki imajc pogodbe in konvencije s Poljsko. kakor n. pr. Rumunija, ter se bo šele potem opredelila glede diplomatske akcija, ki bi jo zahtevali eventualni dogodki. Ultimat Varšavi Nemci so zahtevali predajo posadke in zagrozili z obstreljevanjem mesta Berlin, 17. sept. AA. DNB je objavil danes naslednje obvestilo: Kakor znano, so nemške čete že pred več dnevi popolnoma obkolile Varšavo. Nemška vojska se nahaja neposredno pred vhodi v mesto oziroma v varšavskih predmestjih. Poljsko vojaško poveljništvo nima nobenega smisla za odgovornost ter je Varšavo pretvorilo v vojno področje s tem, da mesto vojaško brani in da je istočasno pozvalo civilno prebivalstvo k četniškemu bojevanju. Da bi se preprečilo nepotrebno rušenje poslopij, nemška vojska doslej ni začela streljati na meslo samo, temveč so nasprotno nemške čete, ki so obkolile Varšavo pokazale potrpljenje napram streljanju poljske vojske in četnikov. Tega potrpljenja je konec. Nemška vojska ni več voljna, da še dalje gleda to stanje, ki odločno nasprotuje mednarodnemu pravu. Odločila se ie. da napravi konec takemu vojaško popolnoma brezmiselnemu postopanju varšavskega vojnega poveljništva. ki je zločinsko napram varšavskemu civilnemu prebivalstvu. Nemška vojska je zato. da bi navzlic poljski zaslepljenosti ohranila življenje civilnega prebivalstva v Varšavi, poslala včeraj ob 8. dopoldne nekega nemškega oficirja kot parlamentarja v Varšavo z nalogo, da pozove -mesto k predaji brez borbe ter s tem prepreči prelivanje krvi. čigar obseg se ne da napovedati. Nemški oficir je prispel ob 8.30 v štab nekega poljskega pehotnega polka ter zahteval, naj ga odvedejo pred poveljnika Varšave, da bi mu predal omenjeno pismeno zahtevo poveljujočega nemškega generala. Oficirjeva želja je bila sporočena dalje poveljniku Varšave. Ko je čakal poldrugo uro, je nemški oficir dobil odgovor, da je poveljnik Varšave odklonil, da bi ga sprejel. Tudi zahteva nemškega oficirja, naj se pismeno sporočilo, ki ga je imel s seboj, izroči poveljniku mesta na kak drug način, je bila odbita. Ker je poveljnik nemških čet, ki so zasedle varšavsko okolico, moral na osnovi dosedanjih vojnih izkušenj sklepati, da poljsko civilno prebivalstvo nikakor ne ve za omenjena dejstva ter da bodo poljski vladajoči krogi v svoji zaslepljenosti in egoizmu žrtvovali celokupno prebivalstvo Varšave, je vzhodno "' vojno poveljništvo v želji, da ohrani življenje žen in otrok, včeraj ob 15.10 poslalo eskadrilo letal nad Varšavo, ki je vrglo na mesto milijon letakov z naslednjim besedilom: »Prebivalstvu Varšave! Vaša vlada je napravila iz mesta vojno pozorišče ter mu odvzela značaj odprtega mesta. Vaše vojaško poveljništvo ni samo dovolilo, da strelja iz mesta poljska težka artilerija, temveč je pozvalo prebivalstvo, naj zgradi na ulicah barikade in naj se nemškim četam najodločneje upre z orožjem v roki. S tem so bile prekršene odredbe mednarodnega prava. Ker se je del varšavskega prebivalstva odzval temu pozivu, je Varšava postala vojno področje, toda na osnovi povelja fuhrerja so bili bombardirani doslej samo oni deli mesta, ki imajo strateški pomen, kakor železniške postaje, letališča, vojašnice in ceste. Poveljniku Varšave se pošilja naslednja zahteva: 1. V roku 24 ur se mora Varšava z vsemi jimi predmestji predati brez borbe nemškim četam, ki so mesto obkolile. 2. Poljske čete v Varšavi se morajo v istem roku predati nemškemu vojnemu poveljniku. 3. V primeru, da se ta zahteva sprejme, se mora to sporočiti najbližjemu nemškemu vojaškemu poveljniku. 4. Ako se ta zahteva ne sprejme, ima civilno prebivalstvo 12 ur časa. da zapusti področje mesta po potih, ki vodijo proti Siedlcu in Garlovinu. Po poteku teh 12 ur se bo vse področje Varšave smatralo za vojni pas in se bo temu dosledno postopalo. Rok 12 ur se že začne v trenutku, ko se vržejo ti letaki. Civilno prebivalstvo ima možnost evakuirati mesto v omenjenem roku ter velja ta poziv istočasno kot zadnji opomin vojnim poveljnikom v Varšavi. Akp ta opomin ne bo imel uspeha, bo odgovornost za neizbežne izgube in razrušitev Varšave padla izključno na sedanje varšavske oblastnike.« So00 bomb na Varšavo Curih, 17. septembra. AA. (Havas) Poljska radio postaja Varšava je objavila snoči ob 20.45, da je Varšava bila v toku včerajšnjega dneva večkrat bombardirana in da je padlo na mesto okoli 2000 bomb. ki so med drugim porušile prote-stansko cerkev ter poslopje letonskega poslaništva. Število žrtev je zelo veliko. Bombe so zadele dve zavetišči in več bolnic. Pogajanja za predajo ? Berlin, 17. sept. s. Zvečer je nemško vojaško poveljstvo preko radia pozvalo poveljstvo obrambe Varšave, da do nocoj ob 22. pošlje odposlance, da se dogovore glede evakuacije mesta. Poziv vsebuje tudi navodila, po kateri cesti morajo priti odposlanci ter pravi, da bodo na obeh straneh ceste sovražnosti za ta čas ustavljene. Nemško vojaško poveljstvo zahteva takojšnjega odgovora preko varšavskega radia. Berlin, 17. sept. br. Nemško vrhovno poveljstvo javlja, da je poljski poveljnik v Varšavi sporočil nemškemu poveljstvo, nai pošlje v Varšavo nemškega parlamentarca. Nemško poveljstvo je prošnji ugodilo. Nemška poročila Berlin, 17. sept. br. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo danes opoldne naslednje vojno poročilo: čiščenje v vzhodni Galiciji se je v soboto nadaljevalo. Lvov je od treh strani obkoljen. Poljskim oddelkom med Lvo-vom in Przemyslom je bil umik proti jugovzhodu preprečen. Severno izliva reke San nadaljujejo naše čete prodiranje proti Lublinu. Deblin je zavzet. Pri tem je padlo v naše roke 100 nepoškodovanih letal. Pri Wlodawi, južno Brest-Litovskega, so se združili sprednji izvidniški oddelki armad, ki prodirajo iz Vzhodne Pruske, iz Gornje Šlezije in iz Slovaške. Bitka p:;' » tnu se nadaljuje po načrtu. Kutno je fclio od zapadne strani zavzeto. Reko Bzuro smo proti severu prekoračili. Varšava je tesno obkoljena. Da bi prebivalstvo poljskega glavnega mesta obvarovalo najtežjega gorja in straha, je nemško poveljstvo poskusilo prepričati poljskega vojaškega poveljnika Varšave, da je odpor v odprtem milijonskem mestu brez zmisla in da naj mesto preda. Varšavski vojaški poveljnik je odklonil sprejem nemškega oficirja. Poskus obkoljenih poljskih čet, da bi čez Siedlce pobegnile proti jugovzhodu, se je končal z zajetjem 12.000 ujetnikov. Razen tega smo zaplenili 80 topov, 6 tankov in 11 letal. Kljub trajnemu slabemu vremenu so letalske sile vzhodno Visle ponovno napadle zbirajoče se poljske čete in pohodne kolone. Umikajočemu nasprotniku so preprečile, da bi svoje oddelke uredil. Radijski postaji v Vilnu in Baranovičih so naši letalci razdejali. Brest Litovsk Berlin, 17. sept. br. Ob 10 je nemško vrhovno poveljstvo izdalo posebno poročilo, da so nemške čete zavzele osrednje utrdbe v Brest Litovsku. S tem je Brest Litovsk v nemških rokah. Zajeli so 600 Poljakov. Vojna mornarica se bori pri Gdinji in na polotoku Hela z zadnjimi poljskimi oddelki, v Vzhodnem in Severnem morju in v Atlantiku pa uspešno nadaljuje gospodarsko vojno. Pri Gdinji Gdansk, 17. septembra. AA. (Štefani). Poljski oddelki, ki so se umaknili iz Gdi-nje na hribe severno od mesta se še nadalje upirajo. Topniški dvoboj se nadaljuje vedno močneje. Nemške čete so podvzele močno akcijo, da bi zasedle zadnje položaje, ki jih držijo Poljaki. Topništvo in vojne ladje stalno bombardirajo polotok He-lo, čigar padec je s kratkem pričakovati Kje je poljska vlada ? Poljaki izjavljajo, da bo do zadnjega ostala na poljskih tleh, po drugih vesteh pa se že seli v Rumunijo — Poljski zlati zaklad na angleški ladji London, 17. sept. s. Poljsko poslaništvo je popoldne izdalo komunike, ld pravi: Izgovor, ki ga uporablja ruska vlada za svoj napad na Poljsko, se glasi, da je poljska vlada nehala obstojati in da je pustila prebivalstvo brez zaščite. Poljska vlada ne more stopiti v nobeno diskusijo v tem vprašanju, ker je izgovor, pod katerim je bila izvršena kršitev meje, izmišljen. Poljska vlada in predsednik republike se nahajata na poljskem teritoriju in delata z vsemi silami proti nemškemu napadu. Postopanje Rusije pomeni kršitev vseh pogodb, ki so bile sklenjene med Rusijo in Poljsko zadnja leta, in Rusija krši s tem postopanjem tudi obveze, ki jih je prevzela z vstopom v Društvo narodov. Pariz, 17. sept. AA. (Havas) Poljsko veleposlaništvo v Parizu kategorično demantira obtožbe proti Poljski, ki jih je v svojem govoru po radiu naglasil Molo-tov, posebno pa njegovo trditev, da se poljska vlada ne nahaja več na ozemlju poljske republike. Poljsko veleposlaništvo ugotavlja, da se tako predsednik poljske republike, kakor poljska vlada nahajata še vedno na poljskem ozemlju. Bukarešta, 17. sept. s. Par članov poljske vlade je kmalu popoldne pribežalo v Černovioe. 20 poljskih bombnikov je letelo nad mestom proti notranjosti Rumu-nije. Berlin, 17. sept. AA. (DNB) Po poročilu Agencije Štefani iz Černovic je izjavil včeraj popoldne predstavnik poljske vlade, ki je skupno z visokimi uradniki prišel v Rumunijo, da namerava poljska vlada ostati do zadnjega trenutka na poljskem ozemlju. Po vesteh iz Bukarešte je angleški parnik »Kosene« v pristanišču Konstanci prevzel del zlatega zaklada poljske narodne banke. Zlato je bilo tajno prepeljano čez poljsko-rumunsko mejo v noči med četrtkom in petkom ob 4. zju- traj. Angleški parnik je odplul v smeri proti Aleksandriji. Selitev v Rumunijo London, 17. sept. z. Posebni poročevalec United Pressa poroča ob 19. iz Čentovic, da so danes popoldne začeli prihajati na rumunsko ozemlje člani poljske vlade. Zunanje ministrstvo se je popoldne na številnih avtobusih, avtomobilih in vozovih preselilo iz Zaleščikov na rumunsko ozemlje, zunanjega ministra Becka pa pričakujejo vsak čas. Tudi predsednik poljske republike Moscicki, ki se je na zadnje mudil v Sviatnu, se je popoldne napotil proti rumunski meji. černovice, 17. sept. br. Ameriški poslanik na Poljskem je popoldne ob 17.40 kot zadnji izmed diplomatov zapustil Zale-ščike in se v avtomobilu pripeljal v Černovice. Zaleščike so danes ves dan ponovno bombardirali nemški letalci. Več drobcev je zadelo tudi poslanikov avtomobil. Večje število poljskih bombnikov, ki so doslej branili Zaleščike, je odletelo proti rumunski meji. Tudi oficirji in moštvo, ki je bilo v Zaleščikih, so se odpravili preko meje na rumunsko ozemlje. Na ru-munskem ozemlju so jih takoj razorožili. Izolacija diplomatov Bukarešta, 17. sept br. (DNB). Vsi pri poljski vladi akreditirani tuji diplomati so zdaj v černovicah. Iz černovic vzdržujejo stalne zveze s poljsko vlado in hodijo dnevno preko meje k poljskemu zunanjemu ministru. Rumunska vlada je opozorila tuje poslanike, da so v Rumuniji le privatniki in da jim ne bo več dovolila prehoda meje na Poljsko. K , > . > > \ P ' V*vv 1 V l v x v Po švicarskih vesteh iz Berlina je bil ruski korak že v avgustu dogovorjen v vseh podrobnostih Curih, 17. sept. z. Berlinski dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« poroča na podlagi informacij, ki jih je zbral pri merodajnih čini tel jih v Berlinu naslednje: Vladni krogi v Berlinu so bili na rusko akcijo ne samo pripravljeni, marveč so bili poučeni tudi o vseh njenih podrobnostih. Vedeli so celo za uro njenega pričetka. Domneve, da bi moglo priti zaradi ruske akcije do nesoglasja med Moskvo in Berlinom so največja prevara, ki bi mogla nastati. Netočne so tudi vesti nekaterih nocojšnjih angleških listov, da si zastopniki berlinskega zunanjega ministrstva tega koraka Rusije niso mogli raztolmačiti in da bi bil nemški generalni štab zaradi vojaškega pohoda ruske armade na Poljsko v skrbeh. Vsa akcija je bila dogovorjena že 24. avgusta ob priliki Ribbentropovega obiska v Moskvi. Ribbentropovo potovanje v zvezi s sklenitvijo nenapadalnega pakta med Nemčijo in Rusijo je bilo le stranskega pomena. Ko sta imela Ribbentrop in Stalin svoj razgovor, ki je trajal do 3. zjutraj, sta že odločala o usodi milijonov ljudi in o pripadnosti tisočev kvadratnih kilometrov ozemlja. Demarkacijska črta pri kateri se bosta ustaviti nemška in ruska armada, je bila točno določena že meseca avgusta šele sedaj postaje jasno, kako silnega in dalekosežnega pomena je bila sklenitev nenapadalnega pakta -med Nemčijo in Rusijo. V zavesti ruske podpore je Nemčija tudi lahko pustila pasti protikomustični pakt in prav tako je v glavnem zasluga nemške diplomacije, da je prišlo do pomirjenja med Moskvo in Tokiom. S formalnim priznanjem Slovaške, ki je nekaka evropska Mandžurija, je Rusija napravila le prijateljsko koncesijo Nemčiji. V pravilnem poznavanju položaja se je tudi nemške ve-leparnik »Bremen« zatekel v rusko luko. Da bi se že vnaprej izognila vsaki reakciji Anglije, je Rusija že pred tednom dni izdala vsem svojim ladjam nalog, naj se nemudoma vrnejo v ruske vode. Rusija priznala Slovaško Moskva, 17. sept. br. Sovjetska unija je priznala Slovaško in bo v kratkem navezala z njo diplomatske odnošaje. „Za Anglijo nov položaj" London, 17. septembra. AA. Reuter: Uradni krogi so izjavili diplomatskemu uredniku agencije Reuter, da vlada splošen vtis, da je zaradi napada Rusije na Poljsko nastal ncvi položaj, ki ga je treba najresneje proučiti, preden bo mogoče ugotoviti posledice tega dejstva in njegov upliv na bodoči potek dogodkov. Že sedaj je jasno, da pomeni ta napad novo obremenitev poljskih sil, ki se tako junaško borijo proti pritisku sovražnika na zapadu. Istotako dodajajo imenovani krogi, da je bilo že več dni opaziti znake, da Rusija pripravlja ta udarec. Izjava angleških socialistov London, 17. sept. AA. (Reuter). Namestnik vodje laburistične opozicije Greenwood je izjavil dopisniku agencije Reuter sledeče: Svet bo močno zadelo, ko bo izvedel, da je Sovjetska Rusija prodrla na vsej meji na Poljsko. Razlog za to akcijo se nam zdi popolnoma neopravičen. Posledic te akcije še ni mogoče videti. Vsako ugibanje je brezpredmetno. Toda ena stvar je gotova in ta je, da bo Anglija pa naj se zgodi karkoli, izvršila svoje garancije napram Poljski. Svoboda Poljske, je dejal na kraju Greenwood, predstavlja simbol vseh upanj, ki jih gojimo. Svoboda Poljske pred- stavlja končen poraz nasilja ter osvoboditev demokracije. Ako Poljska začasno propade, bo na novo stala v novi slavi, ki bo pomenila zmago nad diktatom ter obnovo stalne svobode na svetu. Prvo mnenje Pariza Pariz, 17. sept. AA. (Havas). Pohod ruskih čet na Poljsko ni povzročil v Parizu nobenega izrednega presenečenja. Že več dni se je vedelo, da je Moskva sklenila mobilizacijo in da so bile čete osredotočene ob poljski meji. Glede napredovanja sovjetskih čet na Poljskem prihajajo v Francijo samo informacije iz nemških virov. Krogi, ki so navadno dobro obveščeni, so skrajno rezervirani. Ničesar ne dokazuje, da je Rusija izvedla svoj pohod v sporazumu z Nemčijo. Rusi trdijo, da je njihov cilj omejen ter da navzlic vojaški akciji nameravajo ostati nevtralni glede mednarodnega spopada. Ničesar do-zdaj ne dokazuje, da ima ruski pohod pomen pristopa Rusije na stran Nemčije v sedanji vojni. V tem oziru so zelo značilne jasne razlike med tolmačenji, ki prihajajo iz Berlina in tolmačenji iz Moskve. Vznemirjenje na Madžarskem Budimpešta, 17. sept. br. V madžarskih političnih krogih je izzval preokret na Poljskem veliko presenečenje in vznemirjenje. Z nestrpnostjo pričakujejo pojav ruske vojske na madžarsko-poljski mejL Splošno prevladuje v madžarski prestolici mnenje, da bo ta preokret na Poljskem ogromnega pomena za vso Evropo. Litva nevtralna Kovno. 