19. REDNA SKUPŠČINA AMD MOSTE
Pripadnost društvu ni prazna beseda
Delegati Avto-moto društva Moste so že devetnajstič sedli za svojo skupš-činsko mizo. Ocenili so lani prehojeno pot in usmerili pogled na letosnje delo.
V skupščinskcm poročilu za 1988. leto jc mcd drugim ugotovljcno, da jc dclovanje društvcnih sckcij kot os-novnc oblike udeležbe članov v dru-štvencm življcnju dcloma zastalo. Stc-vilo članstva jc nazadovalo, sekcija Moto klub Ljubljana pa jc sploh zušla v krizo. Occna je upravičena, spod-budno pa je, da dobro dclujc npr. komisija za članstvo v prizadcvanjih za podmladck. V sodclovanju s komi-sijo za mladino, sckcijo mcntorjcv promcta in tchničncga pouka na 24 osnovnih šplah Ljubljanc in okolicc pa sc komisija za članstvo zavcda, da pomcni pridobiti mladc imcti trdno zagotovljcn jutrišnji dan. Kot pomcni vključitev osnovnošolca v neko sku-pino vrcdnost zani, pomeni za sku-pino sodelovanjc odraščajočcga mla-dcga člana zagotovilo za vedno trd-ncjšo njcgovo zraščcnost z njo in od tod jc le šc korak do pripadnosti, ka-teri sc zlcpa vcč ne odrcčc.
To v AMD Mosie potrjujejo tudi mladi tckmovalci, saj jih jc kar nckaj, ki prispcvajo k tcmu, da jc drušivcna ekipa spet rcpubliški in - od lcta 1966 žc štirinajslič - državni prvak. Po-sebno pozornost zasluži društvo tudi glcdc juniorskcga prvcnstvi SFRJ. Mcd posamczniki pa je kar 