T R U D N OST
Miroslav   Košuta
Slutim tišino:
nedozorela prihaja do mene,
plaha in vdana.
Na večno obalo
se povrača svežina juter.
Jadra se sklanjajo
v sive odseve
in jih prebujajo.
Prodnat smeh. polzi
ob školjih,
med prelivi senc.
mimo mene.
Dnevi pregibljejo
težke zavese počitka-
Cista in nepričakovana
prihaja.
Temno se penijo tuji glasovi
v njenem koraku.
14.1