17. sept. br. Litvanska vlada je objavila strogo nevtralnost iz česar smatrajo poročevalci tujih listov, da se Litva ne bo udeležila razdelitve Poljske. Turčija in Rusija Ankara, 17. septembra. AA. (Havas). Uradni vladni organ »Ulus« objavlja brez komentarja vest o potovanju ministra za zunanje zadeve Saradzogla v Moskvo. Obveščeni krogi smatrajo, da >'e to potovanje postalo potrebno zato, da dobi turška vlada podrobna obvestila o sovjetskih namenih glede Turčije. Ankara, 17. septembra. A A, (Reuter). Na osnovi sklepa turške vlade bo minister za zunanje zadeve Saradzoglu odpotoval v Moskvo verjetno na osnovi vabila sovjetske vlade. V Turčiji stalno krožijo glasovi, da gre za zaključitev novega pakta za okrepitev medsebojnega prijateljstva. c ' Japonski zastopnik povabljen v Berlin Rim, 17. sept. s. Vodja japonskih misij, ki so se mudile v Rimu, je na povabilo nemškega zunanjega ministra Ribbentropa odpotoval v Berlin. Japonski poslanik v Rimu Širatori, ki ga je vlada pred 14 dnevi poklicala na poročanje v Tokio, je preko New Yorka odpotoval na Japonsko. Nevtralnost Nizozemske Amsterdam, 17. septembra. AA Po vesteh iz Osla je nizozemska vlada demanti-rala, da bi bila sprejela angleško noto z gotovimi gospodarskimi zahtevami v zvgzi z nevtralnostjo Nizozemske. Z nizozemske merodajne strani se izjavlja, da tak uraden demanti ng obstoji. Nemški protinapad na zapadni fronti Krvava bitka za planoto v laarikl dolini — Nemški napad je bU po zapadnih vesteh odbit Pariz, 17. sept. br. Reuter poroča, da so Nemci podvzeli silovito razbremenilno protiofenzivo, da bi osvobodili po francoskih četah zasedeno visoko planoto, ki obvlada saarsko dolino m del Siegfriedove črte. V borbo so poslali šest izbranih divizij, ki so jih pritegnili od Trierja. Francozi so počakali, da so prišle sovražne čete prav blizu, nato pa so nanje otvorili uničujoč koncentričen ogenj, pri katerem so sodelovali tudi tanki m so Nemce odbili. Francoske čete so Se nadalje obdržale zavzete višine. Pariz, 17. septembra. AA Havas: Poročilo vrhovnega poveljništva z dne 17. septembra zjutraj se glasi: Snoči je sovražnik izvršil napade na dve točki našega bojišča in sicer vzhodno od doline reke Mosel ter v bližini središča naše fronte med Zweibrflckenom ln Vo-gezi. Napada sta bila odbita. Zadnja poročila potrjujejo, da prihajajo na zapadno bojišče nemške sile iz Poljske, kakor je bilo najavljeno že pred več dnevi Gre predvsem za letalske sile ter velike motorizirane edinice. Dva tedna vojne na zapadu Pariz, 17. sept. br. Francosko vrhovno poveljstvo je nocoj izdalo naslednji proglas: Ob koncu dva tedna trajajoče vojne so bile vse naše vojaške moči koncentrirane in je naša mobilizacija popolnoma kon- čana. Francoske čete niso samo zavarovale svoje meje, temveč so zasedle celo del nemškega ozemlja med Mozelo in Renom. Francoske čete so se pomaknile 20 km v nemško ozemlje in se bojujejo torej daleč pred našo obrambno črto. Na morju deluje naša mornarica skupno z angleško in zasleduje nemške podmornice ter so bili v tem pogledu doseženi že precejšnji uspehi. Stiki Nemčije z Ameriko so po morski poti zaradi čuječnosti obeh mornaric prekinjeni. Nemško poročilo Berlin, 17. sept. br. Opoldne izdano nemško vojno poročilo pravi: Na zapad-nem bojišču je doživel sovražnik pri nekaterih poskusih sunkovitega prodiranja v območju ZwelbrOckna precejšnje Izgube. Sestrelili smo sovražni privezani balon. Zračnih napadov na nemško ozemlje ni bilo. Evakuacija Aachena Maastricht, 17. sept. br. Reuter poroča lz holandskih virov, da so nemške oblasti izdale nalog, da se morajo vse nemške družine izseliti iz Aachna in okolice v K51n. Bolniki ln slabotni se lahko poslužijo prometnih sredstev, vsi ostali od 12. leta starosti dalje pa morajo iti peš. Od Aachna do KOlna Je 3 ure hoda. Seboj lahko vzamejo največ 15 kg prtljage vključno živila, vse ostalo morajo pustiti v Aachnu. Kdor bi poskušal pobegniti preko meje v Belgijo in Holandsko, bo kaznovan po vojaškem zakonu in mu bo zaplenjeno vse premoženje. Otvoritev železnice Ustiprača—Foča Z velikimi svečanostmi je bila včeraj izročena prometu nova 42 km dolga ozkotirna železnica Ffča 17. sept. a. Danes Je bil svečano r v- er promet na novi železniški progi T;si p-.fa—Foča. Dela za graditev proge, ki ;c ( !ga 42 km, so trajale štiri leta. 2e vjcraj so začele prihajati številne delegacije v narodnih nošah, ter se zbirati ob vsej progi od Višegrada do Foče. S posebnim vlakom so davi prispeli prometni minister inž. Nikola Bešlič ter ministra Džafer Kulenovič in Jevrem Tomič, pomočnik prometnega ministra inž. šneler, generalni direktor državnih železnic Ing. Nikola Djurič in drugi. V Višegradu je visoke predstavnike sprejel ban drlnske banovine Vladimir Jevtič. Ministrom so bile prirejene spontane manifestacije zbranih množic. Istotako je množica z zastavami In godbo sprejela posebni vlak v Ustiprači, kjer je odlične goste pričakal ban zetske banovine Božidar Krstič. Na mostu preko Prače je bil postavljen slavolok, čez most pa je bil potegnjen trak. Ob 10.30 Je prispel pred slavolok odposlanec Nj. Vel. kralja general Mihajlo Mihajlovič. Njegov prihod je bil posebno burno pozdravljen z vzkliki živto kralj Peter H.! Godba je intonirala državno himno, župan mesta Ustiprače je v govoru naglasil pomen te proge in zasluge pokojnega Mehmeda Spahe za njo. Konec govora so vsi prisotni pozdravili z dolgotrajnim vzklikanjem Nj. Vel. kralju, NJ. Vis. knezu namestniku in Jugoslaviji. Ko je generalni direktor državnih železnic Djurič obvestil prometnega ministra, da so dela na progi Ustiprača—Foča končana in da se proga lahko preda prometu, je prometni minister Beslič, s kratkim nagovorom otvoril novo železnico. Med velikimi ovacijami kralju in Jugoslaviji ter sviranjem državne himne je odposlanec Nj. Vel. kralja general Mihajlo Mihajlovič pristopil k slavoloku ter prerezal trak. Po tej svečani otvoritvi je posebni vlak z uglednimi gosti ob vzklikanju množ c odpeljal proti Foči. Takoj za njim so odpeljali tudi drugi vlaki, ki so jih zasedle razne delegacije ln prebivalci teh krajev. Ob vsej progi je ljudstvo pozdravljalo prve vlake, na vseh postajah pa so bih svečani sprejemi. V Fočo je prispel vlak točno ob 12. Vse mesto je bilo v zastavah. Postavljenih je bilo tudi več slavolokov. Na postaji se je že zjutraj zbrala velika množica ljudstva. Tudi tukaj so bile velike manifestacije za kralja, kraljevski dom in Jugoslavijo. Ob petih popoldne so ugledni gostje odpotovali s posebnim vlakom nazaj v Beograd. ★ Seja glavnega odbora JNS Beograd, 17. sept. p Danes ie bila v Beogradu seja glavnega odbora JNS. ki se je je udeležilo okoli 200 delegatov. Iz Slovenije so bili pristoni dr Albert Kra-mer, Ivan Pucelj, dr. Lipold. Milan Mravlje, Rudolf Žitnik, Pavel Olip iz Lesc. Lu-kašič in drugi. Seji je predsedoval predsednik stranke Peter Zivkovič. Seja je bila dopoldne in popoldne. Po otvoritvi dopoldanske seje je predsednik Zivkovič najprej pozdravil prisotne delegate, nato pa orisal notranji in zunanji položaj. Za njim je govoril Bogoljub Jevtič, ki je navedel zunanje politične dogodke. Razvila se je debata, ki so se je udeležili mnogoštevilni delegati. Razpravljajoč o razmerah, ki so bile ustvarjene s sporazumom med predsednikom Cvetkovičem in dr. Mačkom, so vsi delegati izražali željo po harmoničnem delu Srbov, Hrvatov in Slovencev. ki naj bi učvrstilo naše edinstvo, tako nujno potrebno v današnjih težkih razmerah. Popoldne se je razprava nadaljevala ter so ob koncu govorili dr. Albert Kramer, dr. Andjelinovič in Jovo Banjanin. Poseben odbor je izdelal predlog resolucije, ki jo je nato glavni odbor soglasno sprejel. Zadušnica za Svetozarjem Pribičevičem Beograd, 17. sept p. V Saborni cerkvi je bila danes zadušnica za pokojnega Sve-tozarja Pribičeviča ob triletnici njegove smrti. Poleg pokojnikove družine so ji prisostvovale tudi mnoge politične osebnosti. Lepa sokolska slavnost v Beogradu Beograd, 17. sept. p. Ob 11.30 dopoldne je bila v prostorih saveza SKJ na Tera-zijah lepa svečanost Kakor znano, je Nj. VeL kraljica Marija poklonila zastavo so-kolskim zmagovalcem v vrhunskih tekmah. ki bodo 23. in 24. t m v Ljubljani. Svečanosti so prisostvovali člani uprave saveza SKJ ter starešine in delegati vseh sokolskih žup v državi. Prvega starešino Nj. VeL kralja Petra II. je zastopal namestnik starešine dr. Vladimir Belajčič. Novo zastavo, ki jo je poklonila Nj. VeL kraljica, je držal med svečanostjo savezni načelnik dr. Pihler, poleg nje pa so imeli častno stražo Sokoli v krojih. Nj. VeL kraljico Marijo je zastopala dvorna dama ga. Hadžijeva, katere prihod so prisotni pozdravili z živahnimi vzkliki kraljici in kraljevskemu domu. Blagoslovitev zastave sta izvršila pravoslavni in katoliški svečenik. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za 18. september: Pretežno jasno v vsej kraljevini razen na skrajnem severozapadu, kjer bo še precej oblačno. V zapadnih krajih bo mogoče padal tudi slab dež. Daladier na fronti Pariz, 17. septembra. AA. (Havas) »Ma-tin« poroča, da je Daladier v spremstvu gu-nerala de Campa, šefa kabineta vojnega ministrstva, obiskal Maginotovo linijo ter čete, ki so se udejstvovale v zadnjih akcijah. Poročilo z zapadnega bojišča Izraža priznanje francoskim lovskim letalom, ki so pregnala sovražna letala, ko so posk^ šala izvršiti napad, pri čemer so letela a*-lo nizko nad prvimi črtami. Nizki leti omogočajo najučinkovitejšo uporabo bomb proti vojaštvu v jarkih m gnezdom strojnih pušk. Ta lepi uspeh francoskih lovcev je izražen samo v 10 besedah, toda predstavlja dragoceno tehnično zmago. Vojna na morju London, 17. septembra. A A. Reuter poroča iz Flusinga, da se je včeraj izvedelo, da je naletel danski parnik »Randa of Bergen« v bližini Herselinga v sredo na mino, ter se potopil. Usoda 12 oseb, med njimi 2 Američanov, ni znana. London, 17. septembra. AA (Reuter). Italijanski parnik »Providenza« jc prevzel 20 oseb s parnika »Randa of Bergen«, ki je na poti v Anvers naletel na mino Med rešenimi osebami se nahajajo 4 Američani, »Providenza« je izkrcala rešence v Flusin-gu" Stockholm, 17. sept. s. Neka poljska podmornica se je zatekla v švedsko luko Landskron. Berlin, 17. sept. AA. (DNB) Po poročilu neke nemške podmornice je le-ta 14. septembra sestrelila 2 angleški letali, ki pripadata matici »Royal«. Letali sta bili sestreljeni v trenutku, ko sta hoteli napasti podmornico. Podmornica je rešila dva letalca. Berlin, 17. sept. br. DNB poroča, da so po ugotovitvah agencije Reuter nemške podmornice potopile do vključno 15. t m. 30 ladij s 190.000 bruttoregistrskimi tonami. Tokio, 17. septembra. AA. DNB: Agencija Domej poroča, da je 14. septembra neka angleška križarka, katere ime ni znano, za katero se pa ve, da pripada pomorskemu oporišču v Hongkongu ustavila japonsko ladjo »Karacu Maru«, ki ima 5.500 ton. Ladja je bila zaustavljena v japonskih vodah 400 km južno od Kijusua na povrat-ku s Filipinskih otokov. Agencija Domej ugotavlja v zvezi s tem, da angleška mornarica vedno bolj pogosto vznemirja japonske ladje. Enaki primeri so se dogodili z ladjami »Hakone Maru« in »Burban Maru«. Prvi brzovlak Iz Berlina v Gdansk Berlin, 17. sept. br. Med Berlinom in Gdanskom bo jutri prvič vozil brzovlak, vendar ga bodo lahko uporabljali le vojaštvo in odposlanci oblasti. Francosko priznanje Italiji Pariz, 17. septembra. A A Havas: »Petit Journal« izraža priznanje italijanskemu tisku ter naglaša, da italijanski listi objavljajo sporočila obeh vojskujočih se strank. Italijanski listi hvalijo tudi junaštvo poljskih čet, Rimski tisk izraža tudi priznanje za borbenost in moralo francoskih vojakov ter naglaša trud Mussolinija za ohranitev in obnovitev miru. V Italiji je na dnevnem redu delo in molk. Pripravlja se odhod 20.000 novih kolonistov v Afriko. Toda to ne pomeni, da je Italija indifirentna glede evropskih dogodkov. Rim, 17. septembra. A A. DNB: Minister za zunanje zadeve grof Ciano je sprejel francoskega veleposlanika Ponceta, ki se je vrnil v četrtek iz Pariza v Rim. Razgovor med Poncetom in Cianom je trajal čez pol ure. Moto dirka na Rašico Najboljši čas dneva vseh motorjev )e dosegel JANEZ ŠIŠKA na Zmagovalec v kategoriji 35© ccm FRANC PUHAR na PUCH S 4 2 SO ccm VELETRGOVINA Z MOTORNIMI KOLESI IG*. TOK LJUBLJANA - TAVČARJEVA ULICA 7 volna brez konta in kraia še preden so na nemško-poljski meji ter med Maginotovo in Siegfriedovo črto zagrmeli topovi, je bilo v vojnem stanju med Tiencinonn in Gibraltarjem nad 500 milijonov ljudi Tafcgnale bo podoba vojne doma Pet ta dvajset let je poteklo od zadnje evetovrte vojne, a prav za prav M bilo treba čakati celo četrtstoletje, da bi svet vaovKič zagorel v plamenih. že več ko dve teti divja novo svetovno klanje od Tien-cdna do Gibraltarja. Že več ko 500 milijonov ljudi skoraj tretjina človeštva, je bito v njenem območju. Ko se je vnel še nemško-poljski konflikt, je prišlo še nekaj sto mlilijonov zraven ln nihče ne ve, kdaj bo pobesnela vojna furija zajela še zadnjega Zemljana na najbolj zapuščenem koncu sveta. Dve leti svetovnega klanja Po svojem bistvu je vo^ia, ld jo preživljamo sedaj, enaka zadnji svetovni vojni: velesile so se spoprijele med seboj, da izvoru je jo novo delitev sveta. In vendar je med sedanjo in zadnjo svetovno vojno nekaj pomembriih razlik. Takrat so se velesile dolgo na tihem pripravljale na medsebojen spopad, a ko je prišlo do vojne, so v odkritem boju napadle druga drugo. Tokrat pa sta se izoblikovala dva bloka drug proti drugemu: na eni strani Nemčija, Italija in Japonska, Ki so vse tri vsaka v svoji interesni sferi začele z orožjem v roki osvajati nova ozemlja, na drugi strani pa demokratične države — Velika Britanija, vojne pridružila še »samostojno« Slovaško. Italija je osvojila Abesinijo in Albanijo in je v Sredozemlju že začela Angležem ogražati pot na vzhod. V vrsto teh deloma krvavih, deloma nekrvavih osvajalnih vojn spada tudi tragedija