V/1}W/ 9 '771 580'372009 RADIO/BREZICE 88,7 in 95,9 MHt n > S pi w ^ ° S n > številka 174 Leto 7 Cena 240 SIT / 1 EUR 21. december 2006 Komu jedrski odpadki, komu denar? (2. del) Odlagališče v Vrbino Šentlenart, Krško - Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) še ni določila nove mikrolokacije za odlagališče jedrskih odpadkov v brežiški občini, naravovarstvenikom pa se zdi sprejemljiva možnost postaviti odlagališče na deponijo piritnega pepela v brežiški Vrbini. Predsednik Zveze ekoloških gibanj (ZEG) Karel Lipič si je prostor ogledal in ocenil, da tam postavljeno odlagališče ne bi poslabšalo življenjskega okolja lokalnega prebivalstva, hkrati pa bi se sanirala industrijska deponija, Če bi še terenske raziskave potrdile, da prostor ustreza, bo ZEG lokacijo v brežiški Vrbini podprl, pravi Lipič. Do terenskih raziskav pa lahko pride le, če ARAO to področje določi kot mikrolokacijo in če se bodo v lokalni skupnosti z njimi strinjali, o čemer bodo odločali na zboru krajanov Šentle-narta. (...na strani 2) Renta tudi posameznikom ARC - združenju za uravnavanje sobivanja je kot nevladni organizaciji dalo pooblastilo za zastopanje interesov javnosti pri umeščanju trajnega odlagališča jedrskih odpadkov v Krškem 250 občanov. Združenje sodeluje v lokalnem partnerstvu, ni pa zadovoljno z njegovim delom in vodenjem. Predsednik Bojan Petan sprašuje, zakaj je zavlačevalo z imenovanjem koordinacijskega odbora in z ustanovnim sestankom, ki bo šele 4. januarja. “Koordinacijski odbor je med drugim zadolžen, da stališča sodelujočih v partnerstvu sporoča javnosti. Lokalno partnerstvo je mehanizem, ki preverja, pod kakšnimi pogoji bi bili ljudje pripravljeni sprejeti odlagališče. Naše združenje ima realističen pristop do jedrske tehnologije, vendar hoče zaščititi interes občanov,” pravi Petan. Združenje je pripravilo tudi prvi osnutek zahtev državi za rento iz trajnega odlagališča in delovanja nuklearke. Letna odškodnina naj bi znašala 30 milijonov evrov, od tega bi bila dobra polovica za kolektivno rento, ostalo pa individualna, kjer bi šlo za popust pri stroških za elektriko, oprostitev plačila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter oprostitev davka na nepremičnine. B.D, Širitev letališča ne bo brez zapletov Cerklje ob Krki - Podpis protokola o območju in vsebini skupnega državnega lokacijskega načrta (DLN) za letališče Cerklje ob Krki je začetek izgradnje gospodarskega središča Phoenix, ki naj bi ustvarilo dva tisoč novih, kakovostnih delovnih mest, Posavje pa naj bi postalo zaradi svoje lege most med Evropsko unijo in jugovzhodno Evropo in prek nje do Azije. Toda že napovedana širitev vojaškega letališča je pokazala, da krajani, ki sicer podpirajo razvoj, niso navdušeni nad dejstvom, da bodo njihove strehe nenehno preletavali vojaška letala. Ne zadovolji jih niti dejstvo, da bo posodobitev vojaškega letališča prinesla novih štiristo delovnih mest. Prav tako širitvi letališča nasprotujejo nekateri okoljevarstveniki, ki pravijo, da mora vlada prisluhniti njihovim zahtevam, v nasprotnem primeru pa celo napovedujejo proteste. Se pa krajani bolj veselijo prihoda civilnega letališča, ki bi po njihovem mnenju lahko doprineslo k razvoju kraja. ...na strani 3 Ministri Janez P odobnik, Janez Božič, Andrej Vizjak in Karl Erjavec ob podpisu protokola Izgradnja verige do leta 2015 Sevnica - Odbor za izgradnjo hidroelektrarn (HE) na spodnji Savi je predstavil, kako poteka izgradnja teh energetskih objektov. Veriga se mora z vladnim sklepom končati tri leta prej, torej leta 2015,.ko naj bi junija začela obratovati zadnja v verigi HE Mokrice. Direktor Skupnega podviga na spodnji Savi Bogdan Barbič je povedal, da tehnično ni ovir za hitrejše dokončanje projekta, vendar pa mora vlada do marca prihodnje leto rešiti odprta vprašanja glede vodnega režima ob meji. Kot je povedala Ana Vidmar iz okoljskega ministrstva, ta vprašanja rešuje pristojna komisija, a prepočasi. Most v Krškem naj bi se začel graditi konec zimskih mesecev prihodnje leto, sredi leta pa naj bi se odprla tudi gradbena jama za HE Krško. Sočasno naj bi se začela graditi krška obvoznica. Več težav je pri načrtovanju HE Brežice, saj še gospodarsko ministrstvo ni izdelalo vseh študij, ki bi morale biti narejene pred idejno zasnovo za HE. Če študije ne bodo izdelane, bodo idejne rešitve manj točne. Z novim letom pa izgradnja petih HE na spodnji Savi ne bo več v domeni skupine Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE), ampak bo zaradi reorganizacije slovenske energetike ustanovljeno novo podjetje, v katerega bodo svoje deleže prispevale HSE, Dravske elektrarne Maribor, Savske elektrarne Ljubljana, Termoelektrarna Brestanica, Soške elektrarne Nova Gorica, na novo pa se jim bo pridružila še Gen energija. Po besedah njenega direktorja Martina Novšaka bo Gen energija ob ustanovitvi nove družbe vanjo vložila 10 odstotkov oziroma devet milijonov evrov. P.B. V NEK zadovoljni z letošnjim letom Krško - Direktor Nuklearne elektrarne Krško (NEK) Stane Rožman je srečanju z novinaiji povedal, da so zadovoljni z varnostjo in obratovanjem NEK, saj v letošnjem letu ni bilo nenačrtovanih zaustavitev objekta. Prav tako je izrazil zadovoljstvo nad proizvodnjo električne energije. NEK je namreč letos proizvedla 5260 gigagvatnih ur električne energije. Nuklearko so letos tudi tehnološko posodobih. Velik del sredstev je bil vložen v obnovo strojne opreme, s čimer seje dvignila tudi raven jedrske varnosti. /v S VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO 2007 Čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnostiJ Uredn ištvo Radia ■ Brežice, Radia Sevnica in SavaGlasa J Prvi sneg Šele sredi decembra je pobočje Lisce pobelil prvi letošnji sneg. ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 stran 2 __________________________________________________________________________________________________________________ Savadto, 21.12.2006 Iskanje lokacije za nizko in srednje radioaktivne odpadke Lokacija v brežiški Vrbini sprejemljiva za ekologe Brežice ■ Predsednik Zveze ekoloških gibanj (ZEG) Karel Lipič od začetka skrbno spremlja postopek umeščanja trajnega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), ki ga vodi Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO). Doslej je zagovarjal stališče, da je od vseh ponujenih lokacij v slovenskem prostoru še najbolj sprejemljiva tista v Krškem ob nuklearki. Pred tednom dni, po ogledu deponije piritnega pepela v brežiškem delu Vrbine, 3 km zračne linije od NEK, je Lipič spremenil stališče. Meni, da bi bila ta lokacija za raziskave glede odlagališče NSRAO tudi primerna. Lokacija deponije pepela v Vrbini Kot smo že poročali, je o sprejemljivosti z okoljevarstvenega vidika o lokaciji v Vrbini spregovoril mag. Hr-voje Oršanič, brežiški svetnik Stranke ekoloških gibanj (SEG). Že leta opazuje skoraj 20 ha uničene površine, na kateri je biološko neaktiven, verjetno tudi povečano radioaktiven piritni pepel. “Teh površin noben objekt ne more več dodatno degradirati, zato bi bilo primemo tukaj umestiti odlagališče,” meni mag. Oršanič. Krajevna skupnost (KS) Šentlenart, kjer je omenjeno zemljišče, seje sicer znašla na seznamu ARAO za iskanje novih lokacij za odlagališče, vendar brez mikrolokacije. Predsednik KS Stane Rada-novič je sklical zbor krajanov Gornjega Lenarta. “Krajani so želeli slišati podrobnosti. Najprej točno lokacijo. Ker te še ni, smo sprejeli stališče, naj občina ARAO pozove, da do- loči mikrolokacijo. Pobudo sem prenesel občinskemu svetu, ki jo je podprl in kot sklep posredoval ARAO. Ko bo mikrolokacija znana, bomo imeli zopet zbor krajanov, na katerem bodo povedali, če sprejemajo raziskave terena. To seveda še ni odločitev za odla- gališče, ampak bi prišli do natančnih podatkov, kakšno je stanje tega kompleksa v Vrbini. Samo če se bodo krajani strinjali, lahko občinski svet lokacijo ponudi ARAO v nadaljnji postopek,” pravi Ra-danovič. Zelo dejavna Civilna inici- ativa (CI) Globoko, ki deluje v povezavi z ZEG, se bori proti lokaciji odlagališča na območju občine Brežice. Stane Radanovič je zato želel izvedeti, kaj predsednik ZEG Karel Lipič meni o tej lokaciji. Mag. Oršanič je organiziral ogled, ki sta se ga udeležila še župan Ivan Molan in vodja oddelka za okolje Branko Blaževič, po katerem je Lipič izjavil: “Lokacija je primerna, saj ustreza kriterijem, za katere se ZEG zavzema. Je v bližini NEK, na dokaj osamljenem in že uničenem prostoru in 500 metrov naokrog ni str- Na seji Občinskega sveta Brežice je bil Matjaž Pegam edini proti sklepu, naj ARAO določi^ mikrolokacijo v KS Šentlenart. Pegam namreč zagovarja prepričanje, naj se lokacija za NSRAO išče zunaj regije Posavje. njenih naselij. Gre za samo tri objekte v bližini, ki bi jih država morala odkupiti. Življenjsko to odlagališče ne bo škodilo ljudem, ki tukaj živijo. Če bodo še geološke in druge raziskave pokazale primernost, bomo to lokacijo ekologi podprli. S tem bi namreč sanirali to industrijsko deponi- jo, potrebno pa bi bilo tudi primemo urediti okolico, saj bo država ta objekt lahko pokazala mednarodni strokovni in drugi zainteresirani javnosti.” Iz ARAO sporočajo, da bo postopek usklajevanja mikrolokacije zaključen prve dni novega leta. Branka Demovšek Stane Radanovič, Ivan Molan, Karel Lipič, Hrvoje Oršanič in Branko Blaževič POSAVSKE flVSICE Ujetniki svojih političnih strank Saj beseda tokrat ne bo tekla o zapornikih, ki so za rešetkami zaradi zlorab, nezakonitega prilaščanja, preprodaje mamil in podobnih nebodijihtreba hujših dejanj, ampak o ujetnikih drugačne vrste. Tudi v brežiški, krški in sevniški občini jih ne manjka. Ta čas so denimo posebej pomembni ali aktualni politični ujetniki svojih strank, tiste vladajoče še posebej. Največji ujetniki svojih strank so nedvomno župani; Ivan Molan, prvi mož Bre- mislil na vse, tudi na vodenje krajevnih skupnosti. Saj so denimo na čelu velike večine KS ljudje iz SDS, v Artičah denimo Marjeta Grahek Kinčič, na Bizeljskem Franc Kelher, v Brežicah Boštjan Lukež ali na Velikih Malen-cah Emil Arh ter v KS Za-kot-Bukošek-Tmje kar vodja SDS v Občinskem svetu Brežice Marko Hercigonja. In marsikomu seje šele zdaj posvetilo, čemu so v SDS, nedvomno tudi v brežiški občini najaktivnejši stranki, tako skrbno nadzirali zadnje volitve. Tudi več krajevnih skupnosti v krški občini vodijo ljudje iz vrst SDS. Mestna KS Krško pa je še naprej v rokah Bodo tu pisarne inšpektorjev? žic iz vrst SDS, je pravzaprav še lahko srečen, da ima za sabo ministra Vizjaka, ki sta v stranko in na podžupansko mesto pripeljala Patricijo Čular (mimogrede čestitke podžupanji za rojstvo sina Vida). Je pa strankarski vrh leve opcije, ki ji je Jože Ha-binc zapustil dobro dediščino. Tudi plačilo 12.000 SIT!! za eno sejnino in zato nič čudnega, če so vse seje zadnja štiri leta, pa tudi prva letošnja pod vodstvom nove predsednice Jožice Mikulanc, vedno sklepčne. Si bodo podobne sejnine omislili tudi v KS Brežice in Sevnica? Če se Molan lahko sonči v senci Vizjaka, pa se morata krški in sevniški Jože Grajžl župan le bolj podrejati ljudski stranki, pri čemer je Kristijan Janc, tudi zaradi poslanske funkcije (zato zdaj hoče poklicnega podžupana Srečka Ocvirka), celo bliže predsedniku SLS Podobniku. Seveda sta ujetnika SDS tudi posavska poslanca Bojan Rugelj in Stane Pajk, ki, tako kot župani, tudi ne smeta vsega povedati. Še tega ne, kje bodo sedeži bodočih pokrajinskih organov in kje bodo inšpekcije. Nanje čakajo pisarne v Brežicah, hkrati pa menda zanje gradijo prostore v Krškem?! Pravzaprav ima Krško srečo, ker je znana aktivistka Lidija Sentjurc že v prejšnjem sistemu predlagala, naj bo, zaradi delavskega razreda, sedež okraja v Krškem. In je bil! Ujetnica politike je prav tako posavska zbornica, ki se bo morala z bolj prepričljivo ponudbo boriti za vsakega člana, če bo hotela ostati pri življen- ju. Politično obarvane postajajo tudi razprave okrog umestitve odlagališča jedrskih odpadkov. Zdaj Brežičani ponujajo lokacijo v Vrbini, na meji obeh občin, kjer je krška tovarna Videm v opuščene gramoznice zvozila vsaj 300.000 kubičnih metrov elektrofiltr-skega pepela. Brežičani seveda računajo, da bo kaj cvenka kanilo še v njihov proračun. Medtem pa so v krškem odboru za uresničevanje načel Aar-huške konvencije že pripravili predlog zahtev, s katerimi bodo od države zahtevali skupno 30 milijonov evrov letne rente na račun odlagališča vo pa je zatajila politika v Bruslju, natančneje tamkajšnja birokracija, ki je pustila sev-niške igralce pred vrati za- Davor Lipej kljenjene dvorane in je zato njihovo gostovanje v prestolnici Evrope odpadlo! Nedvomno so ujetniki političnih strank in politike vsi posavski pomembneži tudi v pripravi tretje razvojne osi, saj ni vseeno, kod se bo vila cesta s severa na jug. A na nedavnem sestanku na Dolenjskem ni bilo nobenega posavskega župana ali poslanca; pa bi bilo dobro biti zraven že pri oblikovanju strokovnih podlag, kajti Rudi Voljčanjšek RAO in nadaljnjega obratovanja nuklearke ter njenih spremljajočih objektov. Se bodo Brežičani spet obrisali pod nosom, četudi bi bili dve tretjini odlagališča v njihovi občini? In - ali je tudi Agencija za radioaktivne odpadke z direktorjem Veseličem vred, ali Milan Cizi iz Civilne iniciative Globokem^ v rokah politike? Roman Zveglič iz Sevnice, predsednik sindikata slovenskih kmetov bi tudi lahko bil ujetnik SLS, prav goto- ki bi od Čateža preko Podčetrtka to območje odprla proti severu in vzhodu in bi ji lahko rekli “termalna os”. Vsi naši TV snemalci Dogodke s tega območja od zahoda na vzhod in od severa na jug pa poleg novinarjev spremljajo tudi TV snemalci. Nekakšni kronisti življenja so, ko s svojimi zapisi merijo čas in ga ohranjajo prihodnjim rodovom. Spomnimo samo na nedavno Polona Brenčič politika se menja, načrti pa ostajajo. Morda pa sedanja posavska politična garnitura že razmišlja o četrti razvojni osi, Mirko Vesel umrlega Francija Pavkoviča. Sicer pa novinarske prispevke iz Posavja posebej bogatijo Jože Grajžl za nacionalko, Mirko Vesel, Davor Lipej in Bojan Žefran za Vaš Kanal in za TV Krško Jože Macur in Sven Mavsar. Seveda so kamero včasih primorani vzeti v roko tudi amaterji, denimo Polona Brenčič ah Rudi Voljčanjšek, zapisovalec dogajanj v Kapelah. Naj v nastopajočem letu ohranjajo predvsem vesele trenutke! SREČNO zato! Vlado Podgoršek SavaGto, 21.12.2006 Izgradnja letališča Cerklje ob Krki Širitev ne bo brez zapletov© Cerklje ob Krki - Štirje resorni ministri so pred kratkim podpisali protokol o območju in vsebini skupnega državnega lokacijskega načrta (DLN) za letališče v tem naselju. Vojaški del letališča naj bi bil končan že leta 2010 in naj bi prinesel 400 novih delovnih mest, zraven tega pa je predvidena gradnja civilnega letališča. Oba sta zapisana kot sestavni del gospodarskega središče Phoenix, ki naj bi z razvojem poslovnih con in z izrabo transportnih poti skozi regijo postal eno glavnih razvojnih središč tega dela Evrope. Za izgradnjo vojaškega letališča, ki bo po besedah obrambnega ministra Karla Erjavca postalo osrednje vojaško letališče z možnostjo 24-umega pristajanja in vzletanja, bo zveza NATO prispevala 38 milijonov evrov, 32 pa obrambno ministrstvo. Lokacijski načrt naj bi bil sprejet v začetku leta 2008, predvideno pa je, da bi se letališču podaljšala pristajalna steza, zgradile naj bi se nastanitvene zmogljivosti in vse drugo, kar mora imeti sodobno vojaško letališče. Poleg vojaškega letališča bo tam tudi gospodarsko središče Phoenix, ki je eden ključnih projektov vladne resolucije o nacionalnih razvojnih projektov za obdobje 2007-2023. Vrednost tega projekta, za katerega je predvidenih 400 ha opremljenih površin, je 160 milijonov evrov: “Pri tem računamo na partnerje iz zasebne sfere, država pa se obvezuje za financiranje z evropskimi sredstvi in iz proračuna. Interese bosta videli tudi občini, da pripravita ustrezne predloge za posege v prostor tako v smislu komunalne opremljenosti zemljišč kot tudi prometne povezave. Ta DLN je prva faza gospodarskega središča, ki bo pomenil pomem- bno navezavo na obstoječo cestno infrastrukturo in avtocesto. V drugem delu pa se pripravlja pobuda občin Krško in Brežice ter gospodarskega ministrstva še za dodatne površine med sedanjim območjem letališča in avtocesto Lju-bljana-Zagreb,” je dejal gospodarski minister Andrej Vizjak. Ministrstvo za promet si bo zato prizadevalo, da bo najprej navezalo prometnice na obstoječo avtocesto, sledile bodo strokovne podlage za drugi del projekta - to je za civilno letališče. Kot je dejal prometni minister Janez Božič bodo te strokovne podlage pokazale, ali bi lahko letališče Cerklje konkuriralo zagrebškemu. Phoenix bo, kot je zapisano v vladni resoluciji, ustvaril dva tisoč novih, kakovostnih delovnih mest v regiji. Gospodarsko razvojno logistično središče posavske regije bo zaradi svoje lege most med Evropsko unijo in jugovzhodno Evropo in preko nje do Azije. Kot tako bo središče najpomembnejši pokazatelj razvoja celotnega območja jugovzhodnega dela Slovenije in bo izkoristilo vse danosti regije ter omogočilo njen dejanski razvoj. “Posavsko razvojno središče bi na ta način lahko bistveno prispevalo k prepoznavnosti naše države kot prodorne, bogate z znanjem, visoko tehnično in tehnološko usmerjene in hkrati prijazne in gostoljubne skupnosti,” je še zapisano v tem vladnem dokumentu. Daje na območju Cerkelj ob Krki veliko priložnosti za nova delovna mesta, izjemno veseli okoljskega ministra Janeza Podobnika, ki pravi, da se lahko krajani veselijo nove pridobitve: “Upoštevali pa bomo vse slovenske in evropske standarde, ki so pomembni za tako vojaško letališče. Poleg tega bodo pripeljane nove prometne povezave, kot je npr. civilno letališče. Letališče ima sicer tudi hrup, to je znan stranski učinek, vendar vsak tak objekt prinaša tudi razvoj.” Toda veselja ni na strani krajanov in ekologov. Predsednik zveze ekoloških gibanj Karl Lipič pravi: “Vsako tako veliko letališče prinese okoljske probleme, in sicer se bo s povečanjem števila vojaških letal še povečala onesnaženost zraka.