španskega naroda v kateri se je z vso vnemo uveljavljala igra velesil. Račun za l«ooo km Sronte Sedanja svetovna vojna se med drugim razlikuje od zadnje tudi po tem, da se njeno pozorišče ne omejuje na Evropo, temveč se bojišča raztezajo po Evropi, Aziji m Afriki. Prav tako je v naših dneh precej pred 25 leti z Anglijo In Francijo, se Je a nernapadatntm paktom, ki ga je MM skie-nila z Nemčiijo, postavila v nekakšno »splendid isolation«. Najvažnejša razlika med sedanjo ln zadnjo svetovno vojno pa ja brez dvoma v velikem razvoju tehnike, ld ga je v tesni času doživela vojna mdostrt* ja. Vsaka vojna akcija v današnjih ctaeh terja poleg odlično organizirane in opremljene armade na fronti tudi stoodstotno aktivnost industrije v zaledju, ki veže nase ogromne množice delavstva. Mak) pred zasedbo Avstrije po Nemčiji je na Dunaja izšla zanimiva knjiga: St. Th. Possany, »Obrambno gospodarstvo v totalitarni vojni«. Pisec te knjige trdi na podlagi skrbno izdelanih računov da je treba za poeta^A-tev fronte v dolžini 1000 km 6 milijonov vojakov, če je vojna ofenzivna, aH 8 milijone, če je defenzivna. Da je tolikšna armada sproti zalagana z vsemi naJmode rnejšt-mi orožji mora biti v ofenzivni vojni vzdr-žama zaposlenih 82 milijonov, t defenzivni pa 52 milijonov delavcev v raznih panogah vojne industrije v zaledju. Te številke se zde na prvi mah fantastične in njih preciznost je brez dvorna do neke mere problematična, ker teoretično izdelani računi v takih primerih redkokdaj drže. Pisec pa »pil podatke o parat* materiala t vojnah ramiml narodi našega časa ln podaja dvoma vaaj približno neSaznenoc kateri se v modernih ▼ojnfli konfliktih lje vsak račun. Japonski vojni minister razkazuje gostom aparate, ki na razdaljo 80 km javljajo prihod vojnih letal Nekaj zanimivosti o kraju, ki na prav posrečen način združuje v sebi odlike industrijskega in tujsko-prometnega središča Zagorje ob Sovi leži v slikoviti prostrani kotlini med zasavskimi hribi, med katerimi so poleg drugih manjših najbolj znani in priljubljeni Sv. Gora, Sv. Planina in Oern-šeniška planina. savskih brodarjev se Zagorje mnogokrat omenja saj je bilo tu izhodišče za Črni graben in Savinjsko dolino. Tovorna pot je vodila od pristanišča na Savi skozi Pod-strano m Loke proti Trojanam. Druga to- Pogfod n» Zagode Zagorje ob Savi je ena najstare£3fh naselbin v Zasavju, kar pričajo mnoge izkopanine lz kamene in halstatske dobe. Okoliško gričevje, ki je lepo poraslo z gozdovi, je bilo tudi naseljeno že v prazgodovinski dobi. Pisana zgodovina Zagorja pa sega nazaj v 13. stoi ko se kraj prvič imenuje kot vtkariat oglejske patriarhije. V dobi pc& pa Jb vodila Sfcoad Zagorje v Gamberk, kjer je bflo tovorno skladišče, od tod pa preko sedla Sv. Lenarta v Savinjsko dolino. Zagorski rudnik, ki je obstajal te od konca 18. stoi. je prifel do veljav« 184», ko je stekla tod vr&-too današnja železnica. Premog, ki ao ga prej odvažali s čolni po Savi in z vozmi proti Ljubljani, je tedaj prevzela železnica. V tem letu je postopoma prenehalo savsko brodarstvo m istega leta se je potopila po-riednja in največja savska ladja. V časa francoske okupacije 1809 je Mi —«imtv proglas francoskih oblasti na naše rudarje, ki jih je pozival k delavnosti in disciplini. Proglas je bil tiskan v slovenskem m francoskem jeziku. V tej dobi m čeeto prihajali v Zagorje tudi rokov-njači, ki so imeh tu svoje zaupnike in zaščitnike. Tn so se vršili mnogi napadi na Francoze ta druge potnike, ki so potovali v Orni graben. Ko so pozneje gradili hiše ob cesti, so mnogokrat naleteli na okostnjake, ld Izvirajo iz francoskih časov. Francozi so odšli 1813. Naši rudarji so bili že od nekdaj znani kot dobri delavci, vedno razigrane volje, ta kamor so prišli, so jih povsod prav radi knett. Delali so po raznih rudnikih širom sveta, kjer so obogateli na izkušnjah, pa tudi na dovtipih. Odhajali so v svet razmeroma mladi, že 16-letni fantje so si če-sto oprtali popotno culo in tako so jih poznali v pruskih, vestfalskih, čeških, madžarskih, štajerskih in francoskih rudnikih. Tudi danes jih najdemo v večjih in manjših skupinah v Belgiji, Holandiji, Franciji in Nemčiji. Mnogi od njih so odšli v svet pod pritiskom krize, da si tam za-gotove lepšo bodočnost. Danes so zelo redki oni starejši rudarji, ki ne bi poizkusili sreče v tujini. Več jih je šlo iskat srečo celo v rudnike severne in južne Amerike. Dosti je naših rudarjev, ki so se privadili razmeram v tujini, da jih domotožje preveč ne muči; drugi pa prihajajo od časa do časa pogledat svoj dom in se s težkim srcem vračajo v široki svet. Mnogo jih pa je, ki jih je tujina razočarala in so se vrnili v domovino. V zadnjem času so se razmere pri nas precej izboljšale, tako da ne obstoji več potreba po izseljevanju iz našega kraja. Rudniški obrati se širijo, stalež delavstva narašča, zato vedro zremo v bodočnost Golf PRI ZDRAVNIKU — Zelo hud kašelj imate, pravi zdravnik, ko je pregledal bolnika. — Ne smete kaditi, ne piti in ne jesti mesa. Zvečer morate ostati doma. Ste razumeli? — Razumel, gospod doktor, po tem takem smem samo kašljati? NA LOKALNI ŽELEZNICI Spremljevalce poštne ambuiance kurja-ht: — Slišite! Danes p« vrzite v kotel eno lopato premoga več, ker vozimo dve eks-presni pismi. PRI ZDRAVNIKU Pacient: »Gospod doktor, ponoči ne morem spati; kaj naj storim? Zdravnik: »Spite podnevi« Postani ln ostani član Vodnikove drnibe! Francija in USA, — ) •TT^ T T r X hj A/ JL k A * * A , f 1 •' t^K -f- y Z \ l 4 *S * ^ A i, » ) Hi. 'Ji 1 v x Ju . * Japonska 1 * > K . Aa.u. ; j j 4 ■ < < i je zasedla Mandžurijo in ogromna ozemlja Kitajske, pri čemer je tudi angleškim in ameriškim interesom na Kitajskem prizadejala hude udarce, vendar pa so ameriški in angleški dobavitelji kljub tem« ves ta fes Japonce pridno zalagali s petrolejem tn z vsem, česar je treba za uspešno vojskovanje. Nemčija je brez odpora zasedla Avstrijo, Sudete, češko in Moravsko, Klajpedo, njim pa. je na začetku nove Jauna tribuna Kmalu bodo zrasli novi podobni vrtovi širom Evrope, kakor nam ga kaže slika: vojaško pokopališče v VVittelsbergu na Francoskem Uporabljajte domače razglednice! drugačna grupacija svetovnih sil. Nemčija Italija in Japonska stoje vsaka sama zase nasproti enotnemu taboru demokracije. Temu taboru se je tokrat pridružila tudi Turčija ki je bila v sevtovni vojni na strani centralnih držav, a Rusija, M je bila Dušan Drol« Vojna Le ob Savinji so taki večeri. Po dolini pribrzi veter, s hladnimi valovi poboža obraz ter hiti neopazno dalje med zapletene veje grmovja, nad žuborečo reko. Iz kota med dvema hriboma se približuje lunin sij, s srebno barvo se razliva po peščeni poti in kameniti- ograji, katere senca se potaplja v nemirni vodi. Tu in tam zašumi pesek pod neenakomernimi koraki nekoga, ki gre mimo. nato pa se vrne prejšnji mir, blagodejen, tajinstven. Tudi nocoj sedim na eni Izmed klopi na nabrežju. Ves dan sem begal od trafikanta, pri katerem običajno prebiram časopise, do lokala, kjer poslušam poročila iz radia, od človeka do človeka, da bi izvedel novice, da bi razumel svoj čas. Vojna je nam-reč. Zdaj sem spet na starem mestu, kamor hodim premišljevat vsak večer. Toda nocoj ne čutim hladilne sapice, ne opazujem razlitega luninega srebra, ne prisluškujem šumečim zagonom Savinje. »Vojna!« Vsega me je prevzela ta vest. Kolikokrat sem zaverovan strmel v pripovedovalce, ki so ure in ure pred menoj nizali slike, katere so prinesli iz vojne! Takrat sem zavzet poslušal, a vse je bilo tako daleč, skoraj neresnično in nemogoče. Danes vidim predstave, ustvarjene po pripovedovanju, toda vem, da niso slike preteklosti, temveč strašne slike sedanjosti Iščem odgovora na mnoga vprašanja. Zakaj? Za koga? Kako dolgo? Ozračje je polno nemira in negotovosti, vsakem poedincu se to pozna. Vsem je Mnogo takega blaga najdeš po tobakar-nah, kjer ga imajo bodisi vsled brezbrižnosti ali pa vsled nerazumevanja založenega po policah in skritih omarah. Našel sem več razglednic s prav lepimi motivi, ki so jih naslikali priznani domači umetniki in jih je založila naša agilna Družba sv. Cirila in Metoda, ki vendar tako požrtvovalno deluje v korist narodno-obrambni meji. Namesto tistih nezmisel-nih rožnatih prikazni in grdih prispodob, ki prihajajo k nam iz inozemstva, se torej v očeh krita skrb; ljudje so čudno živahni, v dvomih in zbegani Ko tako tuhtam in se mučim z odgovori na ta vprašanja, ki se mi vedno vračajo, me zmoti skupina za ljudi W sede na sosedno klop. Poznam jih: učitelj, študent ta uradnik. Govorijo o vojni . . . Učitelj in uradnik sta jo že doživela. Lovim učiteljeve besede: »Veš, Tone, nisem tvojega mnenja. TI predstavljaš vojno le z ene strani Praviš, da vojna nikdar ne more rešiti problema, zaradi katerega nastane. Po tvojem je vojna vseskozi negativen pojav, ki nikoli, 1» naj bo povzročen iz še tako idealnih vzrokov, nima dobrih posledic. Res je, da ljudje ne bi smeli seči po orožju, kadar se ne morejo zediniti. Res je. da vojna zadene neposredno ali posredno milijone ljudi da je največja zapreka splošnemu razvojiu kulture. Brezpogojno imaš prav, če trdiš, da je vojna nepopravljivo zlo, katerega kvarni vplivi se poznajo na vseh poljih človeškega udejstvovanja, — toda pomisli le eno: nekaterim narodom je bila vojna sredstvo za dosego svobode! In kadar išče narod prostost, takrat upravičijo prime za meč!« Učitelj je končal z odsekanimi, odločnimi besedami, študent ms navdušeno pritrdi. »Gospod učitelj zagovarja resnico. Včasih je vojna neizogibna Obstoje namreč narodi, ki so morda že po svoji naravi bolj ali manj naklonjeni zavojevanju, imperializmu. Taki narodi prinašajo v svojih oblastnih stremljenjih nesrečo drugim, po navadi manjšim narodom. Vsilijo jim orožje v roke. Primati morate, da je vojna v navedenem primeru, to se pravi, samoobrambna vojna, več kot uprav46epaj ob vsaki priliki poslužujmo le domače r»> be. S tem bomo koristili narodu in domon movini! L. -—--■■n ASTRONOMIJA. — Učenjaki so že neštetokrat poskušali ugotoviti težo lune, a jim ioslej to še ni uspelo. — Kako tudi ne, ko ae pa njena velikost stalno menja — enkrat Je večja« drugič spet manjša. kei bi da je sveta!« študent se razvname. »Prepričan sem, da bi, čim bi se kje poka. zala nevarnost za naš narod, tudi vi v trenutku pozabili na miroljubnost ter bi brez oklevanja, brez razglabljanja o upravičenosti vojne odšli na bojišče.« Z resnim, skoraj otožnim glasom spregovori uradnik: »Ko sem dejal, da je vojna pojav, ki nikdar ne bo opravičljiv, sem mislil le na napadalno vojno. Mislil sem na to, kako lahko se zgodi, da tipijo ljudstva zaradi nepreračunljivosti, objestnosti in sla vohlepja onih, katerim so zaupljivo in v dobri veri prepustili najusodnejše odločitve. Pred menoj — bil sem vojak na fronti — lebdijo slike pogorišč, razlitih poljan, umazanih strelskih jarkov. Slišim jok neštetih mater, ki s strahom in obupom čakajo na poročila o svojih sinovih, gledam može ta mladeniče, ki gredo v nemi tu gi svoji usodi nasproti, brez iz±Kxia, brez nad. Gledam mrtvega tovariša . . . pred menoj je padeL Obraz ima zarit v ilovico, puško pod seboj, prste skrčene v pest Na levi strani, tik za ušesom ga je zadela krogla. Rana, strnjena kri . . . Uradnik preneha za par trenutkov. Dobro ve, da si nihče ne želi še več. »Torej, taki prizori so mi bili pred očmi, ko sem rekel, da nobena vojna ni opravičljiva. Jasno je, da se, kar se tiče samoobrambne vojne, strinjam z vama.« Dvigne se ter zamrmra: »Ce bi se kdo obrnil proti nam, no ... Potem odidejo, saj je še precej umito. Sam sem na nabrežju. Nekje v bližini zaigra radio. Marš. Takoj uganem oddajno postajo. Iz teme raste proti meni obraz pacBega ■rojaka, z zsevajočo rano, s strnjeno krvjo. Dviga se roka, prsti ae krčijo, razprte oCK Sakaj? " . večni sen Poljakov Leto 1924 1925 1926 1927 1928 uvoz 631 1.586 179 6.702 11.203 izvoz 9.086 50.142 413.826 889.439 1,253.762 Gdinja se razvija tudi v letoviško mesto. Takih plaž, kot jih premore rjavo-sivi Baltik, nima svet. Taka je torej bežna beseda o Gdinji. V resnici, občudoval sem zagrizenost poljske politike, njeno hotenje, postati velesila, ki je prav v tem mestu našla svoj najvišji pozitivni uspeh. Mesto, ki je nastalo po ukazu so vzljubili Poljaki mogoče prav zaradi njegove mladosti, v njegovi rasti, ki jo občuduje vsak tujec in Poljak in to ne po ukazu. Resnično pritegne lepota linij tega modernega mesta. Kar čutiš vonj rasti, novo žarišče poljske trgovine, zagrizenost mladega življenja. E| i • « » f t 1.1 ii r * , '< • * , '," . ' » ' i- s > " } i 4 » t.1 * * */ « ViV« • v . > * * \ * . v * r » ' v r Kolodvor v Gdinji Članek je MI napisan malo {»red padcem Gdinje. — Op. ur, Se pred zaostritvijo krize med Poljaki in Nemci, krize, ki je v teh dneh izbruhnila v evropski požar, sem popotoval po Poljski. Kratka, štirinajstdnevna »rajža«, ki ti da le bežen in zato vem, da lahko izkrivljen pogled na ljudi, njih kulturo, civilizacijo. Vendar sem se trudil, da ne bi zapadel šablonskemu načinu, kakršen ustreza kakšni stari Angležniji, ki za Bae-deckerjem in kupom prospektov raznih Orbisov, Tourist—Officeov in takih trgovskih družb sentimentalno občuduje neokusno natrpani kič, le zato, ker je nemara v prospektih napisano, da je v teb sobanah mimogrede prenočevala ta ali ona zgodovinska osebnost ali ker je ta in ta dvorana slučajno, recimo, v slogu trinajstega stoletja. Torej, le bežne slike so mi pokazale del Poljske. Le majhen kos velike zemlje, le majhen sloj velikega naroda, toda dovolj, da ga skušam prikazati v objektivni sliki, kolikor so mi pač razmere dopuščale. Baltik, simbol narodne volje Nekaj je, kar druži vse Poljake v ne-razdružljivo, občudovanja vredno skupnost Takega, skoro bi dejal fanatizma nisem še srečal, morje — morje! To je Poljaku vse. Povsod: morzS. V časopisu na prvi, pa na zadnji strani, v debatah, v prepirih, na letakih, pa v pe-mih. Morje — morje! F. O. M.! (Fond r orske obrambe.) Človek ima vtis, da to r • več propaganda, ampak reklama za "en industrijski izdelek. Poljak stoji m oade s svojo Gdinjo, s svojim Baltikom. oljski Baltik. Majhen košček, morja je to. 3 svojo rjavo-zeleno gladino se stika tam nekje v neskončni daljavi s skriv-roesnim severom. Po bregovih se v veli-lif-poteznfh zamahih vi jejo belo rumene e -•*-•<; Borove hoste segajo ponekod prav do vode. Nikdar še nisem občutil tako groze^r o veličastne tišine, kot je tišina baltiških bregov. Ta veliki mir severa prekolje zda i pa zdaj v avtomatičnih presledkih, le s*' nalna sirena na nevarni plitvini. Šop; ostre morske trave, ki skopo rastejo po inah, se vznemirijo in še bolj ti je tesr.o. Mesto, M je zraslo iz nič V času, ko so zasadili Poljaki prvo lopato v baltiški pesek z namenom, da si zgradijo veliko poljsko luko, okno Poljske V svet, je bila Gdinija majhna ribiška vasica, ki je imel? komaj kakšnih sto pre-b vakev. Dokler so z zavidljivo naglico ob vodnori državngea zaklada gradili le pri-sta*-"" s je bila gradnja mesta samega otežkočena. Cene zemljišč so hitro narastle gradnja vil in stanovanjskih hiš ni mogla tekmovati z od države podpirano gradnjo pristanišča. Vendar je Gdinja že 1929 štela 8000 prebivalcev. In potem so od vseh strani vreli mladi, dela željni ljudje in so gradili, zidali, delali in danes raste na mestu ribiške vasice veliko mesto. Vse delajo po modernem regulacijskem načrtu. Ceste ravne, asfaltirane, načrti vodovoda, kanalizacije najmoderneje uresničeni. Mestne in privatne zgradbe na vseh koncih in krajih, strogo po regulacijskem načrtu rijejo ko gobe po dežju iz taL Gdinja nad Gdanskom Gdinja je kot pristanišče mnogo boljša kot Gdansk. Namreč mesto je zavarovano s polotokom Helom in globina v pristanišču (10—20m) omogoča velikim ladjam bližnji pristop kot v Gdansku Velikansko luko so dovršili z vzorno naglico. Za lažjo predstavo veličine pristanov naj povem par številk. Najprej so za okoli 30 milijonov zlatih frankov zgradili predluko, ki ima površino 150 ha in sestoji iz velikega, 8 m globokega in iz notranjega. 45 ha velikega in 10 m globokega bazena. Za nadaljnih 10 milijonov frankov so zgradili dva nadalj-na zunanja bazena, po 8 In 9 metrov globoka, s skupno površino 45 ha. Potem so zgradili še dva notranja velika bazena. Okoli deset kilometrov obale je zgrajene v pristanišče, ki ima po pomolih in pomolč-kih na stotine modernih žerjavov in drugih strojev za nakladanje. V Gdinji je skoro za vse Evropske države že odmerjen prostor za velika skladišča. Nekaj številk Za razumevanje velikanskega in hitrega razvoja Gdinje samo še majhna statistika o prometu v pristanišču. Izvoz in uvoz v tonah: Novi filmi v novi sezoni Elitni kino Matica ima na programu naslednje ameriške filme: Poslednja zapoved, roman o letalskem tovarištvu z Er-rolom Flynom v glavni vlogi; Juarez, ki obravnava usodo nesrečnega cesarja Maksimilijana in njegovega naslednika Ju-areza. nekronanega vladarja Mehike, v glavnih vlogah nastopata slavni Paul Mu-ni in prva umetnica Amerike Bette Daviš — film obeta biti največji film sezone; In nastalo je novo carstvo — Robin Hood 19. stoletja, epopeja svobode in junaštva, z Errolom Flynnom in Olivio de Havil-land; Severna brigada, ki prikazuje ne-videne lepote arktičnih krajev in pretresljivo dramo sredi njih, z Dickom Fora-nom in Glorio Dickson v glavnih vlogah; Angeli garjavih lic, prvi veliki socialni film, ki se lahko primerja z najboljšimi monumentalnimi zgodovinskimi filmi, z Jamesom Cagneyem; Gospa Judit, najlepši ljubavni film vseh časov z Bette Daviš v naslovni vlogi; Legija smrti, pustolovski film francoske tujske legije z Gary-jem Cooperjem in Rayem Millandom v glavnih vlogah; Union Pacific, ki prikazuje krvave doživljaje iz romantične preteklosti Amerike za gradnje pacifiške železnice, z Barbaro Stanwyk in Akimom Tamirovom; Guliverjeva potovanja, risani film Maxa Fleischerja, ki bo osvojil mlado in staro; Sudan v plamenu, po slovitem Kipplingovem romanu, z Ronaldom Colmanom In Ido Lupino; Hotel Imperial, ljubavni film iz Rusije za svetovne vojne, z Iso Mirando; Doktor Ciklops, veliko fantastično filmsko delo; Brodolom, vele-film o človeku, ki je bil gusar in vitez, ubijalec in ljubimec, s Charlesom Laugh-tonom; Maria Antoinetta, zgodovinski ve-lefilm o tragediji slavne francoske kraljice, z Normo Shearer in Tyronom Po-werjem; Citadela, senzacionalen film iz zdravniškega življenja, po romanu angleškega pisatelja A. J. Cronina. Francoski filmi: Nigerski možje s slavnimi zvezdniki Harryjem Baurom. Viktorjem Francenom in Annie Ducaux; Past, zapletena kriminalna zgodba v filmu, ki obeta biti najboljši letošnje francoske pro- ffite' „ !' A - v £ X S % s ON' r r.t rdai sem čist in lahko -"^"m zno"?! AH ni to sreča?« Pokimal sem mu, zraven pa mi je srce napolnila tiha žalost, ko sem se spomnil, da bi bilo prav, če bi tudi upniki upeljali nekakšne vrste amnestije — kako bi se oddahnila vsa Jugoslavija z mano vred. Kaj pa mislite? če bi izračunali sama naše skupne dolgove do Anglije, Francije^ Nemčije, Italije, Švice, Amerike, Švedska itd. — pa bi nekdo napravil križ, kaj i Kako brž bi dobil: državni uradniki nazaj doklade za svoje žene, kuluka ne bi bilo več, otrok bi v enem letu bilo kot listja in trave. In kje bi bili nazadnje naši osebni dolgovi? Dražb bi ne bilo, kmečka posestva bi vzcvetela, profesorji in učitelji in vsi, ki služijo državi, bi si lahko nakupili novih oblek, šole bi se odpirale, šolnine bi ne bilo, prav tako bi tudi ne bilo tatvin in ropov, solnce zadovoljstva bi posijalo na našo drobno žemljico, en sam svetal žarek sreče bi nam sijal noč in dan... Morda pa le pridejo ti lepi časi. Zdaj bo nov volilni zakon in kar ne morem se otresti misli, da bi ustanovil svojo stranko: Kapurjevo radikalno demokracijo. Vse kar leze in gre, bi volilo mene — postal bi diktator in lepega dne, to se pravi, prvi dan svojega vladanja bi podpisal ukaz sledeče vsebine: »S tem odrejam, da se od tega trenotka črtajo vsi dolgovi, nihče ni od danes nikomur več dolžan. Amen.« Ne vem, če bi ne bil izvoljen še prihodnje petletje — volili bi me do konca dni in vsa Jugoslavija bi bila en sam Kapur. Kapur pri Kapurju, ena sama Kapurija. Toda kje je še to! Za zdaj še stiskamo rumene dvodinarčke, spravljamo jih, ta sem, oni tja, nekateri pa so celo tako srečni, da jih nosijo v hranilnice, ki zanje trdno čuvajo tisto, kar imajo vlagatelji odveč. Seveda naša mlekarica pa ni taka. Zadnjič sem jo srečal na stopnicah. Stopala je navzdol in.hodila je tako počasi, da sem se začudeno ustavil. Desno roko je tiščala ob stegnu in nikakor je ni hotela premakniti. Vprašal sem jo: »Ali vas roka boli. mamica?« Zasmejala se je, odkimala in povedala: »Veste, v krilo imam ušit svoj denar, deset jurjev, pa ga zmeraj tiščim, da zagotovo vem, kje je.« In spet je šla naprej, z roko ob stegnu, jaz pa sem pogledal za njo in sem si mislil: O, le zakaj nisem jaz takale krepka, živa hranilnica! Kapur Efaj bo z Ukrajino? Usoda slovanske dežele, ki postaja nevaren vozel evropske politike W Car Peter VeHH Dogodki, ki se danes odigravajo na Poljskem in katerim smo vsi priča, ne od. ločajo zgolj o usodi poljskega naroda, ampak se bo z izidom današnjega nemško-poljskega spopada, ki dobiva vse bolj in bolj ostre oblike, kot vse kaže, nujno postavilo na dnevni red tudi vprašanje Ukrajine. Ne bo odveč, če si nekoliko ogledamo nadvse pisano usodo tega slovanskega naroda, o katerem vladajo pri nas še dokaj megleni pojmi. Nekaj številk Ukrajinci so po sodobnih podatkih razdeljeni takole: 413.000 jih prebiva v Kar-patski Ukrajini in pripadajo Ogrski; 7 milijonov jih je na Poljskem (na površini okoli 138.000 kvadratnih km), 650.000 jih živi v Rumuniji (poseljena površina 22.000 kv. km) in 34 milijonov v SSSR (na teritoriju 730.000 kv. km). V celoti obsega Ukrajina površje, ki je enako dvem tretjinam vsega francoskega imperija. Kar se tiče zemljepisnega položaja Ukrajine in iz njega izhajajočih političnih posledic, ga je zelo dobro označil veliki francoski prosvetljenec Voltaire, rekoč, da si mora Ukrajina, ki leži na križišču mogočnih cesarstev, nujno iskati zaščitnika pri enem izmed njih. Bežen pogled v pestro ukrajinsko zgodovino nas prepriča, da so te, že skoraj dvesto let stare besede upravičene in osnovane na dejstvih, ki jih ni mogoče zanikati. Nesrečen zemljepisni položaj Ukrajine je namreč kriv, da je Ukrajincem le tako skopo bilo odmerjeno solnce svobode. Ukrajina skozi stoletja V desetih stoletjih se Ukrajini niti enkrat ni posrečilo, da bi se politično zedi-nila in osnovala samostojno, močno državo. Deset stoletij je Ukrajina kot izrazita mejna dežela (na kar nas opozarja že njeno ime: kraj-meja) nihala med svojimi mogočnimi sosedi in bila plen zdaj tega, zdaj onega. Vendar, če se ji ni doslej posrečilo izgraditi lastne države, pa je zato kar štirikrat doživela državni preobrat, kar kaže, da se je njena usoda hitro iz-preminjala. Prva država Ukrajincev je trajala od devetega do dvanajstega stoletja. Bila je to država, ki je stala pod močnim bizantinskim vplivom. Tačas so arabski gusarji zaprli sredozemsko pot in Kijev se ie razvil v cvetoče mesto ter postal eno izmed glavnih menjalnih središč med vzhodom in zapadom. Tačas se je tudi začrtala dokaj ostra meja med ukrajinskim jugom in moskovskim severom, ločnica, ki je panslavistični zgodovinarji nikakor nočejo priznavati, temveč skušajo iz ukrajinske zgodovine napraviti kratkomalo samo poglavje ruske zgodovine. Vendar je treba povedati, da so Ukrajinci, imenovani tudi Malorusi, zapadni Slovani, ki se dobro ločijo od Velikorusov, ki jih nekateri nazi-vajo azijatske Slovane. Da se je vrzel med Ukrajinci in Velikorusi še poglobila, je vzrok tudi dejstvo, da je Ukrajina že celih deset stoletij krščanska, medtem ko se je ohranilo poganstvo v moskovski pokrajini tja do Petra Velikega. V trinajstem stoletju je pretrpela Ukrajina silovit naval divjih' tatarskih tolp, ki so strašno opustošile deželo, da si še dolgo nI mogla opomoči. Ko je ta šiba božja odšla, je knez Danilo proti koncu 13. stoletja osnoval drugo ukrajinsko državo, ki je bila po svojem sestavu izrazito aristokratska. V zgodovini jo poznamo pod imenom kraljestvo Halič. Toda med plemstvom so divjala neprestana nasprotstva, kl so povzročila, da je ta država kmalu postala plen Poljakov. Ukrajinsko plemstvo se Je docela odtujilo ljudstvu, prevzelo poljske šege in navade ter se pokatoUčanOo, medtem ko so nižje plasti ukrajinskega ljudstva ohranile stare ukrajinske tradicije ln ostale zveste grški veroizpovedi. Med dvema zavojevalcema Poljaki so torej napravili konec dragi ukrajinski državi, še danes pa žhA ▼ domišljiji ukrajinskega ljudstva srotoodna kozaška republika, ki jo je ustanovil Bog^-dan Hmeljnicki na otokih v eletoka Dnje-pra. Kozaki so postali nekakšni zaščitniki teptanega ljudstva. A tu se pokaže pravilnost besed Voltaireovih, ki smo jih omenili zgoraj, Ukrajinci niso mogH sami osnovati nove države, ampak je Bogdan Hmeljnicki moral prositi Moskvo za pomoč. Vnela se je krvava vojna med Rusijo in Poljsko, kl se je končala z mirom leta 1667. Poljska je obdržala samo še Ukrajino. ki se razprostira na desnem bregu Dnjepra, ves ostali del je pripadel RusijL Ukrajina je bila razkosana in nikoli več pozneje se nI mogla strniti. Rusi pa so kmalu dobili v roke še poljsko Ukrajino, le Vzhodna Galicija je bila dodeljena Avstriji. Avtonomija, ki jo je uživala Ukrajina v okviru Rusije, je bila kratkotrajna in kmalu je ukrajinsko ljudstvo občutilo peto moskovskega despotizma. Zadnji ostanki ukrajinske svobode pa so izginili, ko je ukrajinski hetman Mazepa poslal svoje čete na pomoč švedskemu kralju Karlu XH. Peter Veliki je oba pri Poltavi (leta 1709) odločilno porazil in se kruto maščeval nad Mazepovim izdajstvom. Ukrajina je postala navadna mejna marka, s katero je Moskva odbijala napade islama. Ukrajinci so odslej delili isto usodo z nešte-vilnimi drugimi narodi, raztresenimi po ogromnem ozemlju carske Rusije. Nacionalno zatiranje je bilo odslej njih delež. Boj za Ukrajino v svetovni vojni Prišlo je leto 1914 in Ukrajina se je znašla pred novimi problemi. Avstrijci so z nezaupanjem motrili delovanje ukrajinskih rodoljubov s središčem v Galiciji, ki je postala nekakšen ukrajinski Piemont. Poljska se še vedno ni odrekla svojim starim zahtevam, a Rusi so že prve dni svetovne vojne navalili v Vzhodno Galicijo in z ognjem in mečem skušali zatreti sle-hrno iskro ukrajinskega separatizma. Ko so se spomladi leta 1915 pod pritiskom nemške ofenzive morali umakniti, so de-portirali ogromno število prebivalstva in cele vasi takorekoč izbrisali s površja. Februarska revolucija leta 1917 pa je znova poživila narodne težnje Ukrajincev, ki so ustanovili neodvisno demokratsko republiko, ki ji je stala na čelu ustavodajna narodna skupščina, imenovana »Rada«. Njen sedež je bil v Kijevu. Ustanovitev te republike označuje v zgodovini Ukrajine datum, ko je Ukrajina postala izhodiščna točka za obračunavanje zaveznikov s sovjetL Načrti Simona Petij ure Zavezniki (antanta) so hoteli izrabiti ukrajinsko republiko v tri namene: 1.) izolirati požar ruske revolucije, 2.) izkoristiti ukrajinsko deželo za borbo na dveh frontah: proti centralnim silam in proti bolj-ševikom in 3.) preprečiti, da se Ukrajine polaste centralne sile. Ukrajina Je postala osnova vojaških intervencij proti boljše-vikom, kar je povzročilo tej deželi neizmerno gorja. Toda načrti zaveznikov se niso posrečili, ker Rada ni imela nikak-šne podpore v ljudskih masah: Rada se je znašla med dvema ognjema in je skušala skleniti separaten mir s centralnimi silami, pri tem pa vzdržati dobre zveze z an-tanto. Zavezniki so hoteli pogajanja za-vleči, centralne sile pa Rado izrabiti za izigranje ruske delegacije. 19. februarja 1918 je sklenila Rada mir, ne da bi si pridobila zaupanje centralnih sil, zgubila pa je zaupanje zaveznikov. To se je tucH. takoj pokazalo. »Bolj ko se je rdeča armada umikala iz Ukrajinec, piše general Udo-vičenko v svojem delu o ukrajinski armadi, »bolj zahteven je postajal nemški generalni štab, kar se Rade tiče, dokler je koncem aprila 1918 ni zrušil in imenoval na njeno mesto »hetmana« Skoropadske-ga, Ta Je res skoro padel, v istem času namreč, ko so propadle centralne sile. Oblast je prišla v roke dtrektorija, ki mu je stal na čelu SJtmon Petljura, zanimiv mož, katerega osebnost de danes ni popolnoma pojasnjena. Hetman Simon Petljura Simon Petljura ^ prevzel vojno ministrstvo mlade ukrajinske republike in se povsem podredil zaveznikom, ki so se jeli izkrcavati v Odesi z namenom, da napravijo pohod nad boljševike. A sovjeti so jim prekrižali načrte. S hitrim pohodom so zavzeli Kijev in vrgli ukrajinski direk-torij. Ukrajina je postala strašna klavnica med rdečimi in belimi, med generalom Denikinom, M so ga podpirali zavezniki, in med boljševikL Tačas je Simon Petljura ščuval Pilsudskega na obračun s sovjeti, ponujajoč mu poleg Vzhodne Galicije še Folezijo, Volhinijo in pokrajino okoli Hol-ma, celih deset milijonov duš. Vse to naj bi pripadlo Poljski, pod pogojem, da ta prizna staro ukrajinsko demokratsko republiko, Rado, na katero je Petljura v srcu še hranil upanje in ki jo je hotel s pomočjo Pilsudskega oživiti. Pilsudski je res udaril na Kijev, toda boljševiki so ga pognali nazaj in prišli prav do same Varšave. Poljska se je v tej hudi stiski obrnila po pomoč in res je Francija poslala generala Weyganda (tudi sedanjega svetovalca poljskega generalnega štaba), ki je s »čudežem ob Visli« zaustavil prodiranje boljševikov. Rdeča armada je bila odbita, mesec pozneje je bila sklenjena pogodba v Rigi, s katero je zapadna Ukrajina pripadla Poljski. Nihče ni več govoril o neodvisni Ukrajini Petljura je svojo vlogo dovršil in je skrivnostno izginil s pozornice. Nekaj let pozneje ga je neki ruski Žid v Parizu ubil. (Jsoda Ukrajincev v Poljski »Dajte Poljakom čim več Ukrajincev!« je pisal Lenin šefu ruske delegacije v Rigi, »Ti kmetje bodo v bodočnosti naši naj. boljši zavezniki.« Lenin je dobro vedel, da vprašanje Vzhodne Galicije še davno ni rešeno in da se Ukrajinci ne bodo zlepa pomirili s centralističnimi težnjami Varšave. Res so Ukrajinci naslednja leta neprestano pošiljali razne note, deputacije itd., v Varšavo in Društvo narodov, se upirali s pasivno rezistenco in z orožjem v roki, tako, da je moralo Društvo narodov poseči vmes in urediti njih usodo. Društvo narodov je reklo, da »Poljska nima nikakršnega pooblastila za upravo de- Po francoskih listih prinašamo skico Ukrajine, v kateri so izražene stare težnje ukrajinskih nacionalistov — a z njimi se krijeto tudi težnje sovjetov — po ukrajinskem ozemlju, kar ga je po vojni ostalo pod Poljsko, bivšo CSR in Rumunijo. V najnovejšem času stopa v ospredje tudi vprašanje Besa-rabije žele, ampak Je v resnici samo od zavetnikov določena sOa za vojaško okupacijo Galicije.« Da pomiri evropsko javnost, je Poljska izdala zakon, ki je zagotavljal oh. sežno avtonomijo v Vzhodni Galiciji. Le-vicki je bil vodja nepomirljive politike do Poljakov in naklonjen sovjetom, kl so sprovajali tako imenovano »ukra-jinizacijo« Ukrajine. Toda ko je Stalin brezobzirno udaril po Ukrajini, se je ta naklonjenost do sovjetov jela izpreminjati v sovraštvo in Levicki je pri volitvah leta 1935 propadel, znak, da se je začela doba urejevanja odnosov med Poljaki in Ukrajinci. V najnovejšem času smo slišali besede o popolni lojalnosti Ukrajincev v okviru poljske države. Zanimivo dejstvo je, da se je narodnostna meja med Poljaki in Ukrajinci, čim se je nekoliko omilil pritisk Varšave, občutno izpremenila na škodo Poljakov. Ukrajinci v SSR Nova republika je stremela za popolno neodvisnostjo v okviru federacije, pri tem pa je zadela na centralistične težnje Moskve, ki so se z oktobrsko revolucijo še okrepile, kajti Lenin je bil prepričan, da Je treba deželo najprej družabno preobraziti in jI šele potem dati avtonomijo. Vsaka socialna reforma pa je nujno zahtevala diktaturo centralne oblasti. Toda medtem ko so Poljaki, kot piše Renč Martel v svoji študiji »Ukrajinski problem«, z vsemi sredstvi skušali pridobljeno Ukrajino po-lonizirati, so sovjeti »ukrajinizirali«. V tem smislu (in ta ukrajinizacija je trajala tja do leta 1929) je sovjetska Ukrajina storila ogromen korak naprej, če pomislimo samo na dejstvo, da je bil za časa carjev ukrajinski jezik uradno prepovedan. Toda v sami Ukrajini se je izvršila ločitev struj, ki sta si med sabo napovedovali neizprosen boj. Na eni strani je bila tako imenovana »rumenomodra inteligenca« (rumenomodra, ker je nosila barve Ukrajine). Ta je bila skrajno sovražno usmerjena do sovjetov. Na drugi strani pa so stali pristaši sodelovanja s sovjetsko vlado, ki so bili torej naklonjeni sovjetom, niso pa bili naklonjeni Moskvi kot centru, v katerem je bila združena vsa oblast. Stalin je v vseh ter stremljenjih videl samo orodje, ki hoče spodkopavati sovjetsko oblast, in je nanje neusmiljeno odgovoril s procesi (prvi veliki ukrajinski proces je bil leta 1930 v Kijevu), ki so ae redno končavali s številnimi obsodbami na smrt. Leta 1933 se je ubil Skripnik, predsednik Sveta ljudskih komisarjev Ukrajine, da bi ubežal usodi, ki ga je čakala. Stalin je poslal v Ukrajino sebi nadvse vdanega Postiševa, da napravi konec ukrajinskemu gibanju, kar je Postišev leta 1934 tudi v veliki meri storil. Nekateri vroči pan-slavisti zatrjujejo, da si je vse separatistične ukrajinske pokrete izmislil sam Stalin kot pretvezo, s katero lahko udari svoje politične nasprotnike. Koliko Je na tem resnice, je vprašanje, vendar je dejstvo, da hoče Stalin kompromitirati različna ukrajinska nacionalna stremljenja kot izdajalska gibanja, ki so se prodala sovražniku, da uničijo sovjetski režim. To zadnje je v precejšnji meri, kot brano videli v poglavju, posvečenem emigraciji, tudi točno. Nemški načrti Ukrajina, najplodnejša zemlja na svetu, je že od nekdaj vabila Nemce, pa ne samo po svojem izrednem bogastvu (opozoriti je treba samo na ukrajinsko »črno zemljo«, ki je neizmerna žitna zakladnica, na ogromno rudno bogastvo, zlasti železo in premog), vabila jih je tudi zaradi svoje izredno ugodne strateške lege (Ukra jina gospoduje nad potjo v Indijo). Ukrajina je bila že od nekdaj nemški problem prvega reda in ta problem stopa danes pod težo dogodkov znova na mednarodno torišče. Trije glavni motfvi so vodili in vodijo Nemčijo, kar se tiče Ukrajine, in ti so: 1. Brez Baltika in Ukrajine bi bila Rusija popolnoma odrezana od Evrope. 2. Nemčija bi postala gospodujoča sila v Srednji Evropi in bi istočasno zasidrala oporišča svoje evropske politike na treh morjih: na severu v Baltiku, na jugu v Jadranskem morju in v Črnem morju. 3. Takšna pozicija Nemčije bi že sama po sebi izločila francosko oblast in vpliv v Evropi. Na drugi strani bi pa Anglija stala pred dejstvom, da si je Nemčija preko Kijeva utrla znatno krajšo pot do Indije. V okviru tega ozkega 'informativnega članka, ki ima namen zgolj kratko prikazati zapleteno problematiko Ukrajine in opozoriti na njeno žgočo aktualnost, ni mogoče natančneje preiskati vseh metod, ki se jih je posluževala Nemčija cd Bis-mareka pa do današnjih dni za dosego zgoraj označenih smotrov. Osnovala se je celo posebna znanost, ki so jo imenovali ^eopolitiko. Ta znanost je imela namen, dokazati zemljepisno nujnost, da se Nemčija polasti Ukrajine. Da to nujnost kakorkoli opravičijo, so Nemci skovali brez števila »argumentov«. Kakšno važnost so Nemci pripisovali in jo pripisujejo Ukrajini, razberemo nazorno iz dveh izjav, ki leži med njima petnajstletni časovni presledek. »Deutsche Politik« je pisala 19. aprila 1918: »Poljedelska Ukrajina lahko postane odlično dopolnilo za močno razvito industrijo cen- LIMskvM ▼ Hstu »Volk und Reich«: »Ce sprejmemo misel, da je razkosanje ogromnega carskega imperija nadvse koristno za Nemčijo, potem moramo to misel izvesti do konca in razdeliti Vzhodno Evropo po njenih narodnostnih elementih.« Vsi ti momenti pa so poštah še vse bolj pereči, ko je prišel na oblast y Nemčiji hitlerizem, ki skuša prikazati upravičenost »evropskih interesov« (ki so seveda interesi Nemčije) na poti Odesa—Bagdad. V tem pogledu se posebno c4\W r f ti i T r l v M1 f "f IS *f* > t'rn k'- r« i i i , i t m.1 Al odkrili so celo zanimiv argument, »da Je r interesu evropske kulture tn civilizacije, da, celo vsega sveta, nujno potrebno zgraditi branik pred evropeiziranimi Mongoli (Ru£i).« Poglavje o ukrajinski emigraciji Spregovoriti moramo na kratko še 6 ukrajinski emigraciji, ki brez dvoma predstavlja v sedanji nemški igri faktor precejšnje važnosti. O ukrajinski emigraciji se kaj malo govori. Ta nevednost se da do neke mere opravičiti, ker pač ukrajinske emigrante uradno smatrajo kot Poljake, Ruse ali Rurrrune. Teh emigrantov je v celoti cel milijon in pol in imajo važna središča pred vsem v prekomorskih deželah: v Kanadi, Braziliji, Združenih državah in v Mandžuriji V Združenih državah je posebno močna organizacija takoimenovanih »hetmancev«, ki je povsem vojaško organizirana in ji načelu je neki Sapovalov. Tej nasproti stoj tajna teroristična organizacija »UON« (Organizacija ukrajinskih nacionalistov), s središčem v BerEnu, ki je 2flasti razširjena na Poljskem tn na ozemlju sedanjega, (češkoslovaškega pro-tektorata. Nastala je teta 1929 na Dunaja, ko so se združile razne ukrajinske ireden-tlstične organizacije. Ta organizacija izdaja oeJo vrsto Mstov, kl JEh materialno v«ir-žuje Nemčija. Vse te organizacije se vodno bolj prJbBžuJeJo Berlinu, Ki poaveča veliko pozornost propagandi med rtosjb*- Skupina ukrajinskih deklet lz Galicije v narodnih nošah skiml emigranti ki postaja vedno boQ orodje nemške ekspanzije na vaiiod. Ukrajinski iredentizem ima brez dvoma zelo ugoden teren zaradi političnih prffflc (polonizacija Ukrajine),- pa twfi. zaradi gospodarskih razmer (izredna revščina ukrajinskega prebivalstva), vendar pa poznavalci trdijo, da v ukrajinskem ljudstvv samem nuna velike zasksnbe. Raj bo torej z Ukrajino f Danes stopa vprašanje Ukrajine, predvsem poljske Ukrajine, zopet na dnevni red. Nemška vojska prodira r Poljsko tn tako se ukrajinskemu vprašanju odpirajo nove, zanimive možnosti. Ne moremo na tem mestu obširneje razglabljati o tem. Nedvomno bodo tu velike pomembnosti tudi razni momenti mednarodnopolitičnega značaja, predvsem stališče, ki ga bosta zavzeli do tega problema Rusija in Italija. Ne smemo namreč pozabiti, da je Mussolini že avgusta leta 1919 pisal v »Popolo dTtalia«, da so vzhodne dežele »naše naravno in sijajno področje gospodarske in duševne ekspanzije«, sam urednik tega lista pa je približno v istem času pisal, da M italijansko-ukrajinska zveza onemogočila angleško nadvlado v Sredozemlju. To so zaenkrat ostale samo papirnate težnje, vendar ne bo napačno, če si jih pokličemo v spomin in če jih imamo danes pred očmi. Na vsak način pa lahko rečemo, da argumenti, s katerimi razpolaga današnja Nemčija, nikakor niso samo literarni, ampak slonijo na močnem ekspanzivnam potencialu, na stvarnosti sile. Mirno torej lahko zaključimo, da se evropski Tdtod približuje novi politični usodi, da se še zdavnaj ni uravnovesil in da so na vidiku nove krize, katerih razplet pa nam bo dala bližnja bodočnost »JUTRO«, ponedeljska Izdaja FonefteljeS, 18. IX. ±939 I. kolo pokalnih tekem Včeraj se je v območju LNP začelo pokalno tekmovanje, ki pa v nobenem pogledu nI prineslo zadovoljivih uspehov Ljubljana, 17. septembra. V območju ljubljanskega podsaveza so ise danes po treh prvenstvenih nedeljah začele pokalne tekme za podsavezni pokal, v katerih obvezno sodelujejo vsi prvorazredni klubi, ostali pa po lastnih prijavah. Za to tekmovanje se je letos zbralo 23 enajstoric iz območja LNP in je bilo danes na sporedu prvih 11 tekem. Kolikor smo mogli dozdaj zbrati poročil — iz Kranja, Domžal in Trbovelj do ure še niso znani rezultati —, te današnje nogometne prireditve niso doživele velikega uspeha, niti športnega in niti gmotnega, kakor si ga je omislil LNP. Prireditve so bile vseskozi slabo obiskane — to nazadnje ni kriv naslov tekmovanja, temveč vse l>olj nemirni časi, v katerih živimo —, to-r~ "-"-naH, da leto-Sinje jesenske nedelje n-' n - volji sodelujočih v športu ne r^rajo nuditi tega, kar so vsaj nudile včasi. To velja morda za nogomet še bolj kakor za ostale športne panoge ... V naslednjem objavljamo kratka poročila o današnjih prireditvah: LjsiMfanski spored Na igrišču SK Ljubljane so bile danes »digrane tri tekme v pokalnem tekmovanju LNP, v katerem je nastopilo 6 ljubljanskih klubov. Na igrišču je bilo Zbranih pičlih 150 gledacev, ki so bili pa ves čas tekem precej glasni. Vreme je bilo lepo in Za igro naravnost idealno. Moste : Grafika 4:1 (2:o) V prvi tekmi so Moščani zasluženo zmagali nad Grafičarji, ki so imeli danes zelo slab dan, saj so igrali naravnost začetnico. Sodil je g. Pušenjak. Bvoboda : Jadran l:o <1 s o) V drugi borbi so pomlajeni Svobodaši premagali enajstorico Jadrana, ki je bil nasproti mladim igralcem na drugi strani popolnoma brez moči. Igra je bila živahna, pa je le potekla brez vsakih incidentov. Sodil je g. Erlich. Mars : Reka 4:2 (3:1) V tretji igri, ki je bila ves čas izredno živahna in nudila prav dobro nogomet, je tehnično boljši Mars v odlični igri zmagal nad svojim starim nasprotnikom Reko. Mars je dal v vseh delih moštva prav dobrega nasprotnika, posebno pa sta v napadu ugajala odlična Doberlet in žigon ki sta bila vsak po dvakrat uspešna. Reka je pokazala dobro igro, vendar je v polju precej zaostajala za Marsom. Sodil je g. Deržaj. Sla vi j a 8:2 barskem okrož]u Maribor, 17. septembra. V mariborskem okrožju LNP so bile danes odigrane tri pokalne tekme, in sicer dve od teh v Mariboru, ena pa v Cakov-cu. Poudariti moramo, da so bile tekme zelo slabo obiskane, tako da je dvomljivo, da je bil dosežen finančni efekt, kakor si ga je želel LNP. železničar (2 si) Zelezničarieva enajstorica je danes zelo lepo zadala, saj je poleg tehnične izvež-banosti pokazala tudi lepo kombinacijsko igro, proti kateri je bila Slavija brez moči. Slavija je nudila v prvem polčasu nekaj odpora, v drugem pa je morala kloniti pred izborno razpoloženim nasprotnikom, ki je zmagal po mili volji. Tekma je bila v splošnem zelo fair in sodnik g. Ko-nič ni imel preveč težkega stališča. Maribor : Rapid 2:1 (l:o) Maribor današnje tekme očitno ni vzel preveč resno, saj si drugače ne moremo tolmačiti ležerne igre, ki jo je predvajal. V prvem polčasu sta oba nasprotnika igrala precej komodno, v drugem pa je Maribor prit gnil, toda vsa prizadevanja so bila zaman, ker se je Rapid žilavo branil. Naglasiti moramo, da je nastopil Rapid skoro z rezervnim moštvom in je uspeh, ki ga je dosegel napram enajstori-ci Maribora vsekakor časten. Tekma sama ni nudila nič posebnega, ker sta oba nasprotnika igrala precej raztrgano. Maribor ie sicer prevladoval s svojo dobro tehnično igro, vendar napad ni znal te premoči uveljaviti tudi v številkah. Sodil je g. Kopič. ČŠK: Gradjanski 8:0(4:0) Cakovec, 17. septembra V čakovcu je bila odigrana tekma med ČSK in Gradjanskim, ki se je končala z visoko zmago favoritov, čako-večkega SK. »čakovčani« so zmagali z 8:0 in je bila njih zmaga popolnoma zaslužena. Obe moštvi sta nastopili z več rezervami, ker je precej igralcev pri vojakih. Sodil je g. Nemec. Izr-sdni občni zbor CšK. ČŠK je imel včeraj dopoldne izredni občni zbor, ker je stara uprava odstopila. Izvoljen je bil novi odbor s predsednikom Oskarjem žafranom na čelu podpredsednika sta Hambaner in Majder.' tajn ka Rosenberg in Vaš blagajnika pa Binder in dr. Brandl. Ves ostali pdbor je ostal skoraj isti kakor poprej. V Celju 23 golov Celje, 17. septembra. V celjski skupini LNP sta bili danes dve pokalni tekmi, in sicer obe na Glaziji. Edino, kar bi se dalo o teh tekmah navesti zanimivega, je to, da je v 2X90 minutah padlo nič manj kakor 23 golov. Publike je bilo malo in tudi nogomet, ki smo ga videli, je bil — posebno v drugi tekmi — vse prej kakor za propagando tega športa. Olimp : Jugoslavija 6:2 (2:1) V prvi tekmi je Olimp na Glaziji zasluženo zmagal. Olimp je predvedel tehnično in kombinatorno boljšo igro in je večinoma prevladoval na terenu. Moštvo Jugoslavije je nudilo solidno igro, ni pa vzdržalo do konca. V drugem polčasu je popustilo, far je Olimp, čigar napad v prvem polčasu ni znal streljati, dobro izkoristil. Gole so zabili za Olimp: čater v 17. in 43. min. prvega ter v 27. in 41. min. drugega polčasa, čonžek v 32. in Trnov-šek v 34. min. drugega polčasa, za Jugoslavijo pa Žagar v 29. min. prvega in šo-tler v 5. min. drugega polčasa. Sodil je g. Veble. Celje : Atletik 15:0 (6:0) V drugi pokalni tekmi na Glaziji so doživeli Atletiki katastrofalen poraz. Moštvo Celja je nudilo zelo učinkovito igro. Napad je — krepko podpiran od krilske vrste — uprizoril celo vrsto uspešnih akcij, pa tudi obramba se je dobro uveljavila. Aletiki so skušali v prvem polčasu nuditi odpor, kar pa jim ni uspelo. V drugem polčasu je Celje nasprotnika popolnoma pre-gazilo. Po odmoru je tekla vsa igra samo na polovici Atletikov, ki so pokazali prav malo volje, da bi se branili ali celo uprizorili protiakdje. Način, kako ao igrali Atletiki, je bilo eno samo nedopustno ba- gateliziranje nogometa in je prav, da jim je to njihovo postopanje pripravilo pravo katastrofo. V 21. min. je sodnik izključil igralca čoha zaradi nesportnega vedenja. Gole so zabili: Supica 7, Bajramovič 3, Ocvirk 2, škerlj in Goli vsak po enega. Sodnik je v 35. min. zaradi mraka zaključil tekmo, ki je bila že tako dovolj nezanimiva. Sodil je g. Hobacher. IV. kolo hrv.