^ Drugi element pa je hrup. Že na sedanjem letališču je hrup prisoten, ko ti avioni in helikopterji letijo čez Brežice in regijski Kozjanski park.” Predsednik krajevne skup- nosti Cerklje ob Krki Darko Udovič pa je o širitvi letališča povedal, da so že pooblastili občino, da njihove predloge predstavi na prostorski konferenci. Ob tem še dodaja: “Ne moremo reči, da ne bomo imeli v Cerkljah več prometa, ker bomo ves promet speljali mimo Cerkelj. Ta kraj živi od trgovine in gostinstva.” Kljub temu krajani vidijo pridobitev za kraj, in sicer bo po besedah Udoviča potrebno urediti ceste, komunalo, avtobusna postajališča in podobno, prav tako nameravajo sčasoma zahtevati rento, ki jo bo povzročil hrup letal. “Že sedaj je pol naše krajevne skupnosti obremenjene s hrupom. Ob četrtkih popoldne je čez dan hrup neznosen, ko piloti delajo šolske kroge, kar sicer ni tako moteče, ponoči pa se zaradi helikopterjev vse trese, vendar se to da rešiti s spremembo koridorjev,” je dejal Udovič. Upa še, da bodo na novih delovnih mestih zaposleni tudi domačini, čeprav ostaja skeptičen, saj so na letališču predvidene službe za visoko izobražene ljudi. Se pa krajani bolj veselijo civilnega letališča, ki bi po njihovem mnenju kraju v smislu nadaljnjega razvoja mnogo bolj koristilo. Petra Bezjak Za pravično delitev premoženja Kostanjevica na Krki - V pretesni sejni sobi nekdanje krajevne skupnosti, kjer je sedaj sedež nove občine Kostanjevica na Krki, so se zbrali občinski svetniki. Imenovali so komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, normativno-pravno komisijo ter skupno komisijo za priznanja, reševanje vlog in pritožb ter za sodelovanje z občinami. Z imenovanjem odborov se bo desetčlanski občinski svet spopadel na prihodnji seji. Občina Kostanjevica na Krki, ki bo formalno začela funkcionirati s L januarja 2007, ima pred seboj težko obdobje, saj mora začeti vse od kraja. Tako so svetniki že začeli razmišljati o grbu občine. Pri tem ne bi smelo biti večjih težav, saj Kostanjevica razpolaga s tremi bolj znanimi variantami grba. Prvi je srednjeveški, ki je bil osnova za kasnejši grb, Iti gaje izdelal arhitekt Plečnik. Zadnji je delo domačina Jožeta Marinča in je nastal ob 750-letnici omembe Kostanjevice. Da bi bili Kostanjevičani dobro obveščeni o dogajanju v občini, bodo vsake tri mesece izdajali glasilo, v njem pa bodo objavljeni tudi razpisi in druge uradne zadeve. Informacije bodo vsako sredo med 15. in 16. uro lahko dobili tudi pri županu Moj-mirju Pustoslemšku, ko bo imel uradne ure. Nova občina ne more začeti normalno delovati, dokler nima svojega proračuna. Ta bo za leto 2007 težak okrog 300 milijonov SIT, 60 milijonov Pa naj bi bilo namenjenih za investicije. Kot prva bo na vrsti obvoznica, dela pa naj bi se začela že januarja. Toda vse kaže, da se urejanje naselja Prekopa ne bo začelo prej kot konec prihodnjega leta. Gradnja 600 milijonov vredne investicije bo potekala etapno. Dokler ni sprejet občinski proračun, pa občina sploh še ne ve, koliko denarja bo na razpolago. Kot napovedujejo, bo občina Kostanjevica dobila proračun meseca marca, po delitveni bilanci z občino Krško. Na seji sveta so Kostan-jevičani - tako kot pred njimi že Krčani - sprejeli sklep o izvajanju ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in poslov rednega upravljanja s še ne- razdeljenim premoženjem. Na teritorialnem območju Kostanjevice se nahajata dva zavoda - OS Jožeta Gorjupa in Galerija Božidarja Jakca, lekarna v kraju pa je zgolj enota krške lekarne, prav tako tudi zdravstveni dom. Kostanjeviški svetniki so imenovali svoje predstavnike v delovno skupino za pripravo predloga za sporazumno delitev premoženja in financ med občino Krško in novoustanovljeno občino Kostanjevica na Krki. V Kostanjevici upajo, da bo delitev premoženja poštena, a se ne- kateri bojijo, da ne bo tako. Povod za taka razmišljanja je predlagani dogovor o izvajanju upravnih, strokovnih, administrativnih in drugih nalog, ki naj bi jih za Kostanjevico začasno, dokler nima svoje občinske uprave, vodila občina Krško. Krški občinski svetniki so na svoji drugi seji ta dogovor sprejeli, Kostan-j evičani pa so si vzeli še nekaj časa za razmislek. Občina Krško je namreč kot kriterij, po katerem bo zaračunavala storitve novi občini, vzela število prebivalcev nove občine. Tako tudi sicer predlaga zakonodaja. In ker ima Kostanjevica 8,76 odstotka prebivalstva nekdanje skupne občine, naj bi po dogovoru plačevala tak odstotek materialnih stroškov celotne krške občinske uprave ter prav enak odstotek osebnih dohodkov z dodatki celotne krške občinske uprave. To bi - po prvotnih izračunih - Kostanjevičane stalo 2 milijona 800 tisoč SIT mesečno, kar se jim zdi veliko. Kostanjevičane zanima, kaj bodo za ta denar dobili, zato bodo o dogovoru še malo razmislili in se pogovorili s Krčani. Nada Černič Cvetanovski Seja kostanjeviškega občinskega sveta Svetniške pobude Brežice - Na seji Občinskega sveta Brežice so svetniki županu predstavili pobude iz lokalnih skupnosti. Zanimiva je želja nekaterih v Dobovi po ponovnem odprtju komunalne deponije in zahtevek za nižjo obremenitev staršev pri plačilu vrtca. Marjan Jurkas je župana vprašal, kakšna je možnost, da bi se v Dobovi spet odprla komunalna deponija samo za njihovo krajevno skupnost. Pravi, da so tisti, ki so botrovali njenemu zaprtju, ugotovili, da je s tem KS izgubila pomembni vir financiranja. Smeti so jim namreč prinašale rento. Posledica zaprtja deponije je razmah črnih odlaga-lišč. Župan Ivan Molan je spomnil, daje Posavje rešilo problem odlaganja komunalnih odpadkov skupaj z Dolenjsko in Belo Krajino s Centrom za ravnanje z odpadki pri Novem mestu. V sistemu ločenega zbiranja odpadkov ima vsaka občina še svoj zbirni center. Za občino Brežice je to Boršt in nikakor ni v načrtu, da se mimo tega koncepta odpirajo še neke lokalne deponije. Novi predsednik občinskega odbora SLS Ivan Sušin iz Pišec je kot svetnik izpostavil pobude z različnih področij. Njegov predlog o znižanju plačila cen vrtcev za starše za 15 odstotkov bo težko uresničljiv, gotovo pa bodo v občinski upravi prisluhnili njegovi pobudi, naj pripravijo seznam vseh naslovov v Slo- veniji in v Evropi, na katere je možno s projekti kandidirati za sredstva. Sušin pričakuje še seznam vseh projektov, s katerimi se bo občina v letu 2007 potegovala za sredstva. In kerse bo podžupanja Patricija Cular zaposlila v občinski upravi kot specialistka za programsko črpanje zunanjih sredstev, Sušin pričakuje od nje tudi konkretno pomoč za krajevne skupnosti, ki bi se lotile priprave takšnih projektov. Občinarjem je prenesel še pobudo občanov, ki opozarjajo na pomanjkljivosti v prometni signalizaciji okoli šol in trgovskih centrov. Stane Radanovič je okrcal brežiško komunalno podjetje, ki je v začetku junija podpisalo pogodbo za gradnjo pločnikov v Brežini. Z deli je sicer pozno v jeseni začelo, a jih ne zaključi. Radanoviča zanima, zakaj se ne drži pogodbenih obveznosti. Jožica Obradovič z Bizeljskega pa opozarja na nujno čiščenje krošenj obcestnega drevja na odseku skozi Dobravo, sicer bodo suhe veje v primeru zapadlega snega predstavljale nevarnost za voznike. Branka Demovšek Bo podžupanja profesionalka? Krško - Župan Franci Bogovič je v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi za pomoč pri opravljanju nalog imenoval dva podžupana. Ani Nuši Somrak iz vrst SLS, ki je tudi v tem mandatu postala podžupanja občine Krško, se je kot podžupan pridružil še Cveto Sršen, SDS. Ana Somrak je zaposlena v Savaprojektu kot samostojna projektantka na področju urbanizma. Zelo aktivna je v prostovoljnem gasilskem društvu v domačem Leskovcu pri Krškem in ima čin nižje gasilske častnice. V občinski svet je bila prvič izvoljena leta 1998, ko je kandidirala na neodvisni listi. Štiri leta kasneje jo je v svoje vrste povabila SLS, katere članica je še danes. Kot podžupanja bo Som-rakova pokrivala področje urejanja prostora, varstva okolja in pomagala na področju zaščite in reševanja. Usklajevala bo tudi delo 15 krajevnih skupnosti v občini. V primeru, da županu Bogoviču predčasno preneha mandat, bo do izvolitve novega župana to funkcijo prevzela Somrakova. Zaenkrat bo to funkcijo opravljala nepoklicno, v roku treh mesecev pa bo znano, ali se bo s podžupan-stvom ukvarjala poklicno. Drugi podžupan, Cveto Sršen SDS, ki je v krškem ob- činskem svetu zasedel stol Mihaele Jenžur, ki je imela največ preferenčnih glasov, a se ni pritožila v zakonitem roku, je upravnik pošte v Novem mestu. Diplomirani ekonomist je pred tem služboval po poštah v Posavju. Kot rezervni policist je aktivno sodeloval v vojni za Slovenijo, je aktiven pri projektih v lokalnem okolju ter v stranki SDS. Podžupan Cveto Sršen bo funkcijo opravljal nepoklicno. Njegovo prednostno področje dela bo gospodarstvo ter sodelovanje s posameznimi ministrstvi. N.Č.C. Cveto Sršen Pogovor z mag. Andrejem Vizjakom, ministrom za gospodarstvo Posavje je dopolnjujoča se energetska regija Ljubljana - Slovenska vlada danes vlaga v številne projekte, kjer se bo električna energija pridobivala iz okolju prijaznih in obnovljivih virov. Z gospodarskim ministrom mag. Andrejem Vizjakom smo se pogovarjali, kam bo šla prihodnost slovenske energetike in kje je pri tem vloga Posavja. Prav tako je minister povedal, da lahko tudi sami bistveno pripomoremo k manjši porabi električne energije. Takšne individualne rešitve pa bodo prišle v upoštev že prihodnje leto, ko se bo za deset odstotkov povišala cena električne energije. Zakaj je potrebno vlagati v obnovljive vire? Vlaganje v nove proizvodne vire je potrebno, vendar ob široki paleti ukrepov za učinkovito rabo energije. Prizadevanja države in energetskih družb morajo zato iti v obe smeri - tako na eni strani v nove proizvodne vire kot na drugi strani v učinkovito rabo. Vendar so vse izkušnje do sedaj pokazale, da se z učinkovito rabo in z gospodarsko rastjo ter dvigom kakovosti življenja, žal, ne da pokriti potreb po električni energiji. Ko iščemo nove proizvodne vire, pa moramo poiskati trajnostne vire, katerih proizvodnja bo do okolja in ljudi čim bolj prijazna. Zato morajo ti viri, kljub temu da so morda cenovno bolj zahtevnejši, imeti prednost pred drugimi. Država to počne prek različnih shem. Imamo shemo prednostnega dispečiranja, kjer vsi plačujemo znesek zakogene-racije, vetrne- in male hidroelektrarne, ki same po sebi niso konkurenčne. Zaradi tega jih spodbujamo in tudi zagotavljamo odkupno ceno. Konkretno je v letošnjem letu vlada sprejela nekoliko znižano premijo na račun Termoelektrarne toplarne Ljubljana in Termoelektrarne Trbovlje in ta denar namenila za obnovljive vire, da jih naredimo bolj privlačne in spodbudimo investitoije. Iz tega trajnostnega vidika je vlaganje v obnovljive vire ključno. Seveda pa imamo tukaj kontroverzne pristope tako politikov kot civilnodružbenih akteijev. V isti sapi so določena naravovarstvena in okoljska združenja proti gradnji vetrnih elektrarn, hkrati pa so proti gradnji v okolju bolj problematični proizvodnji, vendar to rabimo vsi. Tukaj bi morali biti res konsistentni in nenazadnje odgovorni v svojih nastopih. Ko smo proti nečemu, moramo predlagati, kako neko težavo rešiti. Najlažje je reči, da je potrebno zmanjšati porabo električne energije in hkrati sedeti v klimatiziranem prostoru. To pač ne gre. S tega naslova ni lahka naloga najti dodatne, nove projekte za proizvodnjo električne energije, ki pokrijejo vse te dileme. Je vlada pripravljena na vlaganje v obnovljive vire? Seveda, mi smo sprejeti ta izziv, elektro proizvodna podjetja so pripravila svoje razvojne načrte, Holding Slovenske elektrarne (HSE), Gen energija in vsi ostati imajo vizijo, kam vlagati, v katere konkretne projekte. Nekateri se že izvajajo, drugi so na poti in vsi skupaj si prizadevamo, da dvignemo delež obnovljivih virov, zato poteka investicija gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, zato potekajo prizadevanja Dravskih elektrarn Maribor glede nove črpalne hidroelektrarne Kozjak. HSE smo podeliti dve koncesiji za srednjo Savo in Muro, da smo tako vključiti dejavnosti, pri katerih se iščejo nove rešitve. Nismo se odločiti, da bomo na srednji Savi graditi hidroelektrarne, ampak moramo sedaj proučiti, atije sploh možno graditi, ati se splača in ali je izvedljivo. Enako je tudi za Muro. Gradi se tudi črpalna hidroelektrarna Avče, kije visoko tehnološki in sodoben projekt. Tudi vetrne elektrarne so zanimive. Upam, da so snovalci te investi- Andrej Vizjak cije izračunati vse ekonomske učinke, kajti ne podpiramo katerihkoli projektov, ampak morajo biti ekonomsko upravičeni, in sicer da se proizvedena energija da prodati po takšni ceni, da se pokrijejo lastni stroški in stroški financiranja takih objektov. Ne moremo pa podpirati vlaganj v take projekte, ki na koncu dajo energijo, kije nihče ni pripravljen kupiti. Cena električne energije vpliva tudi na stroške poslovanja gospodarstva in gospodinjstev in od tega je odvisna konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Če plačujemo elektriko dražje, je produkt dražji in smo potem nekonkurenčni na notranjem trgu, ker ni dragih administrativnih ovir, ki bi omejevati to prosto trgovino. Toda je vlaganje v obnovljive vire dolgoročna naložba? Kljub vlaganjem v obnovljive vire in v prej naštete projekte, te energije dolgoročno ne bo dovolj. Zato seje vlada opredelila tudi do nekaterih dragih investicij, ki niso iz obnovljivih virov, ki so bolj ati manj v smeri izkoriščanja konkurenčnosti Slovenije. Nismo se odločiti za vlaganje v plin, ker je primarni energent, ki ga moramo uvoziti, zaradi tega smo od njega odvisni. Ta vir pa tudi ni optimalno konkurenčen zaradi visokih cen, zato smo iskati drage rešitve. Taje bila v izkoriščanju domačih primarnih virov in sicer nadgradnja in posodobitev Termoelektrarne Šoštanj, torej izkoristi domač premog in ga bolje uporabiti. Zato je tukaj tudi nov projekt izgradnje bloka 6 v šoštanjski termoelektrarni, ki temelji na tem, da se bistveno poveča izkoristek in da se s tem zagotovi večja moč ob isti porabi domačega premoga. S tem bi dobiti okrog 150 megavatov dodatne inštalirane moči, hkrati bi zamenjati obstoječe bloke - to je približno 350 - 400 megavatov - z novim blokom, ker bi ostala dva bloka ugasnila. To bi bilo bolj optimalno tudi v trajnostnem smislu, saj je to korak naprej, kajti dobiti bi večjo moč ob nižjem onesnaževanju okolja in ob enaki porabi premoga. Oziroma drugače povedano -dobiti bi sedanjo moč z manj pokuijenega premoga ob manjšem onesnaževanju okolja. Je Posavje regija energetskih nasprotij? Ne, sploh ne. Mislim, da je Posavje zaradi svojih naravnih danosti in odločitev iz preteklosti izredno dopolnjujoča se energetska regija. Ima različne vire, ki lahko v bilančni skupini pomenijo zelo konkurenčen produkt. Tako imamo pasovnega proizvajalca, to je NEK, ki z neko sistemsko rezervo - to predstavlja Termoelektrarna Brestanica - zagotavlja zane-stivejše obratovanje nuklearke. Namreč ob izpadih nuklearke, kar se dogaja ob remontih, lahko del bremena prevzame Termoelektrarna Brestanica in če še to nadgradimo z možnim tra-peznim obratovanjem savske verige, so to viri, ki se dopolnjujejo in delajo skupaj konkurenčen produkt. Danes je težko prodati samo pasovno energijo, ker je te energije ponavadi čez dan premalo, ponoči preveč in so zato pogodbe slabe. Če pa lahko ponudite takšen produkt, kjer je čez dan več energije, ponoči manj, je kupec to pripravljen dražje plačati in je zato vaša ponudba boljša. Ne bi rekel, da je Posavje regija nasprotij, sicer izkoriščamo različne vire, skupaj pa to da nekaj kvalitetnega * in zaželenega. Direktor Termoelektrarne Brestanica Bogdan Barbič pravi, da bi lahko gospodinjstva rešila pomanjkanje električne energije s tem, da bi imela vsaka hiša sončno elektrarno. Kaj pravite vi? Tako je. Strinjam se, da v Sloveniji še nismo dovolj izrabiti lokalno-regionalnega pristopa ati pa čisto individualnega. V Sloveniji bi se dalo energetsko odvisnost zmanjšati z lokalnimi kogeneracijami (sočasna proizvodnje električne in toplotne energije - op. p.), sopro-izvodnj ami tako na plin kot biomaso, kjer bi bilo med soproiz-vodnjo toplote in električne energije dosežen optimum in s tem bi lahko razbremeniti velike proizvajalce. Lahko uberemo tudi parcialni pristop. Sam imam sončne kolektoije na svoji hiši že 25 let in moram povedati, daje to idealnarešitev za sanitarno vodo. Če bi šel naprej in bi lahko s fotovoltaiko (tehnika in postopki za spreminjanje svetlobne energije v električno - op. p.) proizvajal del električne energije in to nadgradil z geo-sondo, bi s tem bistveno zmanjšal odvisnost hiše od eksternih virov. Tukaj je še veliko možnosti, ki postajajo zanimive sedaj, ko bo cena električne energije dražja. Ta se bo povišala zato, ker je bila skozi zadnje obdobje umetno držana navzdol zaradi prizadevanj za prevzem evra in zaradi dragih fiskalnih razlogov. Ker je bila cena regulirana, ni sledila dvigovanju cen električne energije na debelo. Cena električne energije na debelo je bila pred dvema oziroma tremi leti 25 evrov za mega-vatno uro, sedaj je 55 evrov. Cene na položnicah pa so se v tem času zvišale samo za 10 odstotkov. Zato bo sprostitev elektroenergetskega trga povzročila, da se bodo cene začele tržno oblikovati. Cene, ki so bile pritisnjene k tlom, se bodo veijetno zaradi logike trga uskladile z delovanjem trga. Predvidevamo, da se bo cena skozi čas nekoliko dvignila. Upamo pa, da se bo kdaj tudi znižala, vendar so ta pričakovanja nerealna. Za gospodinjstva predvidevamo do 10-odstotendvig cen v prihodnjem letu. Veijetno se bo ta trend nadaljeval tudi v letih 2008 in 2009. Kar pomeni, da bo to še dodaten argument, da se začne varčevati in razmišljati o takih individualnih rešitvah, ki postanejo ekonomsko upravičene. Da pa so cene električne energije razmeroma ugodne, pričajo naši računi. Za svojo hišo plačujem deset tisočakov. Če bi pa seštel račune mobilnega telefona moje žene, starejšega sina in mene, bi ti kar nekajkrat presegati račun za električno energijo. Take cene električne energije ne stimulirajo vlaganj posameznikov in gospodinjstev v te razmeroma ne tako poceni rešitve, kot je npr. fotovoltaika. Prav pa je, da država take rešitve spodbuja in jih bo tudi s subvencijami. Država lahko plača 20 - 30 odstotkov, ne more pa pokriti vsega. Še zmeraj pa je ta prag, kdaj bo nekdo posegel po taki individualni rešitvi, zelo odvisen od cene električne energije. Gremo v tej smeri, da bo tega vse več, ker bo tudi tehnologija napredovala. Z dvigi cen električne energije na debelo na svetovnem in evropskem trgu postaja industrija proizvodnje fotovoltaičnih celic in geotermalnih sond in vseh ostalih rešitev bistveno bolj aktivna. Sam vem, da so npr. v enem letu vetrne elektrarne zelo napredovale, zgodil se je namreč pravi tehnoloških bum. Včasih se jih ni splačalo graditi, če je bila hitrost vetra pod 0,5 m/s, gradile so se samo 800-kilovat-ne, danes se že gradijo 2-mega-vatne pri nižjih vetrovih. Tehnologija je šla prav zaradi dviga cene naprej, ker se je kapital preusmeril v takšno proizvodnjo, kjer ve, da se lahko dobro prodaja. Vetrnice sedaj ne morete kupiti, ker so razprodane za dve leti naprej. Petra Bezjak Prispevke o energetiki pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS. Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana “Spremljanje radioaktivnosti v naravnem okolju” Čeprav v Sloveniji izvajamo več programov nadzora radioaktivnosti - razen republiškega še posebne programe, na primer za Nuklearno elektrarno Krško -so rezultati redko predstavljeni širši javnosti. Verjetno zato, ker kažejo, da ni nobenih razlogov za skrb. Sevanje, ki ga povzročajo NEK, rudnik urana Žirov-ski vrh, medicina, raziskave in industrija, je zanemarljivo v primerjavi s sevanjem iz naravnega okolja, ki pa za zdravje človeka prav tako ni škodljivo. Predstavitev “Spremljanje radioaktivnosti v naravnem okolju ”, ki jo je v torek, 5. decembra 2006, v dvorani Prosvetnega doma Brežice organiziralo Lokalno partnerstvo Brežice, so izvedli najbolj kompetentni strokovnjaki za to področje. Mag. Bogdan Pucelj z Instituta Jožef Stefan je povedal, da v Sloveniji že dolgo skrbno nadzorujemo radioaktivno sevanje. Razen republiškega nadzornega programa sevanja, ki ga izvajamo že od leta 1961, smo kasneje uvedli še posebne programe za Nuklearno elektrarno Krško, reaktor TRIGA, Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju pri Ljubljani in rudnik urana Žirovski vrh v zapiranju. V okviru republiškega programa je za nadzor zunanjega sevanja (iz vesolja in zemlje) v raznih krajih Slovenije nameščenih 50 termoluminiscentnih dozimetrov ter še 66 v okolici NEK, razen teh pa stopnje radioaktivnosti v zraku meri še 77 postaj za zgodnje obveščanje (18 jih je v okolici NEK), ki bi takoj zaznale morebitno povečanje. Za primer nezgode je v stalni pripravljenosti radiološki mobilni laboratorij. Kot je povedal dr. Gregor Omahen z Zavoda za varstvo pri delu je vse naše okolje radioaktivno. Celo človek! Radioaktivne snovi so v zraku, vodi, zemlji, rastlinah in živalih. Z vdihavanjem, vodo in hrano jih vnašamo tudi v telo. Zato na Zavodu za varstvo pri delu v okviru Republiškega programa meritev radioaktivnosti v naravnem okolju na območju Slovenije redno jemljejo vzorce hrane, pitne vode, rečne vode, padavin, zemlje in zraka v različnih krajih Slovenije ter merijo koncentracije radioaktivnih snovi v njih. Namen meritev je spremljati, kakšno dozo sevanja prejme prebivalec različnih krajev v Sloveniji in zaznati morebiten presežek mejnih vrednosti, da bi mogli pravočasno ukrepati. Meritve kažejo, da so količine, ki jih dobimo s hrano in vodo, zelo majhne in za človeka neškodljive. Zanimivo je, da je doza sevanja, ki jo prebivalci Slovenije dobimo iz naravnega okolja, mnogo večja kot doza iz umetnih virov. Dr. Matjaž Korun z Instituta Jožef Stefan je poudaril, da meritve radioaktivnosti v naravnem okolju v okolici NEK vključujejo vse poti, po katerih bi radioaktivnost lahko dosegla ljudi - zunanje sevanje, zrak, vodo in hrano. Količina radioaktivnih snovi, ki jih NEK izpušča v okolje ob normalnem obratovanju, je tako majhna, da jih v okolju večinoma ni mogoče zaznati. Vpliv radioaktivnih snovi iz jedrske elektrarne na ljudi je manjši od tisočinke vpliva naravne radioaktivnosti! Na pobudo Lokalnega partnerstva Brežice so bile izmerjene tudi specifične aktivnosti v vzorcih sadja, zelenjave in Žitaric iz okolice Globokega pri Brežicah. Meritve so opravili na Zavodu za varstvo pri delu. Izmerjene vrednosti radioaktivnih snovi v pridelkih iz Globokega so zelo podobne vrednostim, izmerjenim v vzorcih od drugod iz Slovenije in iz Avstrije. Prebivalec Slovenije, ki na leto zaužije povprečno okrog 200 kg zelenjave, sadja in žita, tako dobi dozo okrog 2 mikro siverta, kar nikakor ne ogroža njegovega zdravja, je povedal Peter Jovanovič iz ZVD. Čeprav se obsežnejše terenske raziskave v Brežicah zaradi izstopa lokacije rudnik Globoko iz postopka niso začele, je poleti potekal monitoring - opazovanje okolja v Globokem. Kot je povedal Miloš Bartol iz podjetja Aquar-ius, na območju opuščenega rudnika, ki je z vidika človeka sicer degradirano okolje, vrvi življenje; opaziti je veliko pestrost rastlinskega in živalskega sveta. WM^J3gW€M€M Begrad Krško želi vsem občanom, kupcem in poslovnim partnerjem vesele praznike in srečno novo leto 2007. Naj vam zvezdni utrinki v novem letu naklonijo veliko uspešnih poslovnih priložnosti ter izpolnijo vse skrite želje in pričakovanja. Begrad Krško - gradimo in ustvarjamo1 BEGRAD KRŠKO d.o.o.. Velika vas 62. 8273 LESKOVEC PRI KRŠKEM KRONIKA SavaGfc, 21.12.2006 Dva trgovca, 40 strank Krško, Brežice, Novo mesto, Ljubljana - Policisti Policijske uprave (PU) Krško so po večmesečnem spremljanju preprodajalcev mamil konec novembra opravili šest hišnih preiskav ter prijeli več oseb zaradi preprodaje prepovedanih drog. Tega dne so pri preprodaji 20 g heroina zalotili 45-letnega in 28-letnega Krčana, ki sta kupila mamilo od 30-letne Ljubljančanke. Pomembno vlogo je pri tem igral tudi 27-letni Brežičan, vsi štirje pa se nahajajo v priporu. Policisti PU Krško so v sodelovanju z ljubljanskimi in novomeškimi kolegi po opravljenih šestih hišnih preiskavah sicer prijeli deset oseb, ki so se ukvarjale s prodajo in uživanjem prepovedanih drog. Glavno vlogo so igrali zgoraj omenjeni, za katere je preiskovalna sodnica odredila pripor. 30-letni Ljubljančanki, pri kateri so Posavci nabavljali heroin, so zasegli tri stekleničke metadona in 10 g heroina, ki ga je imela pripravljenega za prodajo. V Krškem so 45-letniku zasegli 17 kozarcev z marihuano ter manjše količine drugih drog, prav tako tudi 28-letniku iz Krškega. V okolici Brežic so 27-letniku zasegli plinsko pi- štolo, manjše količine droge in precizne tehtnice ter ga istočasno zalotili pri preprodaji dveh gramov heroina. Poleg tega so pri dveh Novomešča-nih zasegli manjše količine marihuane ter 15 zavojev kokaina, pripravljenega za prodajo. Poleg manjših količin mamil so bili pri hišnih preiskavah zaseženi tudi drugi predmeti, ki dokazujejo njihovo protizakonito dejavnost. Glavna preprodajalca za Posavje sta bila 27-letnik iz okolice Brežic, ki je imel za podizvajalca 28-letnega Krčana. Vsak od njiju je imel okrog 20 stalnih odjemalcev z območja Krškega in Brežic. Kazenska ovadba je bila podana zoper deset oseb zaradi suma storitve 15 kaznivih dejanj. Policisti so v štirih mesecih sicer registrirali kar 200 prodaj, dokaze pa imajo za 15 kaznivih dejanj. Kot pravi Sašo Jejčič, vodja sektorja kriminalistične policije, so preprodajalci drogo dvakrat tedensko nabavljali v Ljubljani in sicer po 30 do 40 g. Da so s tem veliko zaslužili, pove tudi podatek, da so za gram heroina v Ljubljani odšteli 5 tisoč SIT, v Posavju pa zanj iztržili po 12 tisoč SIT. Odjemalci so morali za gram kokaina, ki so ga preprodajalci nabavljali v Novem mestu, odšteti 15 tisočakov, za 100 g konoplje pa 80 tisoč SIT. Sevničani v tokratno trgovino niso bili vpleteni. Njihovi glavni dobavitelji, ki so jih pred meseci polovili v Radečah (vsi so sedaj na prostosti), se prav v tem času na sodišču zagovaijajo zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prometa z drogami. P.U. Darko Gerjevič, Bernard Močnik, Sašo Jejčič in Štefan Hren Komandiija Policijskih postaj Brežice in Krško - Darko Gerjevič in Bernard Močnik - se zavedata, da policija ne sme delovati zgolj represivno, temveč predvsem preventivno. Obe policijski postaji zato sodelujeta z lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS) ter pripravljata predavanja za starše, sodelujeta pa tudi v projektu “Nam se rola brez drog in alkohola”. Kljub preventivnemu delovanju pa so policisti PP Krško do konca novembra evidentirali 7 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z drogami, njihovi brežiški kolegi pa 13. Največkrat gre za proizvodnjo ali posest prepovedanih drog. Poleg tega pa krški policisti zabeležijo letno še od 30 do 50 prekrškov v zvezi s prepovedanimi drogami, brežiški policisti pa sojih v letošnjem letu zabeležili 17. Tajno delovanje je bilo utemeljeno Krško - Ko je predsednica senata sodnica Marija Vrisk oznanila, da se v zadevi “Komočar, Glogovšek, Hvizdak” iz spisa ne bodo izločili dokazi, ki so nastali s posebnimi ukrepi in metodami policije oz. s tako imenovanim tajnim delovanjem, se je tožilcu Bogdanu Matjašiču odvalil kamen od srca. In padel na zagovornike -odvetnike Klakočarja, Medveda in Kokalja. Slednji so si namreč že od prve obravnave naprej prizadevali dokazati, da ni bilo utemeljenih razlogov za uvedbo prikritega delovanja. Sodišče je ugotovilo, daje hla že prva pobuda za uvedbo tajnih ukrepov utemeljena. Senat se sicer strinja, da informator, kije policiji poročal o kriminalni dejavnosti obdolženega Komočarja, ni identificiran, je pa v tej pobudi kriminalna dejavnost tako konkretizirana, da je preverljiva in dokazljiva. Natančno je namreč opisano kje, kdaj in kako je potekala prodaja nedovoljenih drog. Zagovorniki so v svojem predlogu po izločitvi tega materiala tudi navajali, daje šlo za izzivanje kriminalne dejavnosti s strani taj- nih delavcev. Sodišče je sicer prepričano, da je pobudo za odkup droge od Komočarja dejansko dal tajni delavec, a oseba, ki ne bi bila podvržena taki dejavnosti, tega ne bi storila. Tako pa je obdolženi Komočar, ki je leto dni drugo-val s tajnima delavcema in pustil, da sta mu plačevala drobne usluge, kmalu vedel, kam pes taco moli. Kot ugotavlja sodišče, seje sicer tudi čutil dolžnika do tajnih delavcev, a če se ne bi sam ukvarjal s kriminalno dejavnostjo, tega ne bi storil. Po-*leg tega gre tudi za nesor- azmerje med uslugami in težo kaznivega dejanja. Tajni ukrepi so bili najprej odrejeni zoper Komočarja, kasneje pa še zoper Glogovška in posledično Hvizdaka. Sodišče je ugotovilo, da je bilo vse to utemeljeno. Vendar pa dokazni postopek tokrat še ni bil zaključen. Senat je namreč ugodil zagovornikom, da se neposredno zasliši še Senovčanka M.V., ki je bila zaradi preprodaje droge že obsojena in je tudi že prestala kazen, poslovala pa naj bi tudi z obdolženim Komočarjem. P.U. Bodi zvezda, ne meči petard Slovenija, Posavje - Čeprav je uporaba pirotehničnih izdelkov dovoljena le v času med 26. decembrom in 2. januarjem, vse kaže, da se nekateri ne morejo upreti pokanju. Poleg tega pa praksa kaže, da se zaradi neprevidnega in lahkomiselnega ravnanja s pirotehničnimi izdelki vsako leto poškoduje veliko ljudi. Posledice takšnih ravnanj so največkrat opečeni prsti ter razcefrani in odtrgani udi. Pogoste so poškodbe obraza in oči. Posebno so grozljivi prizori, kadar so poškodovani otroci. Po Zakonu o eksplozivu so pirotehnični izdelki razred I -pirotehnične igrače, razred II - izdelki za male ognjemete, razred III - izdelki za srednje ognjemete, razred IV - izdelki za velike ognjemete ter razreda Tl in T2, kamor sodijo pirotehnični izdelki za tehnične namene. Pirotehnični izdelki razreda I, II, Tl in T2 so v prosti prodaji. To pomeni, da fizične osebe, ki v Sloveniji nabavljajo pirotehnične izdelke razredov I, II, Tl in T2 za lastno uporabo, ne potrebujejo dovoljenja za nakup, za nakup pirotehničnih izdelkov razredov III in IV pa je potrebno dovoljenje. Prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov razreda I in II sta dovoljeni mladoletnikom do 15. leta starosti le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Poleg tega je uporaba pirotehničnih izdelkov dovoljena samo v skladu z navodili proizvajalca. Prepovedana je vsakršna predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi ali preprodaja pirotehničnih izdelkov. Pirotehnične izdelke za srednje in velike ognjemete lahko kupujejo le pravne osebe oziroma podjetniki, ki so pridobili dovoljenje za promet z eksplozivi in dovoljenje za nakup eksplozivov, uporabljajo pa jih lahko le osebe, ki so strokovno usposobljene za ravnanje z eksplozivnimi snovmi. Organizator in izvajalec ognjemetov morata zagotoviti varnostne ukrepe pri izvajanju ognjemetov skladno z določili Zakona o javnih zbiranjih in Zakona o eksplozivih. Uporaba pirotehničnih izdelkov razreda I in II, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 26. decembra do 2. januarja, pa še to ne povsod. Ni jih dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet ter na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve. Nadzor nad pirotehničnimi izdelki v prometu opravlja tržna inšpekcija ter Inšpektorat RS za notranje zadeve, nadzor nad uporabo pirotehničnih izdelkov pa opravlja policija. Za ugotovljene kršitve Zakona o eksplozivih, ki se nanašajo na nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov, bodo policisti na kraju, ko bodo prekršek zaznali, kršiteljem izrekli globo v višini 100.000 SIT oziroma bodo prekrški obravnavani pred prekrškov-nim organom policije. V okoliščinah, ko so za odločanje o prekršku po določilih Zakona o prekrških pristojna sodišča, pa bodo zoper kršitelje podani obdolžilni predlogi pristojnim sodiščem za prekrške. Po Zakonu o eksplozivih so za prekršek odgovorni tudi starši ali skrbniki, če dovolijo ali dopustijo, da mladoletniki uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzorstva. V sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Inštitutom za varovanje zdravja R Slovenije bo policija tudi letos izvedla preventivno akcijo med osnovnošolci, ki sojo poimenovali: “Bodi zvezda, ne meči petard”. Namen akcije je predvsem seznanjanje otrok in tudi staršev o nevarnosti uporabe pirotehničnih izdelkov ter o njihovem motečem učinku na ljudi in živali. N.Č.C. Policisti popestrili veseli december Posavje - V letošnjem letu se je na območju Posavja zgodilo več prometnih nesreč kot v enakem obdobju lani. Glavni vzrok zanje je neprimerna hitrost, kar 14 odstotkov povzročiteljev nesreč pa je bilo tudi pod vplivom alkohola. Posavski policisti zato s poostrenimi kontrolami “krotijo” letošnji veseli december. V enajstih mesecih letošnjega leta so policisti na območju Policijske uprave Krško obravnavah skupno 690 prometnih nesreč ah 9 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V teh nesrečah je - tako kot lani -umrlo 7 oseb, 38 udeležencev je bilo hudo in 244 udeležencev lahko telesno poškodovanih. Med primarnimi vzroki prometnih nesreč sta v ospredju tako glede na število kakor tudi glede na težo posledic prometnih nesreč neprimerna oziroma neprilagojena hitrost vožnje ter stran in smer vožnje. Kot sekundami vzrok prometnih nesreč je pri povzročiteljih pogosto prisoten tudi alko- hol, saj je bilo pod vplivom alkohola 14 odstotkov vseh povzročiteljev. V veselem decembru, ko se vrstijo zdravice in številni vozniki neodgovorno sedajo za volan, so policisti na območju Policij ske uprave Krško poostrili nadzor na cestah. Ob rednem delu poostreno nadzirajo in ugotavljajo kršitve vožnje pod vplivom alkohola. Poostren nadzor nad vozniki motornih vozil s poudarkom na psihofizičnem stanju voznikov oziroma vožnji pod vplivom mamil in psihoaktivnih zdravil so že izvedh 16. decembra, akcijo pa bodo ponovilivše v petek, 22. decembra. N.Č.C. Vožnja pod vphvom alkohola pomeni nevarnost za vse udeležence v prometu, ne le za tistega, ki vozi vinjen. Voznik, ki je pod vphvom alkohola, ima slabšo sposobnost zaznavanja, napačno ocenjuje razdalje in nepravilno in počasneje reagira. Poslabša se tudi zaznavanje rdeče barve, slabša se prilagodljivost svetlobnim spremembam, zmanjša se zbranost in podaljša reakcijski čas, pojavijo se motnje pri ravnotežju, zoži pa se tudi zorni kot. Posledica vsega tega so neustrezen način vožnje, nenadne spremembe smeri vožnje in neupoštevanje cestno-prometne signalizacije. Najpogostejša posledica pa je povzročitev prometne nesreče. Stopnja tveganja, ki ga pomenijo v prometu alkoholizirani vozniki, se povečuje s količino zaužitega alkohola Pri koncentraciji alkohola 0,5 g/kg je veijetnost, da bo voznik povzročil prometno nesrečo dvakrat večja, pri 1,3 g/kg petnajstkrat in pri 1,5 g/kg petindvajsetkrat večja kot pri treznem vozniku. Kaj je z Joštom? Krško - Oktobra lani so učenci OŠ Artiče ob tednu otroka govorih o tabujih. Pripovedovali so zgodbe, ki so močno spominjale na izpovedi nekdanje Artičanke Vesne Škorc. Taje v odprtem pismu sporočala o spolnem nadlegovanju artiškega župnika Karla Jošta, kije v teh krajih služboval 30 let. Zgodbam otrok so prisluhnili kriminalisti, ki so začeh nadzirati župnika. Na podlagi zbranih dokazov so januaija letos podali ovadbo na okrožno državno tožilstvo zaradi suma spolnega napada na osebe, mlajše od 15 let. 4. oktobra se je na okrožnem sodišču začelo sojenje župniku Joštu, ki se nahaja v hišnem priporo v duhovniškem domu v Mariboru. Začetek sojenja je bil pospremljen z velikim medijskim pom-gom. Tožilka Barbara Jenkole Zigante in zagovornik obdolženega Jošta odvetnik Zoran Dular sta se strinjala, da se zaradi zaščite žrtev obravnava zapre za javnost Novinaiji so potem pred sodno dvorano zaslišali nekaj žrtev, ki so sedaj že polnoletne in objavili njihove zgodbe. Okrožno sodišče Krško je zaradi tega sprejelo posebne ukrepe, ki novinarjem v času sojenja župniku Joštu prepovedujejo vstop v sodno stavbo. Poleg tega je krško sodišče nasploh uvedlo nekaj ukrepov, ki so veijetno najstrožji v primeijavi s prakso ostalih sodišč. Sodišče namreč na spletnih straneh več ne objavlja datumov, ko potekajo obravnave. Obljublja pa, da bodo novinaiji smeh biti navzoči ob razglasitvi sodbe. Vprašanje je le, kako bodo novinaiji izvedeli, daje sojenje zaključeno. N.Č.C. Ob obisku ambasadorja Krčani ustanovili romski svet Ameriški veleposlanik obiskal Kerinov Grm Krško - Ameriški veleposlanik Thomas Robertson je pred kratkim obiskal romsko naselje Kerinov Grm v občini Krško. Pred tem se je na pobudo občine udeležil posveta o reševanju romske problematike, kjer so prisotni spregovorili tudi o predlogu romskega zakona, na katerega bo občina Krško dala nekatere pripombe. Ameriški veleposlanik Thomas Robertson v romskem naselju Kerinov Grm Nov hotel namesto stare šole Brežice - Na javni dražbi nepremičnin v občinski lasti je bila pretekli teden prodana stara trgovska šola. Za 70 milijonov SIT jo je kupilo brežiško podjetje Skala. Lastnik Marjan Volovec namerava šolo porušiti in zgraditi nastanitveni objekt za potrebe ženine zasebne kirurške ambulante. Krški župan Franc Bogovič vidi ključno pomanjkljivost osnutka zakona, ki čaka na parlamentarno obravnavo, v finančni podcenjenosti: “Če mislimo hitreje reševati prostorsko problematiko in prostorske pogoje v vrtcih in šolah, je 60 milijonov SIT, kolikor predvideva zakon, premalo.” Dodaja, da je potrebno podrobno pregledati, koliko področij je dosledno urejenih v področnih zakonih in koliko področij je potrebno urediti v krovnem zakonu. “Na primer izgradnja objektov ni rešena ne v enem in ne v drugem zakonu. Za urejanje bivanjskih razmer v našem največjem naselju Kerinovem Grmu smo do zdaj porabili 150 milijonov SIT, država pa nam je z razpisi povrnila le polovico stroškov, zato bomo na osnutek zakona dali posamezne pripombe,” je dejal Bogovič. V državnem zboru so povedali, da zakon še ni pri pristojnem odboru, tako da letos zagotovo ne bo prišel na poslanske klopi, kot kaže pa bo razprava o tem zakonu še vroča. So pa na krški občini zadovoljni, da zakon predvideva, da se v reševanje romske problematike, ko je lokalna skupnost neuspešna, vključi država, saj so do sedaj občine same iskale primerne rešitve. Na predlog Generalne policijske uprave pa je občina že ustanovila svet za sobivanje z Romi, ki ga predvideva zakon. 17-članski svet, ki je sestavljen iz predstavnikov civilne družbe in Romov, bo ustvarjal pogoje za sobivanje z romsko etnično skupnostjo, preprečeval konflikte med Romi in ostalimi, vključeval Rome v družbeno življenje, zagotavljal pogoje za ureditev romskih naselij in izboljševal bivalne razmere v njih. Predsednica sveta bo predvidoma Nataša Brajdič, podpredsednika pa predstavnika krajevnih skupnosti, ki mejita na romsko naselje. Ameriški veleposlanik Robertson je zato čestital krški občini, da je ustanovila omenjeni svet, ki bo po njegovem mnenju prispeval k boljši komunikaciji, sodelovanju, lažji integraciji in strpnosti. Petra Bezjak Izklicna cena, ki jo je postavil občinski svet, je bila 50 milijonov SIT, saj seje svetnikom zdela uradna cenitev 28 milijonov SIT prenizka. Enkrat je dražba zaradi pomanjkljivosti v prijavi dražitelja že propadla, tokrat pa so se pojavih kar štiri interesenti. Volovec je ugibanjem, do kod bodo draži-telji “prignali” ceno, hitro naredil konec s ponudbo za 70 mili-jonov SIT. “Ta lokacija z 2000 m2 površine, od katerih bi bilo 1500 m2 zazidljivih, ustreza načrtom, kako nadgraditi oziroma povezati storitve specialistične ambulante z nastanitvenimi kapacitetami,” je povedal Volovec in zanikal, daje objekt kupil z namenom gradnje fakultete za turizem, ki je v občinskem razvojnem načrtu. Do takšnih ugibanj je namreč prišlo, ker je po ureditvenem načrtu za staro mestno jedro ta prostor rezerviran za šolstvo. Podjetje Skala bo moralo za uresničitev drugačnih vsebin, ki naj bi tam v prihodnje bile, dati pobudo za spremembo zazidalnega načrta. “S tem sem seznanjen in upam, da bo postopek spremembe zazidalnega načrta tokrat tekel hitreje, kot je v primem poslovnega objekta za Upravno enoto. Trajalo je namreč celih 10 let, da smo uspeh prih od investitorske namere do realizacije,” se počasnosti birokracije spominja Volovec. Najbrž bo šlo tokrat hi- treje, saj je župan Ivan Molan nad uspešno dražbo navdušen: “Končno se bo začel urejati tudi ta del mestnega jedra.” Prodaje stare trgovske šole se niso veselih v društvu Sokol, saj v njej telovadi gimnastična vrsta. Čeprav seje objekt prodajal dve leti, društvo v tem času drugih prostorov ni poiskalo, župan pa je pri novem lastniku izposloval, da telovadcem ne bo takoj zaprl vrata. “Poudarjam, da telovadnica v trgovski šoh ni več vama. Z ravnateljico osnovne šole sem se pogovarjal, da bi telovadci Sokola pri njih dobili možnost redne vadbe, dolgoročno pa bo problem rešen v okviru gradnje nove telovadnice,” pravi župan. B.D. Polna malha evrov za ekologijo Spodnji Stari Grad - Na zbirnem centru komunalnih odpadkov v Spodnjem Starem Gradu je teden dni v pogonu sodobna sortima linija za razvrščanje ločeno zbranih odpadkov. Postavljena prekladalna postaja bo omogočala racionalnejši prevoz končnih odpadkov, ki jih bo z marcem 2007 potrebno voziti na regijsko deponijo v Leskovec pri Novem mestu. Nova tehnološka opremljenost zbirnega centra je Krški Kostak stala 180 milijonov SIT, od tega je 43 milijonov prispevala država Stikalo za zagon nove linije je ob odprtju sprožila Bernarda Podlipnik z Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za evropske zadeve ininveshrije. “Z občino Krško in Kostakom sodelujem najmanj 15 let na projektih ravnanja z okoljem, saj oboji skrbijo, da bodo pravočasno dosegli želene standarde na tem področju. Za naslednjo finančno perspektivo je za Slovenijo predvidenih 605 milijonov evrov za področje okolja, kar je štirikrat več, kot je bilo tega denarja v preteklem obdobju. Ministrstvo pri-pravlj a enostavne in transparent- ja, ki bodo kandidirali za sredstva s projekti poplavne varnosti, pitne vode, ravnanja z odpadki in zaželeno energijo,” je povedala Podlipnikova. Pomočnik predsednika uprave Kostaka Jože Leskovar je pojasnil prednosti nove tehnologije: “Racionalnost pri prevozih bo zagotavljala, da ne bo prišlo do skokovitega porasta cene odvoza smeti za občane, saj bo potrebno vsak kilogram odloženih smeh na regijski deponiji plačah. Do dviga cen pa bo prihajalo, vendar v občanom sprejemljivem okvirju.” B.D. Konferenca o regionalnem razvoju v regiji Posavje V v Čatež ob Savi - Regionalna razvojna agencija Posavje je v Termah Čatež pripravila konferenco o regionalnem razvoju v obdobju 2007-2013, kije bila namenjena predvsem vprašanjem, kako pridobiti sredstva iz strukturnih skladov Evropske unije (EU). Foto: Blaž Šunta Po uvodnem pozdravu predsednika sveta regije Ivana Molana sta predsednik Regionalnega razvojnega sveta mag. Marjan Šunta in direktor Regionalne razvojne agencije Posavje Robert Ostrelič predstavila regionalne razvojne strukture in predlog Regionalnega razvojnega programa regije Posavje 2007-2013. Obdobje 2007-2013 bo za regijo Posavje prelomno v več smislih. Izvajanje regionalnega razvojnega programa bo pomemben pokazatelj, ah bodo regija in njeni sestavni deli -občine sposobni razmišljati in delovati kot celota. V tem obdobju bo potrebno zaključiti gospodarsko prestrukturiranje, pokazalo pa se bo tudi, ali bo regija sposobna aktivirati razvojni ciklus endogenih gospodarski panog in ob upoštevanju prednosh regije doseči razvojni preboj in hitrejšo gospodarsko rast. Temeljni programski dokument je Regionalni razvojni program regije Posavje 2007-2013 (v nadaljevanju RRP), ki opredeljuje razvojne prednosh regije, določa razvojne prioritete in vsebuje finančno ovrednotene programe spodbujanja razvoja v regiji. Izdelan je bil v skladu z Uredbo o regionalnih razvojnih programih in zajema območja štirih občin: občine Razvojni preboj regije bo temeljil na izkoristku energetskih, logističnih, turističnih in človeških potencialov regije ter možnostih, kijih ponuja sistem j avno-zasebne-ga partnerstva. Strateške cilje bomo dosegah z naslednjimi strateškimi aktivnostmi: - z vzpostavitvijo za investicije in razvoj gospodarstva prijaznega okolja, - z aktiviranjem razvojnega ciklusa endogenih gospodarskih panog, - z aktiviranjem obstoječih človeških potencialov v regiji, - z racionalno uporabo prostora, naravnih virov in skrbnim varovanjem okolja, - z ustvarjanjem pogojev za večjo mobilnost, - z aktivno promocijo za globalno prepoznavnost regije, - z ustvarjanjem sinergij med človeškimi, naravnimi in kulturnimi potenciali regije, - s pospešenim razvojem javno-zasebnih partnerstev. Brežice, občine Krško, občine Sevnica in novo nastale občine Kostanjevica na Krki. Na podlagi analiz je bila izdelana strategija razvoja regije, ki je opredehla naslednje strateške cilje regije: - Ustvariti dinamično gospodarstvo, katerega rast bo temeljila na endogenih razvojnih potencialih in neposrednih investicijah, ki bo globalno konkurenčno zaradi javnih in zasebnih vlaganj v R&R ter v nove produkte in storitve z visoko dodano vrednostjo. - Ustvariti nova delovna mesta s poudarkom na delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo, ki bodo ustvarila pogoje za zaposlovanje aktivnih domačih kadrov ter priliv visoko izobraženih kadrov iz drugih okolij. -Vzpostaviti povezavo med gospodarstvom in izobraževanjem. - Zagotoviti visoko kakovost bivanja v regiji Posavje na osnovi uravnoteženega razvoja v regiji, varnosti, racionalnega gospodarjenja s prostorom, trajne mobilnosti in izboljšanja kakovosti okolja ter ustrezne komunalne infrastrukture. - Pomladiti in povečati prebivalstvo v regiji s posebnim poudarkom na ohranjanju poseljenosti podeželja. -Zagotoviti kvalitetno socialno, zdravstveno in strpno družbeno okolje. - Zagotoviti vsem nosilcem projektov podporo za uspešno pripravo in vodenje projektov in učinkovito črpanje sredstev EU na vseh programskih nivojih. Na podlagi strategije sta oblikovani dve vsebinski razvojni prioriteti in eno horizontalno prioriteto, 6 programov in 32 ukrepov. V procesu priprave je bilo identificiranih 168 javnih projektov, 450 podjetniških projektov, ki so združeni v 30 sklopov, od katerih večino predstavljajo projekti s področja razvoja podeželja, 7 velikih projektov s področja energetike, ki jih bodo izvajale energetske gospodarske družbe v regiji ter 5 na- Finančni okvir RRP obsega okvirno 1,295 milijarde EUR. Od tega predstavljajo: - 408.700.000 EUR oz. 31 % javni projekti, - 681.600.000 EUR oz. 53 % energetski javni projekti, - 212.836.000 EUR oz. 16 % podjetniški projekti. Robert Ostrelič, mag. Peter Wostner in Marjan Šunta cionalnih razvojnih projektov države, ki se bodo v celoti ali v delu izvajali na področju regije. Na podlagi usmeritev odborov Regionalnega razvojnega sveta je oblikovan nabor 23 pomembnejših javnih regionalnih razvojnih projektov oz. sklopov projektov, katerih skupna vrednost v obdobju 2007-2013 znaša 220.677.000 EUR. V programskem obdobju 2007-2013 bo Posavje moralo največjo pozornost nameniti pripravi in izvajanju projektov v okviru nacionalnega projekta Izgradnje gospodarskega središča Phoenix, ki so vključeni v RRP. V okviru projekta Phoenix največji razvojni potencial prinaša razvoj in uporaba vojaškega letališča Cerklje ob Krki v civilne namene - prevoz blaga in oseb. S pravilnim razvojem letališča in dejavnosti v poslovnih conah ob letališču lahko nekaj naslednjim generacijam zagotovimo dobra delovna mesta in splošno blagostanje. V nadaljevanju je kohezijsko politiko v obdobju 2007 -2013 in okvir izvedbene strukture predstavil mag. Peter Wostner, namestnik direktoija Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Posebej je izpostavil operativne programe krepitve regionalnih razvojnih potencialov, razvoja človeških virov ter razvoja okolja in prometne inlfastukture. V drugem delu konference je o možnostih razvoja turizma v RS ob podpori strukturnih skladov EU govoril Darko Sajko, višji svetovalec na Direktoratu za turizem, usmeritve na področjih šolstva in športa ter področje kulture v novi finančni perspektivi 2007-2013 pa sta predstavila mag. Bojan Stanonik, sekretar na Ministrstvu za šolstvo in šport, in Tanja Vertelj, svetovalka v sektorju za evropske zadeve in kulturni razvoj. Pogovor z evrokoordinatorko pri NLB za Posavje Sonjo Ilovar Smo pripravljeni na evro? Posavje - Iztekajo se zadnji dnevi slovenskega tolarja, ki ga bomo po sistemu “velikega poka” na Silvestrovo ob polnoči zamenjali s skupno evropsko valuto. Na bankah je že mogoče kupiti pakete slovenskih evro kovancev, ki pa bodo plačilno sredstvo postali šele 1. januarja. Banke trdijo, da so se na prehod na evro dobro pripravile, kljub vsemu bomo morali biti na Silvestrovo pripravljeni na nekatere motnje, kijih zahteva tehnična izvedba zamenjave. Zamenjava valute je državni projekt, zato se moramo naj dobro pripraviti tudi vsi državljani. O tem smo se pogovarjali z evrokoordinatorko pri NLB za Posavje Sonjo Ilovar. Na kaj moramo biti zdaj najbolj pozorni? Eno izmed priporočil je, da naj stranke čimprej prinesejo tolarje in jih položijo na račun. Pretvorba tolarskih zneskov na bančnih računih bo avtomatska, obisk komitentov na banki ni potreben. Se posebej velja to za tolarske kovance, kijih predhodno ni potrebno sortirati, saj so na bankah opremljeni s števnimi stroji. Tolarske kovance in bankovce bomo na bankah brezplačno sprejemali do 1.3.2007, na Banki Slovenije pa do leta 2016, medtem ko bo bankovce sprejemala neomejeno. Ali je možno že zdaj zamenjati tolarje za evre? NLB je s 1.decembrom za občane menjalniški tečaj izenačila s tečajem zamenjave, kar pomeni, da si lahko tolarje danes zamenjate enako kot po 1. januarju. Poleg tega se je 15. decembra pričela prodaja začetnih paketov za občane v vrednosti 12,52 EUR. V paketu je 44 slovenskih evrskih kovancev različnih vrednosti. Cena paketa je 3000 SIT. Vendar pa s temi kovanci ne smemo plačevati pred 1. januarjem 2007, ker šele takrat postane evro naša Uradna valuta. Tudi podjetja se lahko oskrbijo s kovanci s tako imenovanimi začetnimi paketi za pravne osebe. Vrednost takega paketa je 201 EUR ah 48.167,64 SIT. Še posebej priporočam, da se s temi paketi oskrbijo trgovci, ki bodo v prvih 14 dneh sprejemali tako tolarje kot evre, vračati pa bodo morah samo evre. Do konca le- ta se ti paketi prodajajo še po tečaju zamenjave, po novem letu pa oskrba s kovanci ne bo več brezplačna. Kako bo potekalo poslovanje z bankomati in bančnimi karticami? Bančne kartice ostanejo nespremenjene, po novem letu bodo bankomati izplačevali bankovce za 20 in 10 evrov. V Sonja Ilovar nedeljo, 31. decembra, predvidoma ob 21 .uri bo prekinjeno delovanje bankomatov, ker bodo potekale prilagoditve za dvige v evrih. Po polnoči pa se bodo bankomati postopoma vključevali. 22.decembrabodo prenehale delovati depozitne enote, namenjene za oddajo položnic in polog gotovine. Za plačilo položnic zato svetujem uporabo elektronske banke Klik, mobilne banke Moba ah pa telefonske banke Teledom. Kaj pa plačilne kartice? Moteno bo tudi plačevanje s Le nekaj dni nas loči od Silvestra, dneva, ko večina ljudi za hip pozabi na bolj ali manj vsakodnevne težave in nazdravlja prihodnosti. Čeprav ta za vse ne bo rožnata, je od časa do časa potrebno ustvariti malce bolj razigran in bleščeč svet, kontrasten realnemu. Ob tej priložnosti Vas prijazno vabimo, da se 22.12.2006 odpravite na petkov popoldanski sprehod, saj bo od 16.15 do 19. ure za Vas pred gostinskimi lokali na Cesti prvih borcev in Bizeljski cesti prepeval Pišečki oktet - Trg izgnancev 16.15 - Banka NLB 16.45 -Pošta 17.15 - Vodovodni stolp 17.30 - Občina Brežice 18.00 Če jih ne boste takoj našli, dobro prisluhnite in nežna glasba božičnih melodij Vas bo pripeljala do njih. Vabimo Vas, da svoje najmlajše v petek 22.12.2006 ob 15. uri pripeljete na obisk Božička. Naj napovemo še silvestrovanje na prostem v centru mesta Brežice - 23.55 uri voščilo župana - Ansambel Dori - Velik ognjemet Želimo, da bi Vam novo leto prineslo čim več veselih trenutkov in čim manj skrbi, veliko zdravja in zmag v življenjskih preizkušnjah. Zavod za podjetništvo in turizem Brežice plačilnimi karticami in sicer predvidoma med 23. uro 31. decembra in eno zjutraj 1. januarja. Ker bomo tudi po novem letu še lahko plačevali s tolarji in sicer 14 dni, je priporočljivo, da se za najdaljšo noč v letu oskrbimo z malo več gotovine. Kajpa s čekovnimi blanketi? Z uvedbo evra bodo novi tudi čekovni blanketi, ki bodo veljak za plačila v evrih od 1. januarja dalje. S sedanjimi čeki boste lahko plačevali do vključno 31. decembra, na banki pa boste lahko čeke unovčih do 15. januarja 2007. Po tem datumu jih bomo pošiljali na unovčitev proti plačilu. Predlagam, da stranke stare čeke do konca leta prinesejo na banko in jih zamenjajo za nove. Kako bomo plačevali s položnicami po 1.1.2007? Priporočljivo je, da položnice, ki jim rok zapade v letu 2006, plačamo še letos. Položnice, izdane v letu 2006, bomo Pomembnejši datumi 1.12.2006 - izenačenje menjalniškega tečaja s tečajem zamenjave za fizične osebe 15.12.2006 - pričetek prodaje začetnih paketov evroko-vancev 22.12.2006 - izplačilo pokojnin v tolarjih 29.12.2006 - zadnji dan plačilnega prometa, poslovanje bank po običajnem poslovnem času Ob 18.20 uri tudi prekinitev delovanja sodobnih tržnih poti 31.12.2006 - do 21. ure še možen dvig na bankomatih, do 23. ure možno plačevanje s plačilnimi karticami v bankah sprejemati do konca januarja 2007. Tiste, ki so izdane novembra in decembra letos, imajo že napisan preračunan znesek v evrih, če zneska v evrih ne bo napisanega, ga bodo morale stranke napisati same. Od 1. januarja veljajo novi obrazci posebne položnice, posebne nakaznice in plačilnega naloga. Od 1. februaija 2007 dalje bo potrebno posebne položnice, izdane še v letu 2006, prepisati na nov obrazec. Kdaj bo na osebnih računih že vidno pravo stanje? V evre bomo avtomatsko pretvoriti tolarska stanja in jim prišteti evre, če jih imate že zdaj na računih. Združena stanja bodo vidna šele 3. januarja. Tista stanja, ki jih boste videti na bankomatih 1. in 2. januarja, bodo vključevala samo pre-tvoijena tolarska stanja. 1. in 2. januaija bodo sicer poslovale tudi nekatere dežurne poslovalnice, vendar izključno in samo za zamenjavo tolarjev za evre. Tudi informacij o stanjih na računih na ta dva dneva ne bo mogoče dobiti. Informacije o dežurnih poslovalnicah bodo objavljene na bankah. Ali še ostaja dvojno označevanje? Tudi po 1. januarju bo ostalo dvojno označevanje, vendar samo do 30. junija prihodnje leto. Izpiski za december 2006, ki jih boste prejeti v januarju, bodo prikazani v tolarjih, skupna stanja tudi v evrih. Februarja bo izpisek za januar 2007 prikazan v celoti v evrih, skupna stanja pa tudi v tolarjih. Jelica Koršič www.volkswagen.si Opremljen posebej za Slovenijo. Predstavljamo vam Volkswagnov model Golf Si, ki smo ga opremili posebej za vas. Z avtomatsko klimatsko napravo, kovinsko barvo, štirimi vrati, radiem s CD predvajalnikom, stikalom za dnevne luči, sredinskim naslonom za roke spredaj, usnjenim volanom in ostalim bogatim naborom opreme ter prihrankom do 500.000 SIT. To je zagotovo odlična izbira vašega vozila. Za več informacij se oglasite v najbližjem Volkswagnovem salonu. Golf Si Porsche Slovenija, d.o.o., Bravničarjeva 5,1000 Ljubljana. Slika je simbolna. Skupna poraba: 5,0 - 7,51/100 km. Emisije C02:135 -180 g/km. Število vozil in modelov je omejeno. Vesel božič in srečno 20071 Radanovič Brežice d.o.o. Černelčeva ulica 5, Tel.: 07/49-92-150 8250 Brežice ff Fax: 07/49-92-172 ZftSLOfllftDft December December je prav poseben mesec. Doživljam ga kot čas, ko je črta med temnim in svetlim, med veselim in žalostnim, med toplim in hladnim, med tihim in glasnim ter med osamljenostjo in sprejetostjo, najbolj jasna. Dnevi so vse krajši, dokler ne nastopi dan najkrajšega dneva v letu. Stemni se že zgodaj popoldne in kar nekaj časa potrebujemo, da se zavemo, da to že ne pomeni, da se lahko zleknemo na kavč ali z umitimi zobmi skočimo v pižamo. Naš čas se je pač oddaljil od naravnega toka. Spat gredo le medvedi in njihove sorodne duše. Po drugi strani pa so decembrski dnevi polni svetlobe v obliki lepih želja, v žaru lučk... Decemberje prav poseben mesec. Skozi okno opazuje oči drugih hiš, ki so razsvetljene. Iz njih prihajajo razigrani glasovi. Moški, ženski, otroški. In smeh. Stopi na prag in obdan s prazničnim občutkom skoraj ujame vonj praznične večerje, ki prihaja iz tujih kuhinj. Zavzdihne. In si želi, da ne bi bil tako zelo sam. Decemberje prav poseben mesec. Zelo rada ima mraz in letos nikakor ni hotel priti. Takrat si lahko obleče svojo najljubšo bundo s kapuco, ki je obrobljena s krznom. Umetnim, se razume. Se bolje je, če sneži, še bolje je, če sneg škripa pod nogami. Pa čeprav mraz brusi nežno kožo obraza. Lepo je, ko se vrne v toplo hišo. Toplota v nekaj prvih minutah prav boli. Kot bi nekdo zabadal iglice v nežno kožo. Dokler mraz ni premagan in toplota prežema vse telo. December je prav poseben mesec. Vzgojili so ga v ateističnem duhu. Dokler ga ni potreboval, ga niti ni iskal. Potem ga je našel v sebi. Včasih se je na božično noč odpravil v cerkev na drugi strani mesta in sedel na zadnjo klop pri polnočnici. Ni bilo pomembno, če je skrivnostna zgodba resnična, če je sploh bila, ni bilo pomembno, da se mu je vse skupaj zdelo kot nekakšna manipulacija ljudskih množic. Bilo mu je prijetno, ker je sedel sredi ljudi, ki so se vsaj v tistih trenutkih zdeli srečni, “upajoči in verujoči ” v nekaj. Kar jim je skoraj zavidal. Decemberje prav poseben mesec. Bentim nad gnečo v trgovinah, iščem lepe voščilnice in sem nemima, ker še nimam vseh daril. Najraje bi odpotovala na Luno, da bi se rešila te praznične norije in evforije, te nakupovalne blaznosti, ki ji podležem. Priznam. Potem sem malce žalostna, ker je zame december tudi mesec žalosti. Kar nekaj mojih ljubih oseb je odšlo decembra. Prižgem svečko. Pomislim na temne očke, ki zagorijo, ko zagledajo darila pod smrečico. To je dovolj, da se mi VSE zazdi neskončno lahko in lepo. Vsem občankam in občanom želim prijetno praznovanje 26. decembra, dneva samostojnosti, vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno leto 2007. Poslanka SDS v Evropskem parlamentu Dr. Romana Jordan Cizelj dr. ROtiAHA )0k0AN CHELJ Poslanka v Evropskem Parlamentu POSLANSKA PISARNA: Ljubljanska cesta 67 SI-1230 DOMŽALE URADNE URE: PONEDELJEK 8.00-12.00,13.00-15.00 SREDA 8.00-12.00,13.00-18.00 PETEK 8.00-12.00 Vabljeni! rojstva v porodnišnici brežice Uspešnih 60 let Brežice - Pred šestimi desetletji je bilo znanje, pomoč in tovarištvo v moto športu osnovno vodilo, da so se takoj po vojni zbrali prvi lastniki avtomobilov, ki so med prvimi v Sloveniji ustanovili svoje društvo. Od takratnih nekaj zanesenjakov, ki so imeli cilj združiti moči pri športnih manifestacijah, društvo danes šteje že preko 700 članov. Prejšnji teden so obeležili svoj visoki jubilej ter se s priznanji zahvalili vsem, ki so kakorkoli zaslužni za njihovo uspešno delo. Kot je na svečanosti povedal predsednik AMD Brežice Janko Slopšek, kije na kratko povzel zgodovino, je v arhivskih zapisih omenjeno, da so prve korake k rojstvu društva naredili Maks Kos, Miha Radanovič, Oto Oršanič, Franc Petan, Aleksander Lukež in Stanko Lorber, takoj za njimi pa tudi mnogi drugi. Ob tem ko je društvo raslo, je doživljalo vzpone in prvič organizirali tudi dirko za evropsko prvenstvo, kar so ponovili še letos, potrjena pa je tudi že za leto 2007, kar si štejejo v izjemno čast. Imajo tudi svojo himno. Na omenjeni prireditvi so se s pisnimi priznanji zahvalili tako svojim članom kot tudi drugim simpatizeijem in sponzorjem, ki so jim skozi vseh 60 let tako ali drugače pomagali, med njimi tudi Občini Janko Hrastovšek, Janko Slopšek in župan Ivan Molan padce. Naj večja težava so bili prostori, ki so jih morali najemati, dokler niso leta 1976 odkupili starega zdravstvenega doma in z adaptacijo pridobili učne in društvene prostore. Do leta 1999 je delovala njihova avto šola za vse kategorije. Zdaj se lahko pohvalijo z mnogimi uspešnimi organizacijami motokros dirk na Prilipah, lani pa so poleg dirk za državno prvenstvo Brežice in županu Ivanu Molanu, ministru za gospodarstvo Andreju Vizjaku in vodji njegovega kabineta Martinu Brataniču, pa tudi policistom, zdravstvenemu osebju in gasilcem, ki so obvezni spremlje-vaci moto-kros dirk. Svečanosti so se udeležili še nekateri visoki gostje, med njimi Matjaž Gabršek iz AMZ Slovenije in Janez Siter iz komisije za motokros šport. J.K. Tokrat smo v brežiški porodnišnici v naš fotografski objektiv ujeli novo podžupanjo občine Brežice Patricijo Cular, ki se je veselila svojega prvorojenca. S srečnim očkom Mitjo Baškovičem, ki je mlado mamico bodril tudi pri porodu, sta svojemu korenjaku dala ime Vid. Ob porodu je tehtal 3500 g in meril 51 cm. Ob našem obisku je mimo spančkal v mamičinem naročju, se tu in tam malo nakremžil, sicer pa je bil čisto zadovoljen-Patricija in Mitja sta vedela, da bosta dobila fantka, zato je v skupnem domu v Brežicah zanj vse pripravljeno. “Sobica čaka, je dejala Patricija, ki bo zaradi novefimkcije predčasno končala porodniško. “Potem pa bomo atiju dali priložnost, da “se spozna ” s sinkom, "je še dejala, preden smo se poslovili. Rojstva od 6. do 19. decembra 2006 Deklice so rodile: Urška Geršak iz Brestanice, Tanja Kerin iz Leskovca pri Krškem, Katarina Petrič z Dvorc, Ivanka Aleksa iz Krškega, Katarina Rabzelj iz Krškega, Petra Podgoršek z Gorenjih Skopic, Darja Reberšak z Libne in Simona Penca iz Kostanjevice na Krki. ^ Dečke so rodile: Slavojka Jelič iz Krškega, Anica Antončič jz Dobove, Ida Dejanovič iz Brežic, Mojca Kapler iz Krškega, Mateja Unetič z Gorice, Cvetka Hostnik s Senovega, Bernardka Novosel s Ptuja, Patricija Čular iz Brežic in Karmen Kuhar iz Podbočja- Teden odprtih vrat Policist iz prepričanja Krško - Ludvik Repolusk je policist z 28 leti aktivne delovne dobe. Na sejo sveta policijskega sindikata, kjer so prejšnji teden možje v modrem do konca januarja zamrznili stavko, je prišel kot delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu. Kljub pogojem dela, ki so se poslabšali tako zaradi sprememb v družbi kot znotraj samega sistema, svoje mladostne odločitve za ta poklic ne obžaluje: “Sem iz generacije, ko smo se za vstop v policijske vrste odločali iz prepričanja. Danes jih k nam pride več iz nuje, ker ni služb, kot iz želje biti policist.” Zanimalo nas je, v kakšnih razmerah delajo varuhi reda in miru. Menite, da tudi takšno “kadrovanje” manjša ugled policije? Kot zadnje dni lahko slišite od predstavnikov našega sindikata, imamo vrsto razlogov za nezadovoljstvo. Če si policist, ker si to želel biti, se zmoreš kljub nezadovoljstvu na terenu obnašati profesionalno, korektno. V našem poklicu je namreč poudarek na lojalnosti do državljanov in države. Če si v policijo prišel zgolj počakat, da se ti na trgu dela odprejo druge priložnosti, lojalnost najbrž ni tolikšna in večje prostora za nepotrebne konflikte v stiku z državljani. K ugledu policije mora prispevati vsak njen člen - mi terenci in seveda naš vrh. Vpoliciji prevladujejo mladi kadri, ki raje delujejo kaznovalno kot preventivno. Je to usmeritev z vrha? Policist, ki zaključi šolanje, potrebuje mentorja, da ga s svojimi izkušnjami vpelje v delo. Policist naj bi imel v glavi 1300 različnih predpisov, usmeritev in navodil. Razumljivo, da se lahko pri ukrepanju tudi zmoti. Na vseh področjih dela ljudje grešijo, ampak pri represivnem aparatu je javnost bolj občutljiva na napake, kar je razumljivo. Pomanjkanje mentorstva je Tudi v prometu, ko gre za prekršek ali situacijo, kjer ni ogrožena varnost drugih udeležencev. Kaj pa vaša varnost pri delu? Kako ste opremljeni? Začel bi kar z uniformo, ki ni primerna za terensko delo ne po materialu ne po kroju. Neprimerna je tudi obutev. Neprebojni jopiči so stari 20 let, povprečna starost naših vozil je 17 let. Edino orožje ni problematično. Sicer pa ima notranji minister Mate že predlog našega sindikata o novih uniformah, ki morajo omogočati telesu gibanje, ne pa ga zategovati. Od spremljajočega potrošnega materiala, kije obvezen pri našem delu, si marsikaj kupujemo sami. Kaj vas pri delu najbolj vrže iz tira? Ko sem bil v službi, so posamezniki prihajali domov k moji družini in ji grozili. Pretrese me samomor, prometna nesreča s tragičnim izidom, uboj, skratka razmere, kjer se ne da nič več popraviti. Pod vtisom neme grožnje o bridkem koncu, ko ne veš, kako se bo izšlo, doživljam tudi izvajanje ukrepa prepovedi približevanja. Vse več je interventnih dogodkov, policisti pa vse več pišemo, namesto da bi bili na terenu. Pol “šihta” gre za papirologijo. Kaj pa posebej izpostavljajo vaši kolegi, ki so bili premeščeni na južno mejo? Poznam jih nekaj, ki so bili iz Šentilja prestavljeni v Gruškovje in se dnevno vozijo po več kot 100 km. Če so z javnim prevozom, za pot porabijo 4 do 5 ur, po zakonu pa delavec za prihod ali odhod z dela naj ne bi porabil več od dveh ur. Če javnega prevoza ni, je delavcu za lastni prevoz priznana le polovična kilometrina. Dobro bi bilo, če bi imeli ob takšnih premeščanjih kadri zagotovljeno tudi primemo možnost bivanja v kraju nove službe. Branka Demovšek Brežice - V Domu upokojencev Brežice so že sedmo leto zapored pripravili teden odprtih vrat. Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo ročnih del, ki so narejena iz blaga, papirja in podobno, med njimi so tudi novoletni okraski, pa rokavice, kape, šali in volnene nogavice. Približno deset upokojencev je s tem pokazalo, kaj počnejo skozi celo leto, obiskovalci pa so lahko izdelke po simbolični ceni tudi kupili. V decembru so svoje izdelke na ogled postavili in ponudili v prodajo tudi gojenci Varstveno delavnega centra v Brežicah. Obiščete jih lahko vsak dan med 8. in 15. uro. P.B. ena od slabosti slovenske policije. Kot slabost vam ljudje očitajo tudi pobiranje glob za vsak najmanjši prometni prekršek in sprašujejo, po čigavi direktivi ste na cesti najprej inkasanti in le izjemoma zgolj opozarjate? Takšna kaznovalna usmeritev je v bistvu normiranje policistovega dela. Prekrškarji, Ludvik Repolusk ki si jih oglobil, vplivajo na tvojo plačo. Pa nikar ne mislite, da se s takšno plačno politiko policisti strinjamo. S tem nas silijo v popolno nasprotje tistega lika policista, ki je bil zamišljen v strategiji iz leta 1996 - človek, ki V stiku s svojim okolišem deluje predvsem preventivno, z opozarjanjem. www.posta.si Je čar pisanja. Je čar pošiljanja. In je čar prejemanja. Poleg božično-novoletnih voščilnic in razglednic vas na pošti čakajo tudi znamke za pošiljanje voščil po Sloveniji in svetu. V akciji sodelujejo: Gikart, Emma, Grafocarton, Sidarta, Hočevar - Gaspari, Etiketa tiskarna, T Graf in Unicef. Zanesljivo vsepovsod KJ POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE Jkofite Mk, 07/49-91-250 3r| nMočnifee je cenejši! A Komična opera “čudežnega dečka Jureta” Krško - Jure Godler ni neznano ime na slovenski zabavni sceni, saj se pojavlja kot odličen imitator tako v radijskih kot tv-oddajah, pa tudi na javnih nastopih. Toda 23-letni Jure je ustvarjalen še na mnogih drugih področjih, najbolj pa ga zanima glasba. Pri sedmih letih se je Jure, ki mu - ne brez razloga že rečejo “čudežni deček” - sam začel učiti not in skladati, po končani Glasbeni šoti v Brežicah seje odpravil na študij v Ljubljano. Tudi tam je nadaljeval z glasbo, se sproprijel s tujimi jeziki in nazadnje ugotovil, da potrebuje nekaj več. Ker je do podrobnosti proučil Mozarta, ki mu pomeni tudi najpomembnejši ustvarjalni navdih, seje odpravil na študij v Mozartovo mesto - v Salzburg. To pa je seveda precejšen finančni zalogaj in zato se je Rotary klub Čatež na pobudo ravnatelja Glasbene šole Brežice prof. Dragutina Križaniča odločil z letošnjim Godalni orkester GŠ Brežice s solisti že devetim dobrodelnim hramu kulture Jure Godler božičnim koncertom pomagati minulo nedeljo izvedel kon-prav njemu. Tako je v krškem cert za klavir in orkester II. St. Andante, godalni orkester Glasbene šole Brežice, ki mu je dirigiral Vladimir Zlatko Sverak, pa je skupaj z vokalno skupino Solzice in solisti Marjetko Podgoršek Hor-žen, Mihaelo Komočar, Danilom Kostevškom in Nikom Ogorevcem izvedel komično opero Čarobni profesor, ki jo je prav tako napisal Jure. Kot je v zahvali vsem nastopajočim in obiskovalcem povedal predsednik Rotary kluba Čatež Peter Krivec, bo celoten izkupiček z omenjenega dobrodelnega koncerta namenjen Juretu kot finančna pomoč pri študiju kompozicije na Akademiji za glasbo v Salzburgu. J.K. Za uspešen zaključek leta še koncert Kapele - Leto, ki se izteka, je bilo za člane Pihalnega orkestra Kapele zelo delovno. Veliko truda je bilo vloženega v zbiranje sredstev za nabavo treh novih instrumentov. Ob spoznanju, da je vse manj sredstev za ljubiteljsko kulturo je vse bolj očitno, da bo marsikatero kulturno društvo prenehalo z delovanjem. Letos se je prvič tudi zgodilo, da so kulturna društva v brežiški občini lahko na razpise javnega sklada za kulturo prijavila samo dva projekta, kar potrjuje črnoglede napovedi. Kljub temu so člani Pihalnega orkestra Kapele izvedli dva večja projekta. 4. tradicionalno dvodnevno julijsko prireditev pod šotorom, na kateri so gostovali orkestri iz Slovenije in s Hrvaške, ter septembrsko tridnevno gostovanje v Nemčiji na 9. evropskem festivalu orkestrov. Skupaj z orkestri iz dvanajstih držav (Nizozemska, Belgija, Poljska^ Švica, Španija, Danska, Češka, Anglija, Avstrija, Danska. Estonija) so v treh dneh izvedli šest nastopov, pa tudi skupinski nastop vseh sodelujočih pod šotorom za pet tisoč ljudi. Nemški organizator jih je no doživetje so zabeležili tudi na DVD, tako da bodo obiskovalci njihovih prireditev del tega vzdušja lahko doživeli tudi sami. Zelo kmalu bo na ogled gostovanje v Nemčiji. Prvič že v petek, 22.decembra, ko pripravljajo ob 18. uri v Prosvetnem domu Brežice “Božično novoletni koncert”. Z njimi bosta nastopila tudi Brigita Suler in Marko Pezdirc. Tako bo leto uspešno zaključeno. Stekle bodo priprave na gostovanja v letu 2007 in na organizacijo tradicionalnega maratona godb julija v Kapelah. Zaradi de- Pihalni orkester Kapele letos presenetil z nenapovedano strokovno oceno, ki je Pihalni orkester Kapele uvrstila na drugo mesto, takoj Za poklicnim orkestrom Policije s Češke. Več dirigentov se je zanimalo za njihov kakovostni repertoar in za njihovo zgoščenko. Nepopis- narja se bo potrebno odločiti, ali gostovati na “Baščaršijskih dnevih” v Sarajevu ali gostovati na 10. evropskem festivalu v Nemčiji - Bad Schle-ma ali kje drugje, ali igrati samo doma. Kako pa priti do novih uniform, je pa že čisto druga “muzika”. I.U. Sevniški Trg v osrčju Evrope Bruselj - Na povabilo evropskega poslanca Lojzeta Peterleta se je v Bruslju mudila gledališka skupina društva Trg iz Sevnice. Kljub temu, da je njihov nastop v Bruslju odpadel, pa so se imeli sevniški gledališčniki v Belgiji lepo. V prvem letu delovanja je sevniška gledališka skupina društva Trg naštudirala izredno zahtevno delo Pod svobodnim soncem. Pod vodstvom režiseija Sinja Jezernika so Finžgatjev roman nekajkrat uprizoriti na odru, vrhunec njihovega ustvarjanja pa sta biti dve predstavi v parku sevniškega gradu. Predstavo, zaradi katere je društvo Trg dobilo letošnje občinsko priznanje, si je ogledal tudi evro-poslanec Lojze Peterle in ugotovil, da je to predstava, ki ne sme ostati znotraj Slovenije, ampak jo mora videti tudi Evropa v dobesednem pomenu besede. Peterle je Sevničane povabil v Bruselj, kjer naj bi nastopiti za Slovence, ki živijo v Belgiji. Vodstvo kabineta očitno ni potrdilo rezervacije dvorane, zato so sevniški gledališčniki, ki se jim je pridružil še pevski zbor Slovencev, ki živijo na tujem, ostati na cesti. Kljub temu so s krajšim kulturnim programom nastopiti kar na pločniku pred evropskim parlamentom in pritegniti pozornost mimoidočih. Pod vodstvom Lojzeta Peterleta, ki ima na Sevnico lepe spomine, saj je njegova mama šivala za Lisco in Jutranjko, so si Sevničani ogledati evropski parlament in znamenitosti Brus-lja. Biti so navdušeni nad Ato-miumom, kije spet na ogled za obiskovalce, skočiti pa so tudi v Amsterdam. Sicer pa se že veselijo 16. junija, ko bodospred-stavo Pod svobodnim soncem gostovati na Finžgaijevi domačiji v Doslovčah na Gorenjskem. N.Č.C. Kolokvij o Valvasorju Krško - Valvasorjev raziskovalni center Krško je pripravil kolokvij z naslovom “Janez Vajkard baron Valvasor in Krško”. Znani slovenski strokovnjaki s področja znanosti, visokega šolstva, umetnostne zgodovine ter domači predavatelji so razgrniti bogastvo krške preteklosti, povezane s polihistorjem Valvasorjem. Kljub odsotnosti nekaterih napovedanih predavateljev so udeleženci lahko spremljati znana in novejša spoznanja o slavnem someščanu in evropsko uglednem možu. Valvasor sicer ni dolgo živel v Krškem, pravzaprav je tam leta 1693 le umrl, a mu je s svojo Slavo Vojvodine Kranjske zgodovine in drugimi deti vtisnil neizbrisen pečat in odmevnost njegovega dela lahko zasledimo tudi v osnovanju dveh krških fakultet. O Valvasorju je sicer še mnogo neznank, saj ni dokazano, daje resnično bival v hiši, ki zdaj nosi njegovo ime, ker bi kaj podobnega lahko rekli še vsaj o sedmih krških zgradbah. Toda v tem posavskem mestu se močno trudijo za ohranitev imena slavnega rojaka. V ta namen obnavljajo njegovo domovanje oziroma širši kompleks, kar podpirata tudi Občina Krško in Ministrstvo za kulturo. Valvasorjevo ime lahko pomeni tudi dobro blagovno znamko, kar je že dokazal enolog Zdravko Mastnak s penino Valvasor. V.P. IZPOVEDI Prireditve 21. december Krško - plesna predstava “Lukec na božičnem sejmu”, ob 18. uri, Kulturni dom Pišece - božično-novoletni koncert ansambla Slovenski zvoki, nastopiti bodo še Gamsi, Vesele Štajerke, Sinovi Zagorja s Hrvaške in Godba Pišece; ob 17. in 20. uri, večnamenska dvorana Brežice - dobrodelna prireditev “Z glasbo in plesom v novo leto”, izkupiček bo namenjen družini Župevc, ob 17. uri, športna dvorana pri osnovni šoti 23. december Leskovec pri Krškem - prireditev v počastitev božiča, dneva samostojnosti in novega leta z naslovom “V objemu praznikov”, nastopili bodo Trio Planike, pevski duet Slavica Jarkovič in Anamarija Capi ter recitatorji Branka Jenžur, Vidka Kuselj in Ivan Mirt, ob 19. uri, osnovna šola 24. december Razbor pod Lisco - “Tik pred praznikom o prazniku” z Vilmo in Danilom Sitarjem in božični koncert Godbe Slovenskih železnic z Nuško Drašček in Janijem Krivcem, ob 10.30, cerkev in dom krajanov Kultura 21. december Brežice - otroška lutkovna predstava “Egon” v izvedbi Lutkovnega gledališča TRI, ob 17. uri, Mladinski center Podsreda - predstavitev knjige “Ko slive v mlin narejajo” avtorja Marjana Marinška, večer bodo popestriti duet Biser in citrar Marjan Marinšek, ob 18. uri, Slovensko-bavarska hiša 23. december Log - božični koncert Vokalne skupine Zefir iz Sevnice, ob 18. uri, v cerkvi Veliki Trn - božično-novoletni koncert KUD Slovenija, ki bodo predstavili najlepše božične melodije iz celega sveta v slovenskem jeziku 26. december Krško - proslava ob dnevu samostojnosti, slavnostni govornik bo Ernest Breznikar, kulturni program bo izvedel Simfonični orkester Glasbene šole Krško, ob 18. uri, Kulturni dom Blanca - 6. tradicionalni božično-novoletni koncert KD Godba Blanški vinogradniki, nastopiti bodo še ansambli Unikat, Zdravica, Mladi korenjaki, Vinogradniški kvintet, vokalni skupini Corona in zefir ter Brežiški flosarji: prireditev bo s humorjem povezoval Tilen Artač - Efigenija iz Hri-bara, ob 18. uri, dvorana osnovne šole 28. december Krško - družinska komedija Dese Muck “Blazno resno slavni” v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja, za izven, ob 19.30, Kulturni dom Sl ŽEUŠ BITI SPOŠTOVAN, SPOŠTOVAN PREDVSEM ZARADI SVOJIH DEJANJ? BI BIL RAD KOMU KORISTEN? Tl NI VSEENO ZA STISKE IN KRIVICE MED NAMI? ŽEUŠ ŽIVETI V MIRU IN SOŽITJU Z VSEMI? POTEM NAREDI NEKAJ ZASE. POSTANI PROSTOVOLJEC ZPM KRŠKO IN ZAČNI SPREMINJATI. MOŽNOSTI JE VELIKO. OGLASI SE V NAŠI PISARNI ALI POKLIČI! MS ZP Zveza Prijateljev Mladine Krško CKŽ 23, 8270 Krško tel.: 48-80-368, fax: 48-80-369, www: zveza-zpm-krsko.sl, e-mali: vida.ban@zveza-zpm-krsko.sl prostovoljci®zveza-zpm-krsko.sl 1953 -2006 53 let za srečnejše otroštvo j Q_» # Očesna ordinacija Dr. Preskar Ždimo vam lepe praznike in i vse dobro v novem letu. I v • »BS J(k Novo mesto, Seidlova 46, tel.: 041-389-529 Krško, CKŽ 4, tel.: 031-382-020, 07/49-21-536 Kje lahko pričakate novo leto? Posavje - Silvestrovanje v treh največjih občinah bo tudi letos na prostem. V Krškem bo novoletno rajanje na Trgu Matije Gubca, v Brežicah bo v centru mesta, v Sevnici pa pred Caffe Central’s. V najmlajši občini Kostanjevici na Krkj bodo zadnjo noč v letu občani preživeli vsak po svoje. Vse štiri občine so skupno za okrasitev in novoletno rajanje namenile dobrih 15 milijonov SIT. Praznično okrašeno Krško čer pred lokalom Caffe Central^ z nastopom priznanega slovenskega raperja 6 Pack Čukur-ja in najboljšo slovensko rock skupino leta 2005 Dan D. 30. decembra bo na istem mestu ob 15. uri potekala zabava za otroke z animatorko Romano Kolenc, kjer se bodo otroci učili tudi čaranja in oblikovanja figuric iz balonov. Istega dne ob 18. uri bo v športnem domu v Sevnici božično - novoletni koncert sevniške pihalne godbe z gostjo Nušo Derenda. Zadnji dan Občina Brežice je za okrasitev mesta prispevala 2 milijona SIT. Podjetje Elektronik Kranjc je bilo zadolženo za osvetlitev mesta, medtem ko je smreke priskrbelo podjetje HPG Vrbina. Vse, ki bodo na zadnjo noč v letu prišli v Brežice na novoletno rajanje, bo zabaval ansambel Dori, ob polnoči pa bo mesto razsvetlil še ognjemet. Silvestrovanje na prostem bo potekalo v organizacije Gostilne Santa Lucija. Občina Brežice bo tudi za silvestrovanje namenila 2 milijona SIT, medtem ko bo preostanek stroškov pokril lastnik lokala. Sredstva občine, kijih bo namenila za silvestrovanje na prostem, se bodo porabila predvsem za kritje stroškov ognjemeta, elaborata, ansambla in čiščenja mesta po prireditvi. Sevnica je v soju novoletnih lučk zažarela že na Miklavžev večer. Svetlobno okrasitev mesta je letos prevzel zavod KŠTM in zanjo odštel 2,5 milijona SIT. Najbolj je okrašen prostor pred HTC-jem, kjer bodo potekale božično novoletne prireditve. Je pa letošnji sevniški december vesel že od vsega začetka, saj si prireditve kar podajajo roke. Vrhunec bodo dosegle zadnje tri dni tega leta, ko bo v organizaciji zavoda KŠTM v letu najmlajše čaka otroško Sevnica potekal program pod silvestrovanje z bogatim pro-skupnim nazivom Novoletno gramom, ki ga pripravlja rajanje - Sevnica 2006. Pri- SMC Sevnica, ki se bo zaklju-čelo se bo 29. decembra zve- čilo z mini ognjemetom. Ve- liki ognjemet pa bo sevniško nebo razžaril točno ob polnoči, ko bodo vsi tisti, ki bodo silvestrovali na prostem ob zvokih ansambla Braneta Klavžarja, deležni tudi torte velikanke. Za prireditve v veselem decembru bo zavod KŠTM namenil 3,3 milijone SIT. Krajani Mimske doline bodo na Silvestrovo ob 10. uri zvečer z baklami odšli na pohod iz Krmelja do Kam-enškega. Ob povratku pa se bodo udeležili rajanja na prostem. Sevniški planinci si bodo prvi dan novega leta bistrili glave na novoletnem pohodu na Lisco, kamor bodo odšli ob 8. uri zjutraj. Občina Krško in Krajevna skupnost mesta Krško tudi letos na Trgu Matije Gubca pripravljata silvestrovanje na prostem. Mesto žari v novi praznični dekoraciji, za katero je občina namenila 5 milijonov SIT. Pred silvestrovanjem bosta za vzdušje še dve prireditvi, vse pa tudi letos vodi in načrtuje Zavod Regio, ker je bil doslej pri tem uspešen. V petek, 29. decembra, bo ob 20. uri na programu glasbeni večer s pihalnimi orkestri Posavja, med katerimi bo nastopil tudi Pihalni orkester Krško s solistko Tjašo Fabjančič. V soboto, 30. decembra, bo program pripravljen pretežno za mlajšo generacijo, saj bodo od 17. ure dalje nastopili različni pop izvajalci, ki so se na glasbeni sceni v letošnjem letu še posebej uveljavili. Predstavili se bodo Rudolf Gas, Supernova, Sou-sages, Dadi Daz, Krema, Kingston, Da phenomena, Nina Pušlar, Nexys ... V nedeljo, 31. decembra, se bo zaključna prireditev začela ob 22. uri, ko bo udeležence zabavala narodno-zabavna skupina Okrogli muzikantje. Fantje preigravajo vse vrste glasbo, so odlični šolani glasbeniki in “žurerji”, ki naredijo edinstveno vzdušje. Ob polnoči bodo obiskovalci v novo leto vstopili z veličastnim ognjemetom, srečneži pa še z bogatimi nagradami, za katere je poskrbel organizator. Vse tri prireditvene dni bo za metanje petard pripravljen Kljub delom na glavni brežiški ulici je središče mesta praznično razsvetljeno. poseben zagrajen prostor, za varnost pa bo skrbela redarska služba. 30. in 31. decembra bo veljal tudi spremenjen prometni režim. V soboto, 30. decembra, bo Cesta 4. julija od krožišča do odcepa za Hotel City za ves promet zaprta od 16. ure do L ure zjutraj, 31. decembra pa od 20. ure do 4. ure zjutraj. V najmlajši posavski občini pred vstopom v novo leto ni opaziti posebne evforije. Zanje seje nova doba in štetje od začetka začelo z dnem, ko so dobili svojo občino in župana in kot kaže, jim novo leto ne predstavlja nobenega posebnega mejnika. Mesto je lično okrašeno; okrasitev je tako kot vsa leta doslej opravil domači električar, za okrasitev pa so namenili slabih 300 tisočakov. Krajani ne bodo organizirali silvestrovanja na prostem, ampak se bodo zabavali vsak po svoje. Na svoj račun pa so prišli že otroci, saj je Božiček z darili prispel v vsako vas. Če še ni, pa še bo do konca leta, obljubljajo. Velik dogodek za Kostanjevi-čane pa predstavlja tradicionalni božični koncert Pihalnega orkestra Kostanjevica. Tudi letos bo koncert na Štefanovo, 26. decembra, v tamkajšnjem ^kulturnem domu. P.B., N.Č.C., B.D. Ekonomska in trgovska šola Brežice vošči svojim dijakomi, študentom, profesorjem in vsem ostalim prijateljem šole vesele božične praznike v novem letu pa veliko znanja ter lepih trenutkov v šolskih klopeh. ETRŠ Brežice, Bizeljska cesta 45, Brežice Žive jaslice Smarčna - Letošnji občinski nagrajenci - Športno kulturno društvo Večno mladi Šmarčna bodo letos že osmič pripravili živejaslice. Žive jaslice bodo kot igra prikazane ob gozdu na Smarčni, ob glavni cesti Boštanj - Radeče. Prva uprizoritev bo v nedeljo, 24. decembra, ob 19., uri, druga pa v ponedeljek, 25. decembra, ob 21. uri. N.Č.C. Rože na slovensko-hrvaški meji Obrežje - Novi klub-Klub posavskih novinaijev je pretekli teden uresničil še en del svojega letošnjega programa. Na mejnem prehodu, kjer je mogoč prehod le z maloobmejnimi prepustnicami, so namreč slovenski in hrvaški novinarji družno posadili cvetje in okrasne grmovnice ter tudi s tem izpričali prijateljstvo sosednjih narodov na južni evropski meji. Na mejnem prehodu pri znani gostilni Kahn, ki ima točilni pult menda na slovenski, skladišča pa na hrvaški strani, je že dlje časa samevalo šest velikih betonskih valjev, v katerih seje razrasel plevel, ki so ga novinarji odstraniti, natresti sveže zemlje in zasaditi rože in drevnine. Slovensko-hrvaška zelena meja bo poslej predstavljala tudi lepši vstop v obe državi, simbolično pa napovedovala, da se tudi z uvedbo schengenskega mejnega režima odnosi med državama in prebivalstvom ne bodo spremeniti. Posavski novinarji, ki so pretekli mesec na prijateljskem srečanju zbrati več kot 100.000 SIT in jih izročiti dvema romskima dijakinjama za nakup šolskih potrebščin, so začeti tudi s podpisovanjem izjave o štipendiranju romskih otrok. Posavski štipendijski shemi namreč predlagajo, da v svoja pravila vključi tudi možnost štipendiranja dijakov in študentov iz romskih družin. V.P. prejeli smo ... Izlet v neznano Člani društva upokojencev Razbor smo imeli konec semtem-bra zadnji izlet v letošnjem letu. Ker je bil organiziran izlet v “neznano ”, je bilo zanimanje zanj precejšnje. Prvo presenečenje je bil obisk vojašnice v Cerkljah, kjer nas je prijazno sprejel major Cvetko Daničič. Povedal je, da je njihova vojašnica ocenjena kot najlepše urejena v Sloveniji. Predstavil nam je delovanje in življenje vojakov, med katerimi je precejšnje število vojakinj, pa tudi načrte razširitve vojašnice v prihodnosti. Ogledali smo si razstave, ogromen park ter letališče, kjer so naše člane najbolj navdušili hangerji z dve-in štirisedežnimi letali. Pot smo nadaljevali po bizeljskih gričih med številnimi vinogradi, polnimi grozdja. Ogledali smo si repnice, kjer ob celoletni temperaturi okoli 8 stopinjah C hranijo odlična vina. Vodila nas je lastnica gospa Najger, ki nas je navdušila s svojim veselim temperamentom in z opisom naravnih slik ob ogledu repnic. V nadaljevanju smo si polni dobre volje, ki sta jo vnašala med nas naša dva muzikanta, ogledali še šolo v Artičah s poudarkom na spomenik, ki so ga v znak hvaležnosti postavili nekdanji učenci svoji dolgoletni učiteljici. Pot nas je vodila še mimo spomenika v Dolenji vasi, postavljenega v spomin izseljencem med 2. svetovno vojno. Sprejele so nas tudi šolske sestre na Resi. Telesno šibka ostarela sestra, toda polna duševne vedrine, nas je popeljala v njihovo kapelo, ki so jo kupile sestre leta 1970. Sestra je spregovorila o njihovem zavetniku in priprošniku sv. Jožefu, katerega freska krasi njihovo kapelo. Zaključek smo imeli v gostišču pri Treh lučkah, kjer so nam z dobro hrano ob glasu harmonike, potešili našo lakoto. Presenečenj pa še ni bilo konec. Prišla nas je pozdravit predsednica Posavske zveze DU gospa Anica Pajič. Presenetil nas je tudi pevski zbor upokojencev „Ajda” iz Dolenje vasi. V veselem razpoloženju ter skupni pesmi s plesom smo zaključili naš potep po Posavju. Vsem, ki so nas tako prisrčno sprejeli, v imenu vseh udeležencev izleta izrekam prisrčno zahvalo in voščim lepe božične praznike ter vse dobro v novem prihajajočem letu. Predsednica DU Razbor Nežka Bergant PEKARSTVO SUBAN KRUH, PECIVO, POTICE, MLINCI, REZANCI,... tu i PEKARSTVO Darinka Suban S.R : Cankarjeva ulica 1 ! 8250 BREŽICE IMMK mmm VESELE PRAZNIKE IN SREČNO 2007 vam želi PEKARSTVO SUBAN ms tuammHammm ZANIMIVOSTI, NASVETI za mlade... Krasimo in praznujemo Že dobrih osem let je, odkar so se z devetletko začeli tako imenovani tehniški dnevi. Tako za učence kot za učitelje je zelo zanimiv, privlačen in predvsem najbolj prazničen že skoraj tradicionalni tehniški dan, ki ga izvedemo v mesecu decembru. Tokrat smo dan začeli nekoliko drugače. Zjutraj nas je obiskal svetovni popotnik, ki nas je popeljal tia svoje popotovanje po črni Afriki, natančneje po Keniji, Tanzaniji in Zanzibarju. Ob diapozitivih nam je predstavil življenje nekaterih afriških ljudstev, rastlinstvo in živalstvo ter gore, na katere se je tudi sam povzpel. Predavanje je bilo zanimivo in poučno. Nato smo se razdelili v delavnice. Izbira je bila zares velika. Ustvarjali smo najrazličnejše novoletne in božične okraske, praznične voščilnice, pripravili smo praznične pogrinjke in pekli pecivo, okrasili šolo in smrečico, v frizerski delavnici so poskrbeli za lepe frizure. V eni izmed delavnic smo naredili škatle, v katere smo zavili bonbone in praznične misli, ki smo jih napisali vsi učenci in učitelji predmetne stopnje. Te si bomo podarili na novoletni čajanki konec decembra. Marsikaj se je dogajalo tudi na razredni stopnji. Z delavnicami so začeli takoj po jutranjem krogu, kjer so se dogovorih, kako bo delo potekalo. Najmlajši so izdelovali palčke iz storžev, snežake iz papirja in košarice iz valovite lepenke, učenci 3. in 5. razreda snežake na palici in oblake zvezdic, “četrtarji” pa venčke iz naravnih materialov. Učenci so bili zelo aktivni, uživali so, kar se je videlo na njihovih zadovoljnih obrazkih. Ena od učiteljic je dejala: “Z današnjim tehniškim dnevom uradno vstopamo v novolestni čas in se pripravljamo na veselo pričakovanje. Poskrbimo, daje prostor okrog nas v prijetnem novoletnem vzdušju.” Zagotovo so to začutili tudi vsi učenci, od najmlajših do najstnikov. Tako učenci kot učitelji se že veselimo vseh prireditev, ki jih bomo pripravili v veselem decembru. S tem bomo obogatili del sebe in morda tudi del vseh tistih, ki bodo praznovali z nami. Barbi Fister in Polona Starič, OS Krmelj Franci Rogač med mladimi Brežice - V začetku decembra je brežiško knjižnico obiskal pravljičar, prostovoljec in punker Franci Rogač. V dopoldanskem času je učencem 8. razreda OŠ Artiče, Bizeljsko, Brežice, Cerklje ob Krki, Dobova in Pišece predstavil svojo avtobiografijo “Ključ brezdomca”. Prisotnim je povedal, daje kot najstnik zaradi nerazumevanja s starši in težav v šoli večkrat pristal na cesti, kjer seje soočal z različnimi krizami in ljudmi, ki so imeli nanj velik vpliv. Vzponi in padci so bili stalnica njegovega življenja. Nenavaden človek z nenavadno življenjsko zgodbo, ki je, čeprav težka, v njem prebudila najboljše. V popoldanskem času so se v okviru zaključka Kristjanove knjižne uganke ob 17. uri z 31-letnim pisateljem srečali mladi ugankarji, ki so v letu 2006 v knjižnici pridno reševali mesečne knjižne uganke. Najprej soprisluhnili avtorjevim pravljicam, potem pa so vsi skupaj ustvarili še svojo pravljico. Ob zaključku srečanja je deset izžrebancev prejelo knjižne nagrade. Glavno nagrado, obisk predbožičnega Graza, je prispeval Integral Brebus. Prireditev je potekala v okviru “Ta veselega dneva kulture”. S.S. “JUMICAR” na OS Velika Dolina Na pobudo'in pod pokroviteljstvom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Brežice se je v ponedeljek, 27. novembra, na OŠ Velika Dolina odvijal program JUMICAR. Po lanski prvi uspešni izvedbi v mesecu decembru na OŠ Brežice seje dogodek ponovil letos še na tej šoli, kjer so bili udeleženci vsi učenci od 2. do 6. razreda. Program JUMICAR je enodnevni tečaj, namenjen preventivni vzgoji otrok v cestnem prometu na malo drugačen način - skozi igro, kjer vsak otrok podoživi pravi svet prometa. Ta program, ki ga izvaja podjetje iz Ljubljane, poteka po Sloveniji že več let in je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so opozorili učence na nevarnosti, ki jim pretijo v cestnem prometu ter jih poučili o vedenju in pravilih, ki so za njih kot za udeležence v cestnem prometu zelo pomembna. V praktičnem delu pa so se po poligonu, postavljenem na rokometnem igrišču za šolo, popeljali s pravimi avtomobilčki po mini mestni ureditvi s semaforji, znaki in ulicami. Tako so lahko učenci doživeli pravi svet prometa skozi voznikove oči. Kljub “zimskim razmeram” na poligonu je otroke grela radovednost in pričakovanje, tako daje prireditev uspela po mnenju vseh - pedagogov, pobudnika SPV Brežice in seveda udeležencev - otrok, ki jim je bil program tudi namenjen. Predsednik SPV Brežice, Igor Ilovar AU*'A. ■ ' fm- #.. $ 11. * v A •, ■>. k d i ri .jN ?; ) Pirati s Karibov Najbolj pričakovana filmska uspešnica leta je prava skrinja z zakladom, polna prekletstev, nenavadnih bitij in epskih pustolovščin in spet za vsemi vašimi naj ljubšimi pirati s Karibov! Očarljivi falot kapitan Jack Sparrovv (Johnny Depp) se vrača z dolgom, ki ga mora plačati - svojo dušo dolguje legendarnemu Davyju Jonasu, grozljivemu Vladarju morskih globin! Takrat se pogumni Will Turner (Orlando Bloom) in lepa Elizabeth Svvann (Keira Knightley) znajdeta v razburljivem vrtincu nevarnih pustolovščin, kijih sproži Jackov poskus, da bi se izognil večnemu prekletstvu tako, da bi našel zloglasno Mrtvečevo skrinjo! Omen 666 Prerokba je jasna. Znamenja prav tako. Čaka nas armagedon. In naši najtemnejši strahovi se bodo uresničili. V tej presenetljivi priredbi filma The Omen, ki je s svojo napeto atmosfero celo bolj srhljiva od izvirnika, oživijo najmračnejši strahovi samega človeštva ob osvoboditvi najbolj grozljivega, nepojmljivega zla. Da bi zaščitil svojo ženo (Julia Stiles), ameriški diplomat Robert Thom (Liev Schreiber) zamenja svojega mrtvorojenega otroka z drugim dojenčkom, čigar mati ni preživela poroda. Toda po nekaterih strahotnih umorih in grozljivih znamenjih prideta zakonca Thom do srhljivega odkritja - njun otrok je Šatanov sin. Hitri in drzni Tokio drrft Od avtorjev filmov Hitri in drzni ter Prehitri in predrzni prihaja do zdaj z oktani najbolj nabito nadaljevanje te filmske serije, ustvarjene za hitrost! Ko obsojeni voznik cestnih dirk Sean Boswell (Lucas Black) poskuša začeti novo življenje na drugem koncu sveta, ga njegova obsedenost z dirkami spravi v spor z japonskim podzemljem. Da bi preživel, bo moral postati mojster driftanja - novega sloga vožnje, v katerem drveči avtomobili drsijo skozi skoraj nemogoče ovinke in se upirajo gravitaciji in smrti za naj večji možni hitrostni užitek. Z več neverjetnimi podvigi in razburljivimi prizori dirk kot kdaj prej vas Hitri in drzni: Tokio drift posadi v vozniški sedež. Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah moda Modni letni horoskop 2007! Dragi kozorogi, čaka vas leto kreativnosti in ljubezni! Takšna bo tudi vaša moda. Toliko modnih zamisli s pridihom romantike kot v novem letu ni bilo še nikoli. Torej pripravite se na popolnoma nove sloge. Veijemite, čas je, da se predate spremembam! Medtem pa bo za vodnarje novo leto povsem nekaj drugega, nastopila bosta resnost in ustaljenost, s tem pa tudi veliko elegance! To ne pomeni, da ne boste več modni, se boste pa predali predvsem enemu slogu in sicer ne tistemu živahnemu! Ne pozabite, daje poslovna, elegantna moda zelo privlačna in vredna vsake pozornosti. Prepustite se in za nekaj časa mešanje slogov pustite na strani. Ribe bodo v novem letu pokazale, kar že dolgo niso. Predvsem pa to, da so vse drugo, le dolgočasne ne. Popolnoma nov slog, nova pričeska, nova šminka! Prav to leto je ribino, saj bodo prav one blestele v modemih slogih, v barvitosti in kreativnosti. Noben slog ne bo varen pred ribicami, saj jim bo uspelo prilastiti si prav vse. In še kako dobro boste izgledali! Sami sebi ne boste verjeli, kaj vse vam nudi modna žilica. Ovni gredo svojo modno pot naprej, še bolj se bodo poglobili v slog, ki jim ustreza in popestrili z modnimi dodatki. Nikakor ne dopuščajo, da bi jih kaj zmotilo, verjamejo vase in v svoj okus. Kdor ima dobro osnovo in gradi naprej, je lahko še bolj moden in doseže boljši izgled! Tudi bikom se bo dogajalo podobno kot ovnom. Ustaljeno, narejeno in dobro namišljeno je popolno! Nekaj manjših sprememb in dodatkov in videz bo popolnoma moderen in sprejemljiv. Bikom pa vendar le svetujem, da gredo malce naprej, en majhen korak. Brez strahu pred spremembo, verjemite svojim modnim občutkom in si upajte. Misel na kakšno modno novost in spremembo vam ne da miru, torej jo uresničite. Za dvojčke prihaja burno in naporno leto, vsaj kar zadeva modo. Želijo si spremembe, še bolj kot kdaj koli, ampak sprememba ni zanje prav nič novega! Kaj pa zdaj? Slogov, barv, modnih dodatkov, pričesk, obutve..., vsega bo dovolj! Mešajte sloge, barve in materiale, spremenite vse, obrnite na glavo, izpopolnite in premečite svojo omaro..., dajte si duška! Raki že nekaj časa čakajo na svoj čas in prišel je! Svojo kreativnost, svoje zamisli končno tudi uresničite! Naj vam bodo modne smernice le motivacija, pomoč, naredite si svojo modo! Vaša umetniška žilica vam ne da miru, da si ne bi ustvarili svoje mode! Uspelo vam bo, le verjemite vase! Zmožni ste več, kot mislite. In nihče ne bo opazil, da ste bili prav vi sami svoj oblikovalec, saj bo slog popoln! (nadaljevanje prihodnjič) Vsem skupaj želim srečno novo leto 2007! Lea Šinko Štraus Derma Art LASERSKI KABINET Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA UUCA 24, BREŽICE LASERSKO ODSTRANJEVANJE: MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACIJ AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC RAZVEDRILO HOROSKOP OVEM Živahni dnevi v prvi polovici tedna bodo prinesli nova znanstva, od katerih boste imeli koristi. Vikend bo na ljubezenskem področju precej vroče obarvan, nežnost in več dotikov pa bodo prinesli olajšanja. Pozornost bo navzoča. Trma vas lahko pripelje do nerazumnih dejanj, posledice pa boste lahko močno obžalovali. Vaša čustva bodo globoka in močna, vendar jih boste znali obvladovati le, če boste vključili svojo zdravo pamet. DVO JČKA Pri delu boste težko vztrajali, saj vam bo pozornost nenehno uhajala drugam. Zapleti med prijatelji se lahko obrnejo v krajšo avanturo. Polni protislovij boste, vendar je to vaša značilnost, ki jo večina že pozna. r m Vaš spomin je tako zanesljiv, da se bo okolica precej čudila. Veliko podrobnosti iz preteklosti bo prihajalo v tem tednu na dan, saj vam je preteklost zelo dragocena. Pretirana odvisnost v ljubezenskih odnosih lahko ljubljene ohromi. LEV Vaša čustva so precej površinska, zato se hitro zaljubite, kar pa povzroča razne težave, saj brez spodbude ljubljenih ogenj hitro ugasne. V denarnih zadevah boste neprevidni, manjše težave pa vam bo povzročala še stara teijatev. DEVICA V začetku tedna vas bodo dobre novice rešile skrbi, vendar boste vseeno prepričani, da lahko s tehtnim premislekom še izboljšate situacijo. Razumu boste zaupali bolj kot intuiciji. Zaključili boste pomemben projekt. TEHTMICA Začetek tedna bo precej napet, več boste na poti ah pa se boste močno angažirali pri novih poslih. Sodelavci ah poslovni partneiji bodo navdušeni nad vašim pogumom in energijo. Od vas bodo dobili celo več, kot bodo pričakovali. ŠKORPiJOM Vaše razmišljanje bo videti takšno, kot da ste edini na tem svetu. Čeprav se vam naporno fizično delo upira, boste sposobni nenavadne zbranosti, imeh boste živo domišljijo in izjemen spomin. Praktični boste tudi z denaijem. STRELEC Videti je, da ste sposobni živeti povsem sami, a je to le videz, ki vara. Kasneje boste plačevali davek, zato previdno! Težko vas bo razumeti in skoraj nemogoče nadzorovati. Moški boste radovedni, avantura ni izključena. K0Z0R06 Dokler vam ne bo uspelo premagati zadržanosti, ne boste vedeh, kaj jepravo zadovoljstvo. Delo vas lahko osreči, vendar pretiravanje pri tem lahko povzroči zdravstvene težave. Odnosi doma se bodo umirili. VODflAR Moški boste precej umiijeni in redko boste posegali v skrajnosti. Ustvarjalni boste, vendar vam bo primanjkovalo vztrajnosti in podjetnosti. Večina prijateljev vas bo podpiralo pri odločitvi, ki bo spremenila vaše življenje. Zapostavljeni ljudje vas privlačijo, saj čutite njihovo potrebo po razumevanju in pomoči. Radi boste delati usluge, vendar boste pričakovali hvaležnost. Okoliščine vas bodo dobesedno prisilile, da spremenite svoje mnenje. VESELE PRAZNIKE IN SREČNO 2007 jg VAM ŽEU KOLEKTIV PODJETJA ^4 cngoiNj Avto/m« Krika d.ao., Bohoričev* 20,8270 Krika MA6RADMA KRIŽANKA Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada - knjižna nagrada Stanislav Terbovc, Breg 19a, 1434 Loka pri Zidanem Mostu 2. nagrada - zgoščenka Sandra Dermelj, Budna vas 11, 8297 Šentjanž 3. nagrada - majica Saša Peteline, Artiče 32b, 8253 Artiče Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: SKALA, TAROK, OPEKA, PES, Č, PSALTER, KALORIJA, ZA, SAMOTAR, SAD, KRIVOVERSTVO, LA, ENI, IV, OBOK, CEV, OBI, NICOLE KIDMAN, NEVA, SELEN, MANEVRIRANJE, URA, ASLAN, AS. Geslo: ČLOVEKOVE PRAVICE Rešitev nagradne križanke (ne le gesla) pričakujemo do petka, 29.12.2006, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov, lahko pa tudi davčno številko! Fotokopij križanke ne upoštevamo! Kino servis Brežice Četrtek, 21.12., ob 18. uri Eragon, znanstveno-fantas-tični akcijski film, in ob 20. uri Žaga 3, srhljivka; petek, 22.12., ob 18. uri, koncert, in ob 20. uri Žaga 3; sobota, 23.12., ob 18. uri Eragon,. in ob 20. uri Žaga 3; nedelja, 24.12., ob 18. uri Eragon, in ob 20. uri Bela Masajka, biografska drama; ponedeljek, 25.12., ob 18. uri Samo prijatelja, komedija, in ob 20. uri Bela Masajka; torek, 26.12., ob 18. uri Samo prijatelja, in ob 20. uri. Bela Masajka. Kulturni dom Krško Petek, 22.12., ob 18. uri Huda mravljica, animirana komedija, in ob 20. uri Parfum, triler; sobota, 23.12., ob 18. uri Huda mravljica, in ob 20. uri Varuh, akcijska drama. Kulturna dvorana Sevnica Sobota, 23.12., ob 18. uri Jaz, ti in nadloga Dupree, komedija; četrtek, 28.12., ob 19. uri Samo prijatelja, komedija. RECEPT ZA VSAK DA/N Sadni kruh Sestavine: 500 g pirine ali pšenične polnozrnate moke (po želji uporabimo pol ržene moke) 20 g kvasa 1 žlička rjavega sladkorja ah medu 1/2 žličke soli cimet klinčki lupina 1 limone 2 dl drobno narezanega suhega sadja 5 do 6 dl vode 0,5 dl ruma 1 dl mandljev ah lešnikov 1 dl orehov Postopek: Drobno narezano suho sadje čez noč namočimo v mešanici vode in ruma. Zjutraj sadje stresemo na cedilo in prestrežemo sok, ki ga bomo uporabili za mesenje kruha. Iz kvasa, sladkorja, žlice moke in malo mlačne vode zamesimo kvaseč, ki naj počiva 10 minut. Iz moke, kvasca, soli, dišav in prestrežene tekočine zamesimo precej trdo testo. Pokrito naj počiva pol ure, toliko, da se količina testa podvoji. Vzhajano testo pregnetemo in enakomerno vmešamo suho sadje in oreščke. Gnetemo tako dolgo, daje sadje enakomerno razporejeno po testu. Oblikujemo dve štruci in ju položimo v namaščen model. Še bolje pa je, če model dodatno obložimo s papiijem za peko, da se testo ne bi prijelo modela. Po želji štručki po vrhu okrasimo z oreščki. Položimo v hladno pečico in pol ure vzhajamo pri 50 °C, nato temperaturo zvišamo na 180 °C in pečemo od 40 minut do ene ure, odvisno od debeline štručke. Po 10 minutah kruh zvrnemo iz modela, če seje testo prijelo robov, z nožem previdno ločimo testo od modela. Ohladimo na rešetki in shranimo na suhem. Medene štručke Sestavine: 400 g pšenične bele moke pecilni prašek 100 g margarine 150 g sladkorja v prahu 50 g orehov 50 g rozin cimet 2 žlici medu 2 jajci Postopek: Presejemo moko ter 1/4 pecilnega praška. Dodamo margarino in jo s prsti zdrobimo med moko. Nato dodamo sladkor, grobo nasekljane orehe, rozine, 1/4 žhčke cimeta, med in jajci. Z roko vse skupaj zgnetemo v testo. Oblikujemo tri štručke in jih položimo na namazan ter z moko potresen pekač v večji medsebojni razdalji. Pečemo pri 180 stopinjah, da zlato zarumenijo. Še tople poljubno narežemo. ŠPORT SavaGfc, 21.12.2006 AVTo/noBiuzEn plezanje Plezalci uspešno zaključili sezono Brežice - Športno plezanje je postalo zares zelo priljubljen in čedalje bolj množičen Šport, saj se je na minulem finalu mladinskega evropskega prvenstva in svetovnega pokala v dveh vikendih zvrstilo na plezalni steni v Kranju skoraj 300 tekmovalcev iz 23 držav. Za domačo reprezentanco je plezala tudi članica Posavskega alpinističnega kluba Katja Krejan, ki si je med kadetinjami priplezala 25. mesto. Pozabiti ne gre tudi, da se je Ambrož Novak (na fotografiji) kot reprezentant Slovenije že v juniju udeležil evropskega pokala v avstrijskem Imstu in zasedel odlično 11. mesto. Pretekli vikend pa se je na škofjeloški steni zaključil le- karate Dvoje zlato in bron Trbovlje - Preteklo soboto je potekalo najmočnejše tekmovanje v karateju na slovenskih tleh, ki hkrati velja za najstarejše v Evropi. Letos je bilo organizirano že 34. leto zapored, udeležilo pa se ga je kar 600 tekmovalcev iz 9 držav, med njimi tudi mladinska reprezentanca Francije, trenutno najuspešnejše države na svetu. Člani karate kluba Triglav so se s tekmovanja vrnili z zavidljivimi uspehi, kar še posebej velja za mlajše selekcije. Aleksandra Kožar je pri mlajših deklicah v športnih borbah do 33 kg z vso konkurenco opravila suvereno in osvojila zlato medaljo. Njen uspeh je pri mlajših dečkih do 37 kg ponovil tudi Janoš Špan, v isti kategoriji pa je nehvaležno 5. mesto pripadlo Janu Piltaverju, kije po obetavnem začetku zaradi premočnega udarca predčasno zaključil tekmovanje. Velik uspeh je dosegla še Denisa Sirič, ki je v kategoriji kadetinj nad 57 kg zasedla 3. mesto. tošnji državni pokal. Krejano-va je med kadetinjami na tej zadnji tekmi osvojila 7, mesto in sezono zaključila skupno prav tako na 7. mestu. Novak, ki seje s to sezono poslovil od mlajših dečkov, si je tokrat priplezal 11. mesto, pokal pa končal na skupnem 5. mestu. Mlada tekmovalca bosta svojo dobro pripravljenost skušala sedaj prenesti še na plezanje zahtevnih smeri v naravnih stenah in sicer predvsem v primorskih plezališčih, kjer so razmere za tako plezanje v zimskem obdobju najboljše. P.B. strelstvo Dve zmagi brežiških strelcev Ljubljana - Po slabem začetku sezone, ko so se s turnirja v Škofji Loki prvič po nekaj letih vrnili brez odličja, gre mladim brežiškim strelcem v državni ligi vse bolje, saj znova zasedajo mesta v samem vrhu. Tako so v Ljubljani kar dvakrat stopili na najvišjo stopničko in bili po Brežiški prvoligaši so z enim najboljših dosežkov v zgodovini kluba, 1670 krogi, na 3. turnirju prve državne lige osvojiti 8. mesto, ki ga zasedajo tudi v skupni uvrstitvi. Junak dneva je bil gotovo kapetan ekipe Robert Ferenčak, ki je kljub bolečinam v desnici zadel zelo dobrih 559 krogov. Še bolje je s 565 krogi šlo odkritju sezone Mihi Zevniku, Srečko Vidmar pa je prispeval solidnih 546 krogov. enkrat drugi in tretji. Zmaga je v kadetski konkurenci že drugič zapored pripadla presenečenju sezone, 15-letni Simoni Molan, ki je z izvrstnimi 357 krogi kar za 16 krogov izboljšala svoj osebni rekord s prejšnjega tekmovanja. Skupaj z Markom Pšeničnikom in Vladislavom Šelestom se je veselila tudi prve letošnje brežiške ekipne zmage, medtem ko je Pšeničnik s 353 krogi osvojil srebro. Nekoliko presenetljivo seje do 3. mesta dokopala tudi ekipa brežiških mladincev, ki je tokrat prvič nastopila brez svojega najmočnejšega člena - Kristine Grubeša. Njeno odsotnost je z osebnim rekordom 363 krogov nadomestil tokrat razpoloženi Tadej Sečen, pohvaliti pa velja tudi povratnika v ekipo Boruta Hollana. Simona Molan namizni tenis Gajšek in Brili najboljša Petrovče, Logatec - Člani Namiznoteniškega kluba Dobova so se udeležiti državnega prvenstva rekreativnih igralcev v Petrovčah. V kategoriji dvojic sta Primož Gajšek in Andrej Brili zasedla 1. mesto v kategoriji do 40 let. V tekmovanju za posameznike je Primož Gajšek prav tako zasedel 1. mesto v kategoriji do 40 let. Mladi namiznotenisači pa so tekmovali na 2. medregij-skem turnirju za kadete in mlajše kadete v Logatcu. V kategoriji kadetov sta se Jure Blaževič in Gregor Krnulc uvrstila od 5. do 8. mesta ter Alen Polovič in Dominik Pavlovič od 9. do 16. mesta. V kategoriji mlajših kadetov sta se Miha Peteline in Marko Duhanič uvrstila od 5. do 8. mesta, Jan Radanovič pa od 9. do 16. mesta. Hritrr studio v mišku DECEMBRU vam izd*lamo po vaši žimi DARJE IN VOŠČILNICE ROŽMAN FOTOGRAFIRANJE Z BOŽIČKOM B01 J. IN 20. DECEMBRA 2006 OB 16, URI na Lamutovi 16 (trnje) V BREŽICAH BOŽIČEK VA5 PRIČAKUJE V BREŽICAH ZA VAS GRADIMO NOVA STANOVANJA Na izjemni lokaciji v Brežicah v bližini trgovskega centra, vrtca, zdravstvenega doma, bolnišnice, avtobusne postaje gradimo zdrava stanovanja z izjemno toplotno izolacijo, podzemnimi garažami in dvigali. Velikost: od 32,45 m2 do 90,60 m2. Vseljivo decembra 2006. ' VESEL BOžič IN SREČNO 2007 ! rjJTT] Boštanj SL. - inženiring Informacije: Boršt 12b 8263 Cerklje ob Krki MDB 2a, 8273 Leskovec pri Krškem tel.: 07 490 22 60, fax: 07 490 22 63 Renault Laguna Grandtour Elite 2,0dCi 175 FAP Laguna je danes že prava dama. Lahko bi rekli, da je nekoliko v letih. Pa vendar elegantni Francozinji, ki redno osvežuje svojo zunanjost, predvsem pa dopolnjuje notranjost in z odliko skrbi za kondicijo, takih stavkov ne drznemo izreči. Trud, ki ga vanjo vlagajo pri Renaultu, se izpostavi s svežino čistih oblik in poudarjenih linij, ki naj bi njeno priljubljenost obdržale vsaj še nekaj časa. In ni dvomiti, da bo tako, saj omenjene odlike le še poudarja najnovejši in najmočnejši diesel-ski motor, ki ne le, da ji daje primerno kondicijo, pač pa skrbi za varčnost in ekološko naravnanost. Laguna je torej pripravljena na vse in kdor si jo privošči, je “zadel”, saj je še vedno privlačna. Posebno še v karavanski oziroma grandtour različici, za katero se sicer ne ozirajo več po cesti, a svojemu lastniku nudi udobje, pro- stor, zanesljivost, varnost in v testnem dCi primem varčnost. Tako velikost prtljažnega prostora, kot potniška kabina sta na ravni konkurentov, medtem ko je uporabne tehnologije povprečno več ravno v notranjosti, kjer sicer ni posebnih pretresov, saj je dobro le še izboljšano in kdor Lagu- no pozna od prej, se bo zlahka znašel. Toliko bolj, če mu je bila prejšnja Laguna všeč. Osvežena armatura z drugačno obliko merilnikov in stikal ter izboljšani materiali so bistvo vsega, sicer pa v Laguni, pravzaprav v žepu, saj gre za pametno izvedbo, najdemo že znano kartico za nadzor nad zaklepanjem in odklepanjem ter ročno zavoro z električnim upravljanjem. Njeno mesto ni več med sedežema, temveč na levi strani ob volanu. Oboje poznamo od prej, pa vendar sta oba pripomočka „hvale vredna” še danes, saj sta (potem ko se nanju Zmogljivosti: - najvišja hitrost 222 km/h -pospešek 0-100 km/h: 8,6s - poraba po podatkih proizvajalca: 8/5,3/6,21/100km - testno povprečje: 6,8 1/100 km Motor: - vrstni, turbodieselski štiri-valjnik -prostornina: 1995 cm3 - naj večja moč: 175 KM (127 kW) -navor 360 Nmpri 1750/min privadimo) predvsem udobna in uporabna. Lagunina notranjost je še izraziteje potovalno naravnana. Vozniku so na voljo vse pomembnejše informacije in elektronski pripomočki, med katerimi je zaradi po mojem mnenju premajhnih ogledal, opozorilnik za parkiranje zelo pomemben. Ker je pozornost namenjena predvsem udobju in varnosti potnikov, Laguna razvaja z bogato serijsko opremo že v osnovnem paketu in z najboljšo aktivno ter pasivno varnostjo, dokazano s petimi zvezdicami neodvisne organizacije EuroNCAP. Po udobju in funkcionalnosti je Laguna nekakšen multipraktik. V testnem primeru morda še bolj kot običajno, saj ima zahvaljujoč zmogljivemu motorju in nekaterim dodatkom skoraj športen pridih, medtem ko ji povečan prtljažnik in obilo prostora dajeta —, tudi družinske lastnosti. Zlahka jo torej namenimo športnemu očku. Večkrat omenjen, povsem nov dvolitrski dCi motor s 175 konjskimi močmi „povzroča“ dobrodošlo dinamiko, ki ne zaostaja za nikomer, predvsem pa ponuja vselej dobrodošlo varčnost in zelo resno koketira s konkurenco. Tako se odziva tudi univerzalno nastavljeno podvozje, ki zagotavlja zanesljivo lego na cesti in predvidljive reakcije. Aleksander Krebelj Seja Občinskega sveta občine Brežice OBČINA Brežice Na drugi seji Občinskega sveta občine Brežice, kije potekala 11. decembra, je bilo obravnavanih kar nekaj pomembnih točk. Tako je bil najprej sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu občine Brežice za leto 2006. Na podlagi poročila o realizaciji plana proračuna občine za obdobje januar - junij je bilo razvidno, da bo zaradi ugotovljenega razkoraka med planiranimi in realiziranimi prihodki in odhodki potrebno pristopiti k pripravi rebalansa občinskega proračuna. Rebalans proračuna tako temelji na ugotovitvah iz polletnega poročila, devetmesečni realizaciji in preveritvi možnosti izvedbe in plačil posameznih postavk iz plana proračuna občine za letošnje leto. Spremembo plana proračuna narekuje ponovni izračun primerne porabe občin in zneskov finančne izravnave za leto 2006, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance. Na strani prihodkov je prišlo do naslednjih sprememb: - Po preveritvi izračuna prihodkov za primemo porabo občine je Ministrstvo za finance ugotovilo, da bodo doseženi lastni prihodki občine, ki se upoštevajo kot vir za zagotovitev primerne porabe občine, v večjem obsegu, kot so bili prvotno načrtovani in bodo tako z rebalansom usklajeni z dejansko realizacijo, za obseg večjih prihodkov pa je znižana finančna izravnava. - Nižji od predvidenih bodo tudi realiziraniprihodki z naslova mejne takse, saj je bilo z mesecem marcem prekinjeno pobiranje le-te. - Zaradi nerealiziranih večjih investicij na območju naše občine bodo manjši od predvidenih tudi prihodki z naslovako-munalnih prispevkov. - Zmanjšuje se tudi plan prihodkov z naslova odprodaje občinskega premoženja, kije usklajen z že realiziranimi prihodki z naslova prodaje premoženja ter predvidenimi prihodki iz razpisne javne dražbe. - V letošnjem letu ne bo realiziran planiran prihodek države za sofinanciranje dela družin- skih pomočnikov. - Na osnovi Pravilnika o namenih, kriterijih, načinu in postopku dodelitve sredstev občinam po 26.a členu Zakona o financiranju občin so občini pripadla dodatna sredstva, ki jih je občina pridobila za čistilne naprave Obrežje, modernizacijo cest, obrtno cono Dobova in parkirišče Pod obzidjem. - Za sofinanciranje investicij iz državnega proračuna ne bosta realizirana planirana prihodka z naslova obnove vodovoda Brežina in izgradnje čistilne naprave v Brežicah, ker investiciji ne bosta realizirani v letošnjem letu. Z rebalansom so predvideni prihodki v skupni višini 4.575.000.000 SIT, kar predstavlja 84% plana prihodkov proračuna za leto 2006. Spremembe na strani odhodkov so naslednje: Skupni odhodki po rebalansu znašajo 4.891.922.652 SIT, kar predstavlja 83,6% plana odhodkov proračuna za leto 2006. Na strani računa financiranja p prišlo do naslednje spremembe: - Plan proračuna je predvideval najem kredita v višini 300 milijonov SIT za izgradnjo Knjižnice Brežice, OS Bizeljsko in čistilne naprave Brežice. Zara- di tega, ker se bo izgradnja čistilne naprave Brežice prenesla v leto 2007, se najem kredita zmanjša za 100 milijonov SIT. Realizacija plana proračuna, ki se giblje okoli 83%, tako na prihodkovni kot odhodkovni strani, je predvsem posledica tega, ker se iz letošnjega leta prenaša v prihodnje leto izgradnja čistilne naprave Brežice. Pogoj za kandidiranje za evropska sredstva je bila prijava investicije - CN Brežice ter njena umestitev v proračun 2006. Deloma je plan nižji tudi zaradi tega, ker bodo nekatera plačila za že realizirane investicije v letošnjem letu poravnane v naslednjem letu. Na omenjeni 2. seji OS občine Brežice je bil tudi sprejet sklep o poklicnem opravljanju funkcije podžupanje občine Brežice. To funkcijo bo opravljala Patricki Cular. Naloga podžupanje bo predvsem pomoč meni kot županu pri mojem delu ter opravljanje posameznih nalog iz moje pristojnosti, za katere bom podžupanjo pooblastil. Pa-tricia Čular je bila v tem mandatu izvoljena v Občinski svet občine Brežice kot svetnica Slovenske demokratske stranke. Sprejet je bil tudi Predlog kandidatov za predsednike, namestnike predsednikov in za člane stalnih delovnih teles Občinskega sveta občine Brežice, ki gaje pripravila Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Občinski svet bo imel v tem mandatu naslednjastalnadelov-na telesa. 1. Statutamo-pravno komisijo, ki jo bo vodila Irena Rud-man (SDS). 2. Komisijo za vloge in pritožbe bo vodil Robert Žagar (SDS). 3. Odbor za družbene dejavnosti bo deloval pod vodstvom Milene Jesenko (SD). 4. Odbor za proračun, finance, davčno politiko in občinsko premoženje bo vodil Matjaž Pegam (LDS). 5. Odbor za malo gospodarstvo in turizem bo vodil Jernej Zorko (SDS). 6. Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja bo vodil Ivan Sušin (SLS). 7. Odbor za urbanizem in okolje bo deloval pod vodstvom Jureta Pezdirca (PUM - AS). 8. Odbor za komunalno infrastrukturo pa bo vodila Vla-dimira Kežman (LDS). Imenovani so bili tudi člani nadzornega odbora - Dušan Sečen, Jožica Stezinar, Janko Strašek, Mihael Škrlec in Tone Vesele božične praznike in srečno novo leto 2007 ter čestitke ob dnevu samostojnosti. OO SDS Brežice L . Slovenska ljudska stranka Novo vodstvo SLS v občini Brežice Člani SLS v občini Brežice smo na občnem zboru 30. 11. 2006 izvolili novo vodstvo. Novoizvoljeni predsednik je Ivan Sušin, podpredsednika sta Ivan Vogrinc in Roman Baškovč, člani občinskega odbora - izvršilnega organa pa so Toni Žnideršič, Matjaž Polovič, Lado Križman, Andrej Horžen, Ivan Kovačič, Tone Cerjak, Alenka Kos in Miran Omerzel. Blagajniški nadzorniki so Jože Blažinč - predsednik, ter Stanko Ogorelc in Beni-jamin Baškovič. Člani novega vodstva želimo odločno delati za interese vseh občank in občanov, obenem Vam želimo vesel in doživet božič ter srečno novo leto! OO SLS Brežice SOCIALNI [MM Na sejah občinskega sveta je ena od pomembnih točk “Vprašanja in pobude”. Mi smo tokrat spraševali župana, ali je bila ob koncu prejšnjega mandata na Slovenske železnice posredovana pobuda, da bi se v Brežicah ponovno zaustavljala mednarodna vlaka z odhodom iz Ljubljane ob 8.35 in ob 21.05. Gre za precej potnikov - starejših, ki prihajajo v naše kraje kot turisti z dopoldanskim vlakom, za dijake, študente in zaposlene, ki imajo opravke v kasnejših popoldanskih urah v Ljubljani, Celju, Mariboru. V imenu tistih, ki jim je vožnja z vlakom najugodnejša, ne nazadnje tudi cenovno, prosimo za ponovno uvedbo postanka teh dveh vlakov v Brežicah. Pričakujemo vsaj odgovor! Interpelacija zoper ministra za zdravje se je končala pričakovano glede na razmerje moči v parlamentu. Vsi, ki nam je zdravje največja vrednota, a ne sodimo med premožne sloje, smo ob dogajan- občinski svet brežice LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Želimo vam lepe božične praznike ter veliko zdravja, sreče in uspehov v letu 2007. LDS Brežice jih na tem področju res upravičeno zaskrbljeni. Minister je zagotavljal, da ne bo razgradil sistema javnega zdravstva, a zagotovo ni prepričal. Moteča, vsaj za nas v SD, je bila med drugim njegova trditev, da koncesij zdravnikom ne podeljuje on, ampak župani.. To je sicer res, vendar je enako res, da se odgovornost prenaša na lokalne skupnosti, zakonodaja pa se pripravlja in sprejema na povsem drugem naslovu! Je pa to signal, da bomo morali biti tudi v občinskem svetu bolj pozorni na dogajanja na tem področju, še posebej, ko gre za zdravje otrok in starejših. Milena Jesenko, svetniška skupina SD DeSUS »se general V imenu občinskega odbora DeSUS Brežice čestitamo občanom k prednovoletnim in novoletnim praznikom ter želimo srečo in zadovoljstvo v letu 2007 ! Predsednik OO Rok Kržan Občinska svetnika: Marjan Jurkas Jožica Obradovič Obilo družinske sreče ob božičnih praznikih, zadovoljno in uspešno leto 2007 ter čestitke ob dnevu samostojnosti. Neodvisna lista svetnikov občine Brežice Dajte poročila! V preteklem mandatu sem bil svetnik Občinskega sveta Brežice. V teh štirih letih sem se osredotočil na javne službe, ki jih opravlja “KOP” Brežice. Vsako leto mandata sem pričakoval poročilo podjetja “KOP” o opravljenem delu in o zbranih denarnih sredstvih od uporabnikov (vodarina, smeti, kanalščina). Toda zaman sem čakal, takih poročil ni bilo. Hočeš-nočeš se mi pojavi sum, da se okoli javnih služb dogajajo nečedne stvari. Nekajkrat sem postavil svetniško vprašanje na to temo, toda odgovori so bili nepopolni in nedorečeni. Upam, da tudi vas zanimajo te reči in da se tudi vi vprašate, kam gre denar, ki ga vsak mesec plačujemo KOP-u. Mojo morebitno zmoto lahko dokaže le večletno poročilo KOP-a in podrobna analiza le tega! Psi lajajo, jadrnice... OOSNS Janko Žalac STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE Ob prvem “javljanju” v Sa-vaGlasu se najprej zahvaljujemo volivcem za izkazano Ivan Molan Zorko. Omenjeni člani bodo med seboj izvolili predsednika in podpredsednika nadzornega odbora. Pod točko razno je občinski svetnik in predsednik Krajevne skupnosti Šentlenart gospod Stanko Radanovič (SNS) podal pobudo, da bi Agencija za radioaktivne odpadke usmerila svoje raziskave na področje Gornjega Lenarta, na mejo s sosednjo občino Krško. Ob prihajajočih božično -novoletnih praznikihželim vsem občankam in občanom občine Brežice mnogo čudežnega prahu, zdravja, sreče in izpolnjenih želja v letu 2007. Ivan Molan, Župan zaupanje na lokalnih volitvah. V Občinskem svetu občine Brežice smo zastopani z enim svetniškim mestom, kar hkrati pomeni tudi z enim glasom pri sprejemanju odločitev. Naš glas v tem smislu sicer ne bo pomenil veliko (ker je le eden), bo pa vsekakor naša prisotnost v občinskem svetu odmevna. Zaradi aktivnosti pri reševanju nekaterih perečih problemov Posavja in občine smo odmevni tudi v poročilih raznih javnih medijev. Kot smo na volitvah obljubili - zagovarjali bomo za občane in okolje najboljše rešitve in v tem smislu sodelovali z enako mislečimi. Na tem bomo vztrajali kljub temu, da nas Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni postavila na nobeno pomembno funkcijo v delovnih telesih občinskega sveta in to kljub neprimerno boljšemu poznavanju vsebine dela delovnega telesa od nekaterih imenovanih. To nekako ni v duhu s pred in povolilnimi izjavami zmagovalcev volitev o zaželenosti, vključevanju in sodelovanju strokovnjakov pri reševanju določenih problemov v občini. Nedavna dogajanja okoli iskanja primernih mest za “raziskovanje” primernosti lokacije za skladiščenje NSRAO nam povedo še nekaj. Okoljski problemi so hkrati tudi družbeni! Ne da se jih reševati ločeno, še manj jih gre podcenjevati ali celo mižati pred njimi.’Ne rešuje jih niti najemanje “mediator-jev” (“plačancev” po domače). Tudi jih ne moremo izvzeti iz celostnega dejanskega in prihodnjega dogajanja v občini. Dela pri iskanju okolju prijaznih rešitev nam torej ne bo zmanjkalo... za SEG mag. Hrvoje T. OršaniČ mnenja, odgovori, popravki ... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.1.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Spoštovani gospod župan! Morda tovrsten način komuniciranja ni povsem običajen, vendar pa čutimo za potrebno in primerno, da vam izrazimo naše mnenje in stališča v zvezi Z dogajanjem na zadnji seji občinskega sveta, ki je bila v četrtek 7. decembra, in je gospa “podžupanja ”, ki je vodila sejo, opravičila vašo odsotnost. Sejo je vodila ga. Ana Somrak, ki se je predstavila, da ste jo malo prej za “podžupanjo ” imenovali in ji prepustili vodenje 2. seje občinskega sveta, ker ste sami zadržani z važnejšimi opravili. Svetniki LDS nismo hoteli protestirati, da o tem nismo bili obveščeni z vaše strani, ker smo želeli pokazati konstruktiven odnos do dela občinskega sveta in do ga. Ane Somrak, ki je vodila sejo v nasprotju s poslovnikom občinskega sveta. Svetnike o tej svoji sicer legitimni pravici niste uradno obvestili ne na seji občinskega sveta niti pisno, kar bi o tako pomembni odločitvi od vas vsekakor pričakovali. Neuradno smo tudi izvedeli, da ste imenovali tudi podžupana. Prepričani smo, da bi si člani sveta občine Krško o tako pomembnih odločitvah zaslužili vašo pozornost, saj vas nenazadnje k temu obvezuje tudi Statut občine. Priložnosti je bilo kar nekaj. Vseeno upamo, da tovrsten način delovanja ne pomeni približevanja avtokratskemu modelu vodenja občine Krško in Želimo verjeti, da je bila neobveščenost svetnikov o tako pomembni funkciji, kot je funkcija podžupana, zgolj slučajna. Svetniška skupina OO LDS KRŠKO Posvet Kluba posavskih novinarjev o romski problematiki (Brezovska gora, 21. novembra 2006) V dneh, ko so slovenske medije preplavili prispevki o Romih, reševanju romskega vprašanja, ko smo brali in slišali tudi veliko nestrpnih besed in sovražnega govora, smo posavski novinarji na srečanju, ki smo ga namenili tej problematiki, ugotovili, da je potrebno vprašanjem etike, spoštovanju različnosti in strpnosti v Sloveniji, pa tudi vprašanjem profesionalnosti in odgovornosti novinarjev, posvečati še več pozornosti. Oglašamo se zato, ker imamo pri obravnavi “romske problematike ” bogate izkušnje. Romska problematika niso le problemi! V času, ko so se Romi pojavljali na prvih straneh časopisov in v prvih minutah poročil, opozarjamo slovensko javnost, da bi mora- NAROČILN1CA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVAGLAS Ime in priimek_____________________________ Podjetje(naziv in naslov)__________________ Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV Kraj_____________________ Poštna št. Ulica______________________ Telefon Datum______________________ Podpis Število izvodov Naročnina skupaj s'PTT stroški znaša 210 SIT oz. 0,88 EUR preračunano po centralnem tečaju na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine kje možen samo pred novim obračunskim obdobjem. y A li večkrat govoriti, pisati in poročati o romski kulturi, zgodovini, o njihovih dosežkih, težavah, uspehih, delovanju, o njihovem izobraževanju, dobrih primerih, integriranosti, sodelovanju z okolji, v katerih živijo, o reševanju njihovih socialnih stisk, o zaposlovanju Romov... Tudi v naših posavskih vrstah imamo kolegico, ki je Romkin-ja, obetavna novinarka, ki nam pri novinarskem spremljanju življenja Romov pogosto skoči na pomoč. Prepričani smo še, da je pri obravnavi Romov v Sloveniji prisotnih še veliko stereotipov, ki so plod pomanjkanja znanja. Izobraževanje Romov in izobraževanje o Romih je prvi korak sožitja. Za Klub posavskih novinarjev Irena Majce in Goran Rovan mali oglasi Prodam dva prašiča, težka okoli 100 kg. Pokličite 07/45-23-044. Prodam prašiče, težke okoli 120 kg, krmljene z domačo hrano in proste reje. Pokličite 040-202-022. Prodamo opremljeno dvosobno stanovanje v okolici Brežic. Pokličite 041-844-497. Prodam kravo simentalko, brejo 7 mesecev s tretjim teletom, ter osebni avto Golf 4 SBI dizel 1.9, letnik 2002, s prevoženimi 70.000 km, petimi vrati, rdeče barve, izgleda kot nov. Pokličite 051-232-253. lOM pri 2f>MS mtMA&NKUC.VSAKMHOBI^Poaa* ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice in praprababice ROZALIJE ZORČIČ upokojene učiteljice iz Brežic se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje, poklonili cvetje, sveče in darovali za mašo ali Slomškov dom. Posebej se zahvaljujemo ravnateljici OS Brežice za ganljive poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred, g. Francu Lešu in sodelavcem za vzorno organizacijo pogreba, Krajevni organizaciji Združenja zveze borcev narodno osvobodilnega boja za častno spremstvo ter pevcem za odpete žalostinke. Hvala osebju Doma upokojencev v Brežicah za več kot dveletno nego ter dr. Vandi Zorko in celotnemu osebju internega oddelka Bolnišnice Brežice za zdravljenje v zadnjih tednih njenega življenja. Posebna hvala sosedam, gospe Nadi Rožman, gospe Albini Zore in gospe Ivanki Miklavžin za dolgoletno pomoč in druženje na njenem domu. Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, zpman oko te naše išče. Življenje celo si garal, z veseljem zemljo obdeloval. Za dom, družino si skrbel, za prijatelje vedno čas imel. Sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradedka, tasta, strica, svaka in bratranca ANTONA KEŽMANA iz Loč 43 se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam priskočili na pomoč. Iskrena hvala za vsa izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Lepo se zahvaljujemo PGD Loče za organizacijo pogreba. Posebno zahvalo smo dolžni godbi iz Loč, g. Petelincu, vsem godbenikom za zadnji poklon ob odprtem grobu, g. župniku Damjanu, Kmečki zadrugi Brežice, g. Žičkarju, vsem praporščakom in govorniku g. Branku Bogoviču. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakomur posebej, tudi tistim, kijih v zahvali nismo posebej imenovali, pa so našega dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi _________________________4___________g_____________________________ ZAHVALA Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. Ob boleči izgubi naše mame, tašče, stare mame, prababice, sestre, tete in botre ZORE FUČKO z Rajca la se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše, posebno pa tistim, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku z Velike Doline za lepo opravljen obred, g. Hedlu za poslovilne besede, Pevskemu zboru Slavček, cerkvenemu zboru, g. Šeberletu za zaigrano Tišino in g. Žičkarju za pogrebne storitve. Še enkrat vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Vsem prebivalkam in prebivalcem Posavja želimo vesele praznike, v letu 2007 pa veliko zdravja, sreče in uspehov pri delu! Agencija za radioaktivne odpadke Černelčeva 9,8250 BREŽICE OŽ1Č SREČNO 2007 TEL.: 07/49-61-090,07/49-93-240 FAX: 07/49-93-241 GSM: 041/619-455 V ? V f Jože Žčkar s.p., Črešnice 32, 8263 Cefklje ob Krki Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev - 1 EUR (preračunano po centralnem tečaju: 1 EUR = 239,640 SIT ). Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Vsebine na straneh Lokalne skupnosti in Kultura pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS. Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. "N J Šestnajsta » REKLA « tč, f j i\i 11.1 htit tfli frji'1’1 (|( i^,itiTi flirt Na cesti skozi Brežino se je sredi decembra začelo nekaj premikati. Pred dnevi so namreč komunalci in cestarji začeli asfaltirati tisti pas prometnice, kjer se cesta stika z robnikom. Vsi, ki so trdili, da občinska oblast že leto dni zavlačuje z deli in s tem nagaja predsedniku krajevne skupnosti Sentlenart Stanetu Radanoviču, ker pač ni kompatibilen z vladajočimi, bodo morali zdaj spremeniti mnenje. Tisti, bolj izkušeni na političnem parketu, pa bodo dodali, da so zdaj volitve pač mimo in z zaostanki je treba pospraviti. Roman Kragl in Tine Marko iz godbe Blanški vinogradniki, ujeta v objektiv na gostovanju v Berlinu. “Nič se mi režat, čez 20 let boš imel tako frizuro kot jaz, brki pa ti sploh ne bodo zrastli, "je Tine “napovedal” mlademu harmonikarju. Na zelo odmevnem kolokviju o Valvasorju je pozornost zbudil tudi prispevek dr. Janeza Povha o Valvasorju in visokem šolstvu v Krškem. Povh je profesor tudi na Fakulteti za logistiko v Celju oziroma Krškem, s svojim predavanjem pa je malce prizadel Brežičane. V občino Krško je namreč umestil kar tri fakultete: poleg tiste za logistiko, ki že deluje, in fakultete za energetiko, ki je v snovanju in bo sedež seveda tudi imela v Krškem, je tja preselil še načrtovano brežiško fakulteto za turizem in trgovino. Vsaj profesor Povh, ki je, mimogrede, Novomeščan, bi le moral malce bolj poznati geografijo in delitev fakultetnih programov. Policija več ne skriva, da se posamezniku pri plači kot stimulacija štejejo globe, ki jih je podelil udeležencem v prometu. Če vas v veselem decembru policist slučajno za manjši prekršek spusti naprej le z opozorilom, se zahvalite, kot da vam je dal božičnico. Ne pozabite, da si v sistemu takšne politike obračunavanja plač policist od ust odtrga, če vas ne udari po žepu. V podjetju Inkos Krmelj, naslednici nekdanje Metalne, ki jo je nekoč uspešno vodil Marko Borštnar, po nekaj kriznih letih zdaj nimajo težav z naročili in prodajo. Za povečano proizvodnjo pa jim po besedah direktorja Rudija Beca hudo primanjkujejo varilci in še nekateri delavci kovinarske stroke. Morda tudi zato kličejo na pomoč vladajočo politično stranko SDS, ali pa kratica na pločevini pomeni kaj drugega? Ob odprtju sortime linije na zbirnem centru komunalnih odpadkov v Spodnjem Starem Gradu je predsednik KS Dolenja vas Branko Vodopivc sicer pohvalil urejenost te deponije, glede smradu pa je komentiral: “Drek ima svoj duh, tudi če ga daš v zlato škatlo.” Prednovoletni sprejem Čatež ob Savi - Vabilu brežiškega župana Ivana Molana na prednovoletno druženje seje tudi letos odzvalo veliko vodilnih in vodstvenih ljudi iz občine Brežice in Posavja. Molan je v krajšem nagovoru spregovoril o letošnjih dosežkih in razvojnih priložnostih občine ter nazdravil za uspešno novo leto. Tudi tokrat so podelili občinska priznanja za dosežke na področju inovativnosti ter raziskovanja. Letos jih je za uspehe na področju odličnosti prejela Osnovna šola Brežice, za že patentirano inovacijo - senzorski sončni sledilnik pa Dejan Skrivalnik. V.P. Dejan Skrivalnik Spomin na jesen Brežice - “Indijansko poletje”, kakor rečemo takrat, ko se toplo poletje potegne globoko v jesenske mesece, je presenetilo tudi letos. Zlasti tistim vinogradnikom, ki niso prehiteli s trgatvijo, je prineslo odličen letnik, radosti je prineslo tudi sadjarjem in nenavadna doživetja namenilo še gobarjem. Marsikdo, tudi Bruno Potokar (na fotografiji), je še sredi decembra naletel na čvrstega jurčka, jabolk pa je marsikje bilo toliko, da jih ni pobiral nihče niti po cestiščih! Jesen ramena - dobra žena, ali pa res še ni hudo?! V.P. Gobarska sreča Boštanj - Vsega (hudega) vajenemu fotografu Ljubu Motoretu se je kar roka zatresla, ko je pred dnevi s fotoaparatom dokumentiral zimsko bero jesenskih ajdovčkov. Nekdanji direktor sevniške Komunale Miro Dobovšek jih je nabral v boš-tanjskih hribih. Kot pravi gobar ni želel natančneje precizirati, kaj pomeni izraz “boštanjski hribi”. Dovolil pa je, da smo v duhu popisa (ne)premičnin premerili in pretehtali jurčke. Naj večji je tehtal 1,05 kg, čez klobuk pa je meril 25 cm. N.Č.C. Miro Dobovšek VREME NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO 21. december Danes in jutri bo v zahodni Sloveniji pretežno jasno, drugod pa povečini oblačno. Predvsem v vzhodni polovici Slovenije bo občasno rahlo snežilo. Na Primorskem bo pihala buija, ki se bo danes popoldne spet krepila. Petek Sobota Nedelja 0/3° C -2/2° C -2/3° C NAJ-POSAVKA ali NAJ-POSAVEC SavaGlas ponovno pričenja akcijo, v kateri boste bralci izbrali naj-Posavko ali naj-Posavca za leto 2006. Med nami je namreč veliko posameznikov, ki po uspešnosti izstopajo na gospodarskem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem, športnem področju ali v lokalni skupnosti, in bi si po vašem mnenju zaslužili tak časten naziv. Izpolnite glasovnico in jo čimprej pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12,8250 Brežice Akcija bo trajala do konca marca 2007, ko bomo naj-Posavko ali naj-Posavca razglasili na javni priredM Na zaključni prireditvi bomo nekaj glasovalcev izžrebali in nagradili z lepimi nagradami. GLASOVNICA Naj-Posavka/naj-Posavec je _______________________________________ Ime, priimek in naslov pošiljatelja J