-slovenske lige Hajduk : Ljubljana 4:1 (o:l) Split, 17. septembra. V današnji prvenstveni tekmi Hajduk ni dal tako dobre igre kakor preteklo nedeljo. Kljub slabi igri pa je vseeno zmagal nad Ljubljano, ki se je samo prvi polčas dobro držala in vodila celo z 1:0. V drugem polčasu se je Hajduk znašel in dosegel štiri gole, čeprav je nastopil brez Milutina in Kacijana. Tudi Ljubljana je nastopila z več rezervami. V 15. min. je Sercer streljal prosti strel na gol. Ivančič je slabo odbil in Pupo je z lahkoto poslal žogo v mrežo ter je tako Ljubljana vodila z 1:0. V drugem polčasu je že v 2. min. izenačil Radovnikovič iz prostega strela, žoga se je odbila od Jermana v gol. Malo kasneje je mladi Bati-nič dosegel vodstvo s krasnim udarcem iz daljave 16. min. Malo kasneje Je isti igralec zvišal na 3:1. V 30. min. je sodnik prestrogo izključil Bonclja. V 35. min. je Ma-tošič Jožo postavil končni rezultat 4:1. Tekmo, ki se je odigrala komaj pred 1000 gledalci, je sodil g. Mllnarič iz Zagreba. Ostale tekme te lige Zagreb: Concordia : Split 3:1 (1:1) Sarajevo: Sašk : Ha5k 2:1 (0:1) Osijek: Gradjanski (Zagreb) : Slavija 6:0 (4:0) Subotica: Bačka : Slavija (Varaždin) 3:1. Liga JNS Beograd: Jedinstvo : Zemun 5:0 (4:0) Slavija (Sarajevo) : Bask 3:0 (2:0) Skoplje: BSK : Gradjanski 5:1 (2:0) Subotica: Jugoslavija : 2ak 4:1 (1:0). Uspele dirke na Rašico Moto Hermes je včeraj izvedel IL gorsko hitrostno dirko ob lepi udeležbi dirkačev in tudi velikem zanimanju občinstva Ljubljana, 17. septembra Nič kaj dobre niso bile vremenske pro-gnoze za današnjo nedeljo in malo jih je bilo med prijatelji motociklizma in tudi motociklisti samimi, ki bi bili računali, da se bo za danes popoldne napravilo tako idealno vreme za motorno dirko na Rašico, ki jo je imela na sporedu motosekci-ja ŽSK Hermesa. Po dvodnevnem skoraj neprestanem deževju se je danes nebo razjasnilo in popoldne ob pol 15 sta bila vreme in dirkalna proga več kakor zadovoljiva. Ugodno vreme je kajpak privabilo v zeleno okolico Ljubljane veliko število gledalcev, med njimi največ na kolesih in drugačnih vozilih, ki so se v glavnem nagnetli okoli starta v Srednjih Gameljnah, pa dalje ob vsej progi in tudi na cilju na vrhu Rašice pod gostilno pri Knezu. Največ radovednežev se je zbralo med prvimi zavoji nove ceste na Rašico pred vstopom v gozd in tamkaj je bila slika takšna, kakor v najbolj mirnih časih in ob vsaki največji podobni prireditvi V ostalem pa se je takoj onstran črnuškega mostu in do vrha Rašice videlo skoraj na vsak korak, da motorji vabijo nove plasti gledalcev, popolnoma druge kakor ostale športne panoge. O dirki na splošno Letošnja dirka na Rašico je bila že druga v izvedbi Moto Hermesa. Proga, ki vodi od odcepa v Srednjih Gameljnah po novi cesti na Rašico, meri 1850 m in je za manjšo gorsko preizkušnjo prav prikladna. Po zadnjem deževju je bila cesta prav dobra in so bili vozači prav zadovoljni z njo. Vsa proga, posebno pa vsi nevarnejši zavoji, je bila vzorno opremljena z varnostnimi znaki, povsod na nevarnejših mestih pa so poslovali številni reditelji. Vrhovno vodstvo je bilo v rokah sekcijskega podnačelnika g. Bregarja. tehnični vodja pa je bil g. Viktor Skopec, katerima obema je stala ob strani še vrsta preizkušenih klubovih funkcionarjev. Start in cilj sta bila zvezana s telefonom, tako da glede časov in rezultatov ni moglo biti nobenih sporov. Eno pa je bilo, kar tudi to pot ni bilo brezhibno, za kar pa prireditelje ne zadene vsa krivda. Naše občinstvo se pri takih prilikah še zmerom ne zaveda, kako velikega pomena je za vodstvo in tekmovalce disciplina. V tem pogledu je bilo marsikaj napak in treba bo pač, da naši motociklistični klubi razglašajo zmerom znova in znova, da je uspeh vsake prireditve na cesti v veliki meri odvisen tudi od gledalcev. Ne glede na to pa je današnja dirka minila brez vsake nezgode in v splošno zadovoljstvo. Za II. gorsko dirko na Rašico, ki je bila sicer samo klubska prireditev, se je javilo na startu 31 vozačev, med njimi 28 članov Hermesa in pa izven konkurence tudi znani dirkač MK Ilirije Janko Šiška m še njegov klubski tovariš Trampuš ter Pen-gov, član Avtokluba. Dirkači so startali t dvominutnih presledkih v petih različnih kategorijah in so se v celoti pokazali v prav dobri formi. Na splošno je treba reči, da so mnogi izmed njih že preboleli za-četniške težave, gotovo pa je. da se posebno na klubskih prireditvah pojavi neizogibno tudi nekaj takih, ki se pač »vozijo« z ostalimi Tehnični rezultati današnjih dirk so bili naslednji: Kategorija do 100 ccm: 1. Fantini DKW 2:28 2 pet, 2. Šimenc, DKW 2:35 2 pet, 3. Bačak, Jawa 2:39 4 pet Kategorija do 250 ccm, turni: 1. Kaučič, Monet (175 ccm) 2:21 1 pet., 2. Puhar, Puch (250 ccm) 2:26 1 pet, 3. Fantini DKW (100 ccm) 2:28. Kategorija do 1000 ccm, turni: 1. Kaučič, Monet (175 ccm) 2:23 2 pet, 2. Mrak, De-liers (250 ccm) 2:29 4 pet., 3. Podberščak, Puch (200 ccm) 2:30 4 pet Kategorija do 350 ccm, športni: 1. Puhar, Puch, (250 ccm) 2.27 2 pet, 2. Rosen-wirt, Horex (350 ccm) 2:29, 3. Pirnat Zun-dapp (350 ccm) 2:36. kategorija do 600 ccm, športni: 1. Rosen-wirt Horex (350 ccm) 2:25, 2. Trobec, Ariel (500 ccm) 2:30 4 pet Vsi plasirani dirkači so člani Moto-Her-mesa, med katerimi je najboljši Kaučič na Monetu (175 ccm) 8 časom 2:21 1 pet NajboljSi čas dneva je dosegel Šiika Janez (MK Ilirija) izven konkurence, in sicer 2:13 1 pet Ostala dva, ki sta startala izven konkurence, sta dosegla časa: Trampuš (MK Ilirija) 2:23 3 pet, Pengov (Avto-klub) pa 2:30 3 pet. (Pripomniti je treba, da so vozači prevozili progo dvakrat in sicer prvič v svoji, drugič pa v višji kategoriji) Dirka je pokazala, da je Moto-Hermes pridno na delu in z ostalimi našimi moto-ciklističnimi edinicami uspešno orje ledino našega mladega motociklizma. Organizacija je bila dobra, nekaj pomanjkljivosti pa gre pač delno na račun občinstva, delno pa tudi na račun krajevnih razmer, kjer je bila ta prireditev. Po končanih dirkah je bila t gostilni pri »Mačku« v Spodnjih Gameljnah razglasitev rezultatov in razdelitev daril, nato pa se je med številnim občinstvom razvila tamkaj prav prijetna športna zabava. Moto-Hermes lahko to dirko zabeleži kot pozitivno postavko v svojo športno bilanco! Atletski miting SK Ilirije V soboto so jnniorji Ilirije v dvoboju z juniorji SK Litije zmagali z 61 :42 točkam V soboto popoldne je atletska sekcija Ilirije priredila na svojem igrišču za Ko-linsko tovarno miting po dolžnosti, s katerim v zvezi je bil tudi juniorski dvoboj med Ilirijo in SK Litijo. Ker je stalno grozil dež, je sicer zanimivemu tekmovanju prisostvovalo samo okoli 100 gledalcev, sodnik pa po stari navadi spet ni bilo. Kljub temu je šlo tekmovanje od rok v redu in Se precej hitro. Ilirija je zopet pokazala, da razpolaga z velikim številom odličnih ju-niorjev, lepo pa so presenetili tudi gostje iz Litije, od katerih nismo pričakovali tako izenačenih in dobrih rezultatov. Od do- mačih juniorjev so se posebno izkazali Ve-har, ki je zasedel z odličnimi rezultati prva mesta v vseh treh metih, dalje Sodnik, ki se je plasiral povsod takoj za Vehar-jem in mu je posebno ogrožal prvo mesto v metu krogle, ter Milanovi« D^ ki je postavil glede na svojo mladost zelo dober rezultat v troskoku, kjer je zasedel prvo mesto, kakor tudi v Skoku v daljino in višino, kjer je zasedel drugo. Od Litijčanov pa sta se posebno odlikovala Lajko in Končar Posebno Končar je presenetil s svojo vaestranoetjo, kajti nastopil je v sedmih digctgBnrtb in dosegel skupno eno 1 prvo, eno drugo, tri tretja in eno četrto mesto. Rezultati dvoboja, za katerega so se Ste. le točke 5, 3, 2, 1 in za štafeto 10 m 6, so naslednji: Tek na 100 m: 1) Lajko (Lit) 12, 4, 2) Eleničar (I) 13.0, 3) Vrhovec (Lit) 13.1, 4) Batič (S) 13,5. Rezultati so zato slabi, ker je tekmovalcem pihal v prsa močan veter. Točke: Litija 7, Ilirija 4. Met diska: 1) Vehar (I) 39.15, 2) Sodnik (I) 34.61, 3) Končar (Lit.) 33.00, 4) Logar (Lit) 31,97, 5) Milanovič D. (I) 30.49, 6) Planinšek (Lit.) 27,51. (Točke se štejejo samo za prve štiri tekmovalce). Točke: H.-12, Lit.-lO. Skok v višino: 1) Milanovič B. (I) 160, 2) Milanovič D. (I) 160, 3) Končar (Lit.) 155, 5) Miho (I) 155 5) Dušan (Lit.) 150. Točke: H.-20, Lit.-13. Tek na 1000 m: 1) Podlipec (I) 3:05,2, 2) Gradišek (Lit.) 3:11,2, 3) Ludviger (Lit.) 3:11,8. Točke: H.-25, Lit.-18. Met kopja: 1) Vehar (I) 46.37, 2) Sodnik (I) 45.59, 3) Končar (Lit.) 42.27, 4) Planin-šek (Lit.) 38.03, 5) Logar (Lit.) 35.55, 6) Gorkič (I) 34.98. T©čke: IL-33, Lit.-21, Skok v daljino: l) Končar (Lit) 6.06 2) Milanovič D. (I) 5.88, 3) Lajko 5.70. 4) Pleničar (I) 5.25, 5) Longo (I) 5.02. Točke: H.-37, Lit.-28. Met krogle: 1) Vehar (T) 12.11. 2) Sodnik (I) 11.48, 3) Lajko (Lit.) 11.37, 4) Končar (Lit.) 11.10, 5) Milanovič D. (I) 10.74, 6) Batič (I) 10.55. Točke: EL-45, Lit-31. Troskok: 1) Milanovič D. (I) 12.46 2) Končar (Lit.) 12.27, 3) Lajko (Lit.) 12.17, 4) Longo (I) 10.33. Točke; n.-51, Lit.-36. Štafeta 4 x 100 m: 1) Ilirija (Sodnik, Pleničar Longo, Milanovič B.) 49.0. 2) Litija (Vrhovec Končar, Planinšek, Lajko) 49.9. Končno stanje dvofooja: i) Ilirija 61, 2) Litija 42. Skoka v višino s palico, ki je bil Se na sporedu, ni bilo. Ker se je palica že pri prvem skoku zlomila in ni bilo pri roki rezervne. Vzrok visoke zmage po točkah, moramo iskati predvsem pri metih, pri katerih sta Vehar in Sodnik pobrala vseh 24 dosegljivih točk, dočim je bila borba v ostalih disciplinah bolj izenačena. Miting je pokazal, da bi bilo tudi v bodoče priporočljivo prirejati čim več juniorskih dvobojev, na katerih mladina veliko rajši tekmuje kakor pa na nezanimivih tako zvar nih propagandnih mitingih. Raaen juniorjev so na mitingu tekmovali tudi seniorji ln so bili doseženi naslednji rezultati: Tek na 5600 m: 1) Kien (Pr) 16:40,6, 2) Glonar (I) 17:05.4, 3) Glavnik (I) 19:02. Tek na 260 m: 1) Račič (I) 23.5. 2) Po-har (Bratstvo Jesenice) 25.2. Skok v daljino: 1) Račič (I) 6.34. Met diska: 1) Koser (I) 35.85, 2) Banko (I) 29.68. Met krogle: l) Koser (I) 1100. (Vr — Jo) ★ _ Sodniški izpiti v Mariboru. V soboto in včeraj so bili v Mariboru izpiti za nogometne sodnike. Od 13 prijavljenih kandidatov jih je prišlo 11. Šest kandidatov je opravilo izpit pet pa ne. V komisiji so bili savezni sodniki Maooratti, Martelanc in Kopič. Izpit so opravili: Jenko in Murko iz Maribora, Grošelj iz Ljubljane, Ma-jerščak iz čakovca, Selanac iz Murske Sobote in Dolgoš iz Lendave. Burckhardt: še ni vsega konec Stockholm, 16. sept. s. Bivši visoki komisar Društva narodov v Gdansku, Burckhardt, je izjavil novinarjem, da je vabilo, ki mu ga je sredi avgusta poslal kancelar Hitler, prišlo prepozno. Drama se je takrat že začela. Prej je bila morda ob možnost za mir, ker si je tedaj vsak Nemec iz globine srca želel mir. Preprosto ljudstvo v Gdansku je bilo ravnodušno napram dogodkom. Nihče ni pričakoval tako hitre katastrofe. Dogodki v Poljski se razvijajo presenetljivo hitro ,vendar še vi vsega konec. Poljski delavci pojdejo na delo v Nemčijo Berlin, 16. sept br. (DNB). V zasedenem poljskem ozemlju že posluje 30 oddelku Arbeitsdiensta, ki so takoj začeli obnavljati prometne zveze in vzpostavljati tovarne, da bodo lahko čimprej začele z delom. Ti oddelki tudi nabirajo poljske delavce, ki jim je poljska vlada letos prepovedala potovanje v Nemčijo. Delavce bodo porabili za obiranje sadja, ki ga je letos v Nemčiji obilo, za pospravljanje pa manjka delavcev. Diplomatski razvoj med grmenjem topov Pričujoči pregled je bQ napisan v soboto in namenjen za nedeljsko številko, v kateri pa ga zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli prinesti. Pregled zato še ni mogel upoštevati šele včeraj znane ruske odločitve. V prejšnjih pregledih sem na kratko orisal razvoj, ki je dovedel do prvih sovražnosti med Nemčijo in Poljsko (1. septembra tega leta ob 5.45 zjutraj) ter do vstopa Anglije in Francije v vojno z Nemčijo (3. septembra ob 11.15, odnosno ob 17. uri). Angliji so se že v nekaj dneh pridružili z objavami o vojnem stanju z Nemčijo tudi vsi njeni dominioni (Avstralija, Nova Zelandija, Nova Fundlandija, Južna Afrika in Kanada). S tem sta se vojni fronti že formirali dasi seveda ne še dokončno, kajti izven obeh vojaških taborov so ostale vse druge države, med njimi tudi štiri velesile (Italija, Zedinjene države Severne Amerike, Japonska in Rusija), ki so ali proglasile nevtralnost ali pa zavzele politiko čakanja. V takem položaju je razumljivo, da vojne operacije, v kolikor se doslej razvijajo, še niso mogle povsem potisniti v ozadje diplomatske delavnosti, ki je prav sedaj v najširšem razmahu. Pred novimi presenečenji Spričo nejasnosti in negotovosti, ki se prav v tem pogledu opaža na vseh koncih in krajih, se zdi da smemo računati še z mnogimi presenečenji v bližnjem razvoju. Nobenega dvoma ni, da bosta oba vojaška tabora skušala razčistiti sedanji diplomatski položaj, ki krije v sebi še mnoge neznanke, kolikor le mogoče sebi v prid. To napoveduje še zelo ostre diplomatske borbe, ki se po svoji dramatičnosti ne bodo mnogo razlikovale od operacij na bojiščih. 2e sedaj se na splošno govori, da stopa »borba okoli nevtralnosti«, kakor se označuje sedanji diplomatski boj za kulisami vojaških borb, v svojo odločilno stopnjo in da se čedalje bolj naglo bliža svojemu vrhuncu. Res je malo verjetno, da bi se mogla vojna, ako bo dolga, kakor napovedujejo Angleži omejiti samo na sedanje nasprotnike, kajti za tak razvoj število nevtralnih in sploh izven konflikta stoječih držav še ni samo po sebi zadostno jamstvo; potrebno bi bilo tudi tesno sodelovanje vseh teh držav, vsaj na večjih področjih, kjer obstojajo pogoji za tako skupnost. Z izjemo obeh ameriških kontinentov, kjer je ta skupnost nevtralcev ustvarjena pod vodstvom Zedinjenih držav Severne Amerike, pa o čem podobnem za sedaj še ne moremo govoriti razen znabiti o prvih pobudah, ki so bile napravljene v ta namen na primer na evropskem severu v skupini tako zvanih »oslskih držav« (Belgija, Nizozemska, Danska, Luksemburg, Finska, Švedska in Norveška) ter manj vidno na zunaj tudi na Balkanu. Države oslske skupine so se pretekli teden ponovno posvetovale v Bruslju in se sporazumele glede ukrepov, ki jih nameravajo podvzeti zaradi vojne v pogledu neovirane trgovinske izmenjave. Zanimanje za evropski jugovzhod Na Balkanu položaj še ni povsem razčiščen, zdi se pa, da so se vse države na tem področju odločile za politiko stroge nevtralnosti, čemur se — po vseh znakih sodeč — pridružuje tudi Madžarska. Toda na nadaljnji razvoj utegneta v kratkem vplivati dva nova dogodka: na eni strani razvoj vojaških operacij na Poljskem, ki se že zelo približujejo rumunski meji, na drugi pa bližnji obisk turškega zunanjega ministra Saradzogla v Moskvi. Ozadje neznank v bližnjem balkanskem razvoju je seveda manj na Balkanu samem kakor v činiteljih izven njega, zlasti tudi v neznanem bližnjem zadržanju dveh velesil: Ru- j sije in Italije, ki stojita, kakor znano, izven sedanjih vojaških operacij. Ako nam ne bodo teh neznank že v kratkem pojasnili dogodki, bomo lahko, šele po zadržanju i Turčije po moskovskem obisku posredno lahko sklepali tudi na rusko stališče, dočim smemo glede Italije že sedaj navesti kot značilen moment v razvoju njeno nadaljnje prizadevanje za omejitev sedanje vojne, ki naj bi se po želji Rima (obojega, kvirinalskega in vatikanskega) čimprej zaključila s premirjem in širšo evropsko konferenco. Se dve neznanki: Amerika in Japonska Nič manjšega zanimanja kakor za rusko in italijansko politiko pa ne kaže Evropa tudi za bližnje stališče Zedinjenih držav Severne Amerike. Njih prezident Roosevelt je sicer takoj ob izbruhu sedanje vojne uveljavil nevtralnostni zakon, dal pa je obenem tudi razumeti, da ne bo pustil borbe za njegovo spremembo. Pretekli teden smo izvedeli, da je Roosevelt sklical ameriški kongres na izredno zasedanje 21. tega meseca, da izglasuje ukinitev dosedanje prepovedi (embarga) nad izvozom orožja in municije. Glede na vstop Kanade kot angleškega dominiona v vojno z Nemčijo pa je Roosevelt izjavil, da se bo v primeru napada na ameriški kontinent uveljavila popolna solidarnost vseh ameriških držav. Medtem je ves čas vzbujala pozornost tudi japonska politika. Nova japonska vlada je dala razumeti, da bo opustila nadaljnjo borbo z evropskimi velesilami na kitajskem ozemlju (predvsem z Anglijo in Francijo), kar se je tolmačilo kot važen preokret japonske politike in kot odgovor na sklenitev nemško-ruskega pakta. Proti koncu tedna pa so močno opozorile nase vesti iz Moskve in Tokia, da je bilo med obema državama doseženo 15. tega mese-seca zvečer premirje na mandžursko-mon-goljski meji, ki obeta bližno ureditev vseh visečih vprašanj med Japonsko in Rusijo. To pomeni, da je Rusija s sklenitvijo pogodbe z Nemčijo dosegla svoj cilj glede Japonske: pridobila jo je za sodelovanje, ki naj bi pomenilo začetek pomirjenja na Daljnem vzhodu, kar naj bi Rusiji omogočilo večjo svobodo v Evropi, dočim naj bi Japonska pridobila večjo svobodo na Kitajskem. Taki so vsaj prvi vtisi novih vesti iz Moskve in Tokia, počakati pa bomo seveda morali, da te domneve potrdi tudi razvoj dogodkov. Vojna vlada v Franciji Končno naj še omenim, da je Francija v torek dobiia vojni kabinet na čelu z dosedanjim ministrskim predsednikom Dala-dierom, ki je v novi vladi obdržal tudi ministrstvo vojske in ministrstvo za vzpore-ditev narodne obrambe, obenem pa prevzel namesto Bonneta še zunanje ministrstvo, tako da je združil v svoji osebi nekakšno izjemno diktatorsko oblast. (Bon--iet je postal pravosodni minister.) V svojo vlado je pritegnil tudi nekaj elementov z desnice in levice, vendar se ni odločil niti za rešitev vlade strokovnjakov, niti za vlado nacionalne unije, temveč za izjemno rešitev vojne vlade z osredotočeno oblastjo v lastni osebi. Tej rešitvi na ljubo je bil žrtvovan tudi Bonnet. dočim je bil kot minister narodne vzgoje pritegnjen v novo vlado tudi bivši zunanji minister Delbos, ki pripada levičarskemu krilu radikalne stranke. Zanimiva novost je tudi ustanovitev blokadnega ministrstva ki ga je prevzel Pernot. Vzporedno s temi preosnovami pa se opaža zlasti demonstrativna izključitev komunistov iz parlamentarnega dela, kar je prišlo do 'zraza predvsem v sestavi pododborov zunanjepolitične komisije rai'amenta. Dr. B. V Maša nedeljska kronika Ljubljana, 17. septembra Današnja nedelja, ki je bila dan ene največjih odločitev v sedanji svetovni vojni, je v Ljubljani potekla mirno. Bila je vsa v znamenju Rdečega križa. Že zgodaj zjutraj so vneti poborniki za to človekoljubno društvo razpostavili po vseh važnejših ljubljanskih prometnih križiščih mizice z zastavicami Rdečega križa. Gospodje, gospe in gospodične so se vneto postavili v službo človekoljubne organizacije, kateri je stoprav z novo vojno spet izdano krvavo aktualno spričevalo pravice do obstanka. Takoj v prvih dopoldanskih urah so se pridni zbiralci in zbiralkc lahko pohvalili, da je darežijivost Ljubljančanov letos zelo velika, da, dvakrat ali trikrat večja kakor dosedanja leta. Sicer pa se je to očitno kazalo tudi po lepih značkah, ki so jih prejeli darovalci: po belih rozetah z znamenjem Rdečega križa. i • f 1. i. . - • • * t ' ' * ' . . i ■ ^ ' < , v i / ' F Vreme današnje nedelje se je že nagibalo k jesenski nagajivosti. Iz goste megle se je izmotal lep solnčen dopoldan, toda v prvih popoldanskih urah so se kopičili na nebo gosti oblaki izza Krima in zavel je neprijeten veter od juga Soparica je obetala nove nevihte. Vendar pa se je proti večeru nebo popolnoma zjasnilo. In tako so izletniki imeli danes piav zadovoljiv praznik. Svečanost pred prenovljenim spomenikom pri št. Petru Resnost časa, v katerem žiivmo, je dala blagoslovitvi prestavljenega vojnega spomenika v šentpetru poseben poudarek. V Evropi so znova zagrmeli topovi, znova se odpirajo nešteti grobovi, ko še ni pozabljen spomin n arnrtve v pretekli evropski vojni in na morje trpljenja pred dobrimi dvajsetimi leti. že pred deseto uro, ko se je v cerkvi vršila zadušnica za padle vojake, sta bila prostor pred cerkvijo in Hrvatski trg s parkom polna ljudi, ki so se prišli poklonit spominu padlih in so okrasili spomenik z jesenskimi cveticami. Ob 10. uri so se zbrali k blagoslovitvi tudi zastopniki organzacij in oblastev, prišla vojaška godba in združeni pevci iz šentpetra in Most. Zastopniki organizacij in društev so prinesli tudi krasne vence. Ob zvokih žalne koračnice, ki jo je zaigrala vojaška godba, so prišli duhovniki in vojaški kurat g. Marečič je opravil blagoslovitev spomenika. Predsednik skupine bojevnikov Ljubljana — Sv. Peter g. Polde Zupančič je nato iskreno pozdravil navzoče, med njimi posebno zastopnika bana načelnika dr. Orla, zastopnika vojske generala Mašiča, zastopnika župana g. Silva Kranjca, banske svetnike, predsednika Zveze bojevnikov Mirka Rateja ter svojce padlih vojakov, rezervnih oficirjev, vojnih dobrovoljcev in vseh bojevniških skupin. Posebno zahvalo je izrekel mestni občini ljubljanski in vsem darovalcem, ki so pripomogli, da bo krasil Ljubljano res lep spomenk vojnim žrtvam. G. inšpektor Silvo Kranjec je izjavil, da prevzema v imenu občine skrb za ta spomenik, ter je poudaril, da je bila starodavna šentpetrska fara prva, ki je izpolnila svojo človeoansko dolžnost in postavila spomenik padi m svojcem. Zastopniki organizacij in društev so nato položili vence. Prvi je pristopil za Zvezo bojevnikov g. ravnatelj Stoje Rajko. Njemu so sledili za Udruženje invalidov g. Marinko, rezervni ofeirji. bojevniki šentpetrske in trnovske skupine ter skupine iz Most. Pevci so zapeli žalost nko »Usliši nas Go- spod« in godba je zaigrala žalni koral. S tem je bil prvi del svečanosti opravljen in pričel se je tabor, ki ga je otvoril predsednik g. Polde Zupančič. Povedal je, da je ta tabor pravzaprav nadomestilo za vsakoletni bojevniški zbor na Brezjah, ki pa je letos zaradi splošnih razmer moral biti odložen. Vojaška godba je zaigrala državno himno, nato pa je predsednik Polde Zupančič povabil g. Mirka Rateja, da je v daljšem govoru poudaril pomen te svečanosti. Spominski govor je imel nato še zg. Jože P.rc in povdaril, da je to edini vojni spomenik v Ljubljani, postavljen v spomin 326 padlih šentpetrčanov. S pesmijo »Oj Doberdob«, ki so jo zapeli pevski zbori, je bila svečanost zaključena. Ljubljana se je s tem spomenikom častno oddolžila spominu onih svojih občanov, ki so morali izginiti v velikem svetovnem viharju. / Starosta Bogumil Kajzelj na mrtvaškem odru Vest o smrti staroste matičnega sokol-skega društva je v sokolsko čuteči in prežeti Ljubljani napravila globok vtis. Mnogi, ki niso vedeli, da je starosta Bogumil Kajzelj že dolgo hiral, so bili globoko presenečeni in v mestu, zlasti med sokolstvom, je zavladala velika potrtost. Ko so danes starosto položili na mrtvaški oder v mrtvašnici splošne bolnišnice, od koder ga pozneje prepeljejo v avlo Narodnega doma, so takoj romale velike množice Ljubljančanov tja proti sološni bolnišnici, da se še enkrat poslove od plemenitega pokojnika. Pod visokim črnim baldahinom leži starosta Kajzelj ves spokojen med zelenjem in visokimi svečami. Njegova verna življenjska družica ga. Jelena je k vznožju krste položila krasen venec rdečih nagel-jev, a na desni strani ob vznožju leži sokolska čepica — najznačilnejši simbol pokojnega staroste. V vestibulu je že več krasnih vencev, ki so jih poklonili rodbina in sorodniki. Ves dan je skoraj v trumah prihajalo občinstvo in se v globokem in nemem spoštovanju poslavljalo od pokojnika, ki bo v torek ob pol 17. nastopil svoio zadnjo pot. Danes ob 17. je nastopil izpred mrtvaš- nice splošne bolnišnice zadnjo pot šef glavne pisarne kraljeve banske uprave dravske banovine v pok. g. Karel Ferjan, ki je v soboto po kratki in mučni bolezni zatisnil svoje oči. Ko so duhovniki blagoslovili krsto, so pevci zapeli žalostinko. nato se je razvil žalni sprevod. Za krsto so stopali užaloščena soproga ter oba sinova. za njimi pa se je razvrstila velika množica pogrebcev, med njimi zlasti urad-ništvo banske uprave ter pokojnikovi znanci in prijatelji. Vrlemu pokojniku naj bo lahka domača zemlja, preostalim pa naše iskreno sožalje! V soboto je umrla v Ljubljani na Cesti 29. oktobra št. 20 gospa Marija HIavaty-jeva, rojena Bareševa, mati zobozdravnika dr. Roberta Hlavatvja. Blago mater bodo danes, v ponedeljek, ob 14.30 spremili iz hiše žalosti k večnemu počitku pri Sv. Križu. Naj ji bo ohranjen lep spomin, žalujočim družinam naše iskreno sožalje! Na umetnostni razstavi Frana S. Stiplovška Dopoldne je bila v Jakopičevem paviljonu brez posebnega hrupa in uvodnih svečanosti otvorjena umetnostna razstava nadarjenega, tudi izven meja domovine poznanega slikarja Franca Stiplovška. Razstava je zelo skrbno in okusno prirejena ter obsega umetnikova dela v olju in grafiki. številne oljnate kompozicije, portreti in pokrajinski motivi razodevajo po svoji preciznosti in dovršenosti nekam ekspresionističnega podajanja motivov, barv in občutij zrelega, prizadevnega umetnika velike sile in lepih možnosti. Prav tako so njegova grafična dela tehnično popolna do zavidljive viišne. Stiplov-šek, po rodu iz Primorja, ima za seboj že lepo, uspešno umetniško pot. Raztavljal je takorekoč po vseh raztavnih središčih Evrope, poslednja leta pa živi stalno v Krškem in se zdaj po daljšem presledku spet predstavlja Ljubljani Da se je v teh negotovih, burnih časih lotil tako obsežne, v vsakem pogledu skrbno in s posebno ljubeznijo prirejene razstave, to naj bo marljivemu, napredujočemu slikarju še v posebno priznanje in čast. Naj bi se tega v čim večji meri zavedla naša javnost in razstavo pridno obiskovala. Maribor čez nedeljo Maribor, 17. septembra Ustanovni zbor Združenja bivših mornarjev Ustanovni občni zbor Združenja bivših mornarjev je bil danes dopoldne pri Novem svetu. Zbrali so se v velikem številu bivši mornarji iz Maribora in okolice. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Jože Povodnik, ki je podčrtal pomen ustanovitve lastnega združenja, ker je nastalo med dosedanjim odsekom in centralo v Ljubljani nepremostljivo nesoglasje. Zaradi tega se so mariborski bivši mornarji odločili za ustanovitev samostojnega društva s sedežem v Mariboru in delokrogom na obsegu bivše mariborske oblasti. Banska uprava v Ljubljani je potrdila pravila in dovolila ustanovitev združenja, ki ima namen širiti pomorsko zanimanje, spoštovati spomin padlih mornarjev, širiti gospodarski in državno obrambni pomen morja. Po sprejetju pravil so bile volitve nove uprave in nadzorstvenega odbora. V upravo so bili izvoljeni: predsednik Jože Povodnik, podpredsednik Josip Tomažič, tajnik Drago Bajt, blagajnik Anton Veselko. Odborniki: Cvetnič, Kosi, Balenovič, Pečar, Zej, Konečnik. Sinkovič in Pečnik, namestniki: Jarc, Filipčič, Sidar, Pire in Hartman. V nadzornem odboru so: E. Ver-donik, Sušnik in Safran. Z bodrilnimi besedami je zaključil predsednik g. J. Povodnik ustanovni občni zbor s pozivom, da se organizirajo v združenju vsi bivši mornarji trgovske in vojne mornarice na področju bivše mariborske oblasti. Lep uspeli sokolskih bojnih in strelskih tekem Danes je 10 ekip mariborske sokolske župe tekmovalo v bojnih in strelskih tekmah. Pri bojnih tekmah, ki so bile na letnem telovadišču matičnega Sokola, so tekmovale izbrane trojice članstva in moškega naraščaja, ki so dosegle pri društvenih in okrožnih tekmah najlepše rezultate. Pri teh bojnih tekmah, ki so obsegale kolesarjenje na 3 km, tek na 1000 m, preskoke čez odre, met granate in streljanje z zračno puško, si je priborila prvo mesto z velikim naskokom ln 220 točkami ekipa matičnega Sokola. Drugo mesto si je priborila svetotrojiška ekipa. Pa tudi ostale ekipe so dosegle lepe uspehe. Današnje bojne tekme so pokazale lepe uspehe sokolskih. tekmovalcev. Popoldne pa so bile napovedane strelske tekme na vojaškem strelišču, ki so se jih udeležili najboljši strelci mariborske sokolske župe. Tudi pri strelskih tekmah ima ekipa matičnega Sokola najlepše izglede, saj so v tej ekipi med drugim odlični strelci prof. Cestnik, inž. Saks ter Mihorko. ne nohte. Po ugotovitvi banovinskega zdravnika dr. Guliča gre za samomor ali pa za smrtno nesrečo, ker ni na njenem truplu nobenih znakov nasilja. Pri Breznem pa je izročila Drava svojo tretje žrtev in sicer nekega Ivana Schellandra iz Ober-dorfla v Nemčiji. Pri Schellandru gre očitno za samomor. Točni vzroki niso znani. Utopijenčevo truplo so pokopali na brezen, skem pokopališču. (Jsodna igra z vžigalicami V Sakušku pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah je pogorelo gospodarsko poslopje posestnice Marije Majkovič. Zgorela je tudi zaloga krme ter poljskih pridelkov. Preiskava je dognala, da je zanetil požar domači 71etni sin, ki se je neprevidno igral z vžigalicami, ki so zanetile seno, nakar se je požar razširil po vsem poslopju. Rabuka v Melju V neki gostilni na Meljski cesti so bili gostje dobre volje, pa so se potem v žida-nem razpoloženju spoprijeli. V trenutku je bilo vse na nogah, kozarci, steklenice in stoli so frčali po zraku. Slednjič je prispela policija, ki je očistila bojišče in zajela povzročitelja rabuke nekega 35?etnega Franca D. in 261etnega Ivana K., ki bosta nosila tudi gmotne posledice spopada in splošnega razdejanja. Žrtev toka lo.ooo voltov Danes dopoldne je bil v mestni klavnici zaposljen elektromonter mestnega električnega podjetja Slavko Lipnik. Čistil je transformator, po nesrečnem naključju pa je segel z roko pregloboko in se je dotaknil žice, ki je bila pod tokom 10.000 voltov napetosti. V naslednjem trenutku je zakričal in omahnil. Takoj so prihiteli njegovi tovariši in monterji, ki so pričeli z umetnim dihanjem. Prispela sta tudi zdravnika dr. Turin in dr. Zorjan, ki sta se zelo trudila, da nesrečneža obudita k življenju. Od časa nesreče, ki se je pripetila ob 16., pa do ure našega poročila ob 19.30 se še vedno trudijo s Done^r^čencem na vso moč. da mu rešijo življenje. čuden kavalir Na Slemenu pri Selnici ob Dravi je nastal razburljiv incident. 251etni Ivan G. je navalil na posestnico Alojzijo Poličevo. Potem, ko jo je pretepel in poškodoval, jo je še pahnil proti strmemu bregu, da se je po njem zvalila v dolino. Poličeva ima poškodbe po vsem telesu. Orožniki razčiščujejo zadevo in se bo moral »kavalir« zagovarjati najbrže pred sodiščem. »brnite « nj rrafolop 'tefftna Mr <• it x)li>nie posebne eratotogije m iaodoče iivljeme Obisk: -preiem« t Liublian- botel •AOftA« S* Petra cesti ■sak dan od 9.—12 in od IV -19 Odcovarja radi aa :oSlc «,iespondenco V • uM.an. ostane do 20 »ep tembrju kiiUje ENO VEČBARVNE JUGOG&AHKA SY PET^A NAS1P23 MAG Trije utopljenci Pri Sv. Marku niže Ptuja je naplavila Drava truplo 251etne Alojzije Požunove. Ugotovilo se je, da je bila utopljenka delj časa živčno bolna in da je šla v tem stanju v prostovoljno smrt. Pri Zgornji Vižingi pri Marenbergu pa je naplavila Drava truplo okoli 24 let stare ženske, ki je bila v vodi več dni. Po zunanjem videzu je soditi, da gre za pripadnico boljšemu stanu. Ima namreč zelo nežne roke in manikira- UESEDE POMENIJO: Vodoravno: 1. prometno sredstvo v mestih, 7. priprava, zgradba, 13. leha, njiva, 14. Savin pritok, 16. skušnjavec, 17. zavetišče, 18. edinost, 20. mišica, 21. medmet, 22. zakletev, 24. ker v otroški govorici, 25. števnik 26. velelnik od sejati, 27. zver, 28. Mohamedov zet, 29. predlog, 30. neresnica, 32. se rabi pri šivanju, 34. predlog, 35. predor, 38. žuželka, 40. konjeva sorod-nica, 43. avtomobilski znak Poljske, 44. država v USA, 45. njega. Navpično: 1. ladja z vlakom. 2. predlog z 2. skl., 3. celina, 4. glasbeni izraz, 5. vir brez samoglasnika, 6. mesec. 7. brz, 8. kratica za pripis (tujka), 9. vodna živaL 10. Nagrado v zneska 100 din grška pokrajina, 11. stara mera, 12. razčlenitev, razkrojitev, 15. del obraza, 18. ivje, sren, 19. mesto ob Garonni, 22. svetopisemski izraz, 23. naznanilo, sporočilo, 30. francoski člen, 31. konica, 33. tebe 36. nada, 37. avtomobilski znak Holandske, 38. zaimek, 39. začetnici imena in priimka slov. pesnika, 41. avtomobilski znak Bolgarije, 42. egiptski bog. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE: Vodoravno: Varšava, amo, had, vemo, te, ena. sin, neuk, ravnar, rc, Ren, obrok, i. p., ni, atlas. Navpično: Vavel, amen, romana, ah. Vatikan, Aden, Evropa, rob, roža, ril, zid. je žreb tokrat naklonil Zdenku Zupanu v Trbovljah, Loke 406. Troje nagrad v knjigah pa si dele Peter Šinkovec v Ljubljani, Verstovškova 6, Matija Babic v Turnišču, Prekmurje, in Ivan Le- ban v Tolminu, Italija. ★ Rešitve je treba poslati do petka in sicer po navadni dopisnici, tako da križanko izrežete iz lista, jo pravilno izpol- nite in izrezek nalepite na zadnjo stran dopisnice. Reševalci v Ljubljani, Mariboru in Celju, lahko izrezek iz lista z izpolnjeno križanko nalepijo tudi na navaden kos papirja in ga do petka vržejo v nabiralnike »Jutrovib« podružnic. Po žrebu izbranemu reševalcu pripade nagrada 100 din, razen tega i»a so na razpolago še tri tolažilne nagrade v knjigah. Ivan Albreht: Vojna poročila V spominih je fronta zmeraj prijetna, ker ni na svetu strahote, ki ne bi iz nje človek čez čas izluščil vsaj trohice vedrega nadiha. Zdaj, ko zopet prebiramo vojna poročila, vstajajo v spominu nehote slike dogodkov, ki jih je človek doživljal v »veliki vojni« pred dobrima dvema desetletjema. Kakor vse kaže, bo štiriletno klanje tistih dni kmalu le »mala« vojna našega veka, medtem ko se »velika« šele začenja. Tedanji dogodki so sicer daleč, so danes že skoraj brezpredmetni, za čuda pa so jim sedanji kljub vsem različnim napredkom neverjetno blizu in nekateri prav na las podobni. Omenil sem vojna poročila in kako jih prebiramo. Tudi takrat smo jih. V zaledju z nekako nervoznostjo, z nestrpnim pričakovanjem česa velikega in odločilnega, na bojišču z razočaranjem. Saj bom povedal vse lepo zapovrstjo. Kar na lepem sem se poleti 1915 znašel v uniformi. Dasi kot človek s kmetov nisem bil občutljiv, mi je vendar gomazelo po vsem životu, ko sem prvič zlezel v »cesarski gvant«, ki je bil še poln strnjene krvi. Do takrat so mi že kakih šestnajst let vtepali v glavo nauke o vseh različnih človeških čednostih in o ljubezni do bližnjega, »feldvebeljncva« previdnost pa mi je naklonila hlače, ki so bile od sredi stegna do sredi meč tako prepojene s krvjo, da so se lomile, kakor hitro sem jih hotel kaj poravnati. Ko sem potožil prijatelju, ki je bil v takih veščinah že podkovan, o svojih neprijetnih občutkih, mi je mojstrsko svetoval, kako naj si pomagam. In sem res o prvi priliki zanesel muzejsko-medicinske hlače skrivaj v skladišče ter jih zamenjal z novimi. Polagoma se človek v takih podvigih neverjetno hitro izvežba. Čez dva, tri mesece sem lahko že nove nebogljence učil te modrosti in so bili učenci docela zadovoljni z učiteljem. Prenekateri večer smo ob kozarcu vina obhajali zmago učnih uspehov. Končno se je človek kar na lepem znašel na fronti. Kar tako mimogrede bi dejal, sem se znašel tam pri Bovcu. Po poti je bilo čisto veselo. Šola prvih dni je rodila trajne sadove. Med odmorom tam nekje pod Trento je nekdo med praznimi sodi pretrkal takega, ki ni votlo donel. Hitro smo se domenili in ukrenili vse potrebno, potem pa s »feldflašami« in »me-nažšalami« k studencu, iz katerega je tekel — rum! In sredi najbolj kranjskega razpoloženja, ki nam je toliko bolj pri-jalo po več ko dvanajsturnem maršu, sta se od bogve kod primešali k nam dve dekleti. Zapik! Vse to prav za prav ne spada k vojnim poročilom. Samo to naj še povem, da so nas sredi najlepšega veselja poklicali v postojanke, — naši fantje oa, o joj! To je bilo »Regimentov« in »Zagorskih zvonov« in romantike belih kamric, kakor da gremo na pravo gorenjsko vasovanje. Prav korajžno smo jo proti večeru od-marširali po cesti iz Trente, ki za Bovcem vodi v Kal in dalje v Log. Hodili smo v strnjenih kolonah in peli, dekleti pa z nami. Nenadoma iz višine rahel pok in sikanje, ki sem ga pozneje tolikokrat čul: šrapneli! Brez komande smo ležali levo in desno, eni. ob vznožju zadnjih Krnovih odrastkov, drugi ob Soči, cesta pa prazna. Ko je osuplost minila, je bilo vse trezno in smo se plazili po vseh vojnih predpisih dalje, samo dekleti sta prav tako nenadoma izginili, kakor sta bili prišli. To je bil moj ognjeni krst. Pozneje jih je bilo še več in sem se jih nazadnje na-veličaL Razvršeni smo bili tedanji planinci druge kompanije po rombonskem pobočju in smo gledali na Bovec in njegovo ravnico kakor na prepovedan sad. Nič ni bilo hudega, samo preradoveden človek ni smel biti. Kdor je preveč nosil glavo na sonce, je dobil z nasprotne strani pozdrav, ki ga je rešil vseh tegob in skrbi. Potem je stalo črno na belem: »Auf dem Felde der Ehre gefallen.« Zase si tega nisem želel. Bil sem poln tistega puntarskega duha, ki Avstrije nikakor ni hotel priznavati za svoio domovino. Zato sem se po možnosti ogibal vsega, kar bi mi bilo utegnilo nakloniti neprijetno čast, da bi bil moral pasti za moč in oblast črnožoltega Dunaja, ki sem ga sovražil z vso gorečnostjo in iskrenostjo enoindvajsetletnega. Pri sebi sem imel idrijskega rudarja, že osivelega in srčno dobrega moža. Ko je slišal, da sem mu skoraj rojak, se me je toplo oklenil. V votlini, ki so nam v gorah nadomeščale strelske jarke, sva včasih po cele ure preždela skupaj in se previdno pomenkovala, dokler nisva spoznala, da človek v rudniku in človek na univerzi prideta do ifetega spoznanja: da pomeni Avstrija nasilje • in da je vsak avstrijski Slovenec dolžan varovati v takih razmerah najprej lastno življenje. Takrat sem slutil, danes pa popolnoma jasno vem, da mišljenja in občutja ni mogoče urejati z nobenimi, še tako izjemnimi zakoni. Tisti rudar — njegovo ime mi je ušlo iz spomina, obraz pa tako sveže živi v meni, da bi ga naslikal, ko bi imel kaj slikarskega daru — mi je večkrat dejal: »Kadar bo dosti ruma na fronti, takrat bodi oprezen. Pred hudimi boji nas zmeraj nalivajo z njim.« V tolažbo pa: »Vendar se nič ne boj! Dokler boš blizu mene, se ti nima kaj zgoditi.« In se mi res ni zgodilo v njegovi druščini nič hudega. Potem so nas začeli nalivati z rumom. Prav v našo bližino so jeli prihajati visoki častniki — od majorja navzgor. Strašno so bili prijazni in na vso moč so me hvalili. To me je podžgalo. Hajdi nazaj! Samo rudarju sem zaupal, kaj mislim in kaj želim, mož pa mi je s koristnimi nasveti pomagal, da sem se kmalu po božiču tistega leta znašel na varnem v Beljaku. »Ko bo minilo, pa pridi nazaj!« mi je dejal in sva si tako trdno obljubila zvestobo in svidenje, da sem večino svojega bore imetja pustil kar v votlini in izročil rudarju v varstvo. Potem pa v Beljaku, človeku s fronte se je zdelo življenje v takem malem mestu neznosno. Prišel sem tja zdravit zobe, zraven pa je bilo seveda treba opravljati primerno vojaško službo. Nedelja, promenadni koncert. Kakor vsem dogodkom v za smeh sem moral ob času najživahnejše promenade voditi patruljo po mestu. Gnezdo je bilo polno častnikov. Sami privilegiranci in proteži- ranci one krvi, s katero je Avstrija vzlic vsej vojni prav skopo varčevala. Nekaj kilometrov odtod lajajo strojnice, grme topovi, pada šrapnelski dež, tu pa se v paradnih uniformah sprehaja mladina go-spodujočega naroda, ljubimka in se zabava. medtem ko raja umira. Pa hodiš tako-s puško na rami, dva pohabljena moža trudno šepata za teboj, ti pa kakor avtomat: »Habt acht! Rechts schaut! Habt acht! Ruht! — Habt acht! Links schaut! Habt acht! Ruht!« Nobena sila me nikoli ni spravila tako iz ravnotežja kakor ta predpustna komedija sredi vojne. Zato sem nestrpno čakal vojnih poročiL Zmag je bilo nič koliko. Saj veste, kako je bilo tisti čas. Avstrija je povsod in vedno dosledno zmagovala, dokler od samih zmag ni nemirno v razsulu zaspala. Teden dni, pa čitam, ako se prav spominjam, v »Villacher Zeitung« ponosno vojno poročilo z velikim naslovom: Glanzende Erfolge unserer Truppen bei Flitsch (Sijajni uspehi naših čet pri Bovcu). Na dolgo in široko je bilo povedano, kako so vrli planinci vrgli Lahe toliko m toliko kilometrov nazaj. Takoj sem sklenil, da se vrnem in prepustim beljaško ko-medijantstvo človeku z boljšimi živci. V pisarni so me pogledali kakor nepojmljivo čudo, ko sem prišel javit, da bi šel rajši na bojišče kakor na patruljo in da bom z bolnimi zobmi že potrpel do boljše prilike. Takoj sem dobil "potrebne listine in še bogato so me založili z različnimi. v tistih dneh težko dosegljivimi dobrotami, komandant pa je dal sklicati vso vojašnico in me je postavil pred zbrane čete kakor dragocen razstavni objekt, nakar ie pričel v vznešenih besedah slaviti moje vojaške vrline. Komaj sem se vzdržal smeha in pričakal konca odvratne ceremonije, nato pa težko oprtan na vlak. Pozneje sem nadaljeval pot na vozu z menkovati. Brez skrbi sva si lahko zaupala tudi največje skrivnosti, ker mož ni srcu, ko sva s priletnim Romunom sedela na škripajočem vozu in se skušala pomenkovati. Brez skrbi sva si lahko zaupala tudi največje skrivnosti, ker ni mož ni razumel, kaj mu žlobudram jaz, jaz pa ne, kaj mi pripoveduje on. Hitro sem po razstanku z Romunom smuknil skozi rabeljski rudnik v Log k trenu. »Kje so naši? Druga kompanija drugega planinskega strelskega polka —« »Pri Bovcu. Odkod pa, prijatelj?« »Iz Beljaka. Teden dni sem bil tam. medtem pa so naši imeli vroče in zmagovite boje.« »Pri nas nič ne vemo o tem,« se mi je dobrodušno zasmejal starejši častnik. Čeh po rodu in srcu. Pogostil me je in začel govoriti z menoj tako, da sem mu polagoma jel zaupati. Po karti sem spoznal, da se položaj ni čisto nič spremenil. Ker zdaj ni kazalo drugače, jo ponoči mahnem proti postojanki. Ob prvem svitu stopim v votlino, kjer se mi prvi zasmeje nasproti idrijski rudar: »Kaj si že nazaj? Ruma ni več. Če nimaš nič zaloge s seboj, bo suša —« »Kaj, vraga, delate tukaj, ljudje,« razgrnem časnik s poročilom o sijajnih uspehih pri Bovcu, »in kje imate Lahe?« Čitamo in čitamo in se smejemo kakor na ženitnini. »Nak, kaj takega!« se tolčejo možje po kolenih. »Niti miši nismo ubili ves ta čas.« Bilo mi je nerazumljivo. Ko pa smo se složno okrepčali z dobrotami, ki sem jih bil prinesel iz Beljaka, se domisli Idrij-čan: »Aha, feldvebelj N. je ondan v pijanosti vrgel ,feldflašo' ekrazita v laški jarek Pa so jeli spodaj streljati kakor nori. No — in naš stari bi rad postal major!« To je bilo smeha in hrupa in tudi ruma. Kaj vem odkod so ga privlekli, bilo pa ga je čez mero V proslavo vojnih po-rcčil smo zapeli, da je odmevalo od skalovja, k3kor da .gre za res', dokler ni zmanjkalo pijače in dobrot. Sitalte in širite »J U T R O«? Ifeejuje Oavorjn g»yljea. — Izdaja ta konzorcij »Jutra« Stanko Yiraat — Za Narodne tiskamo d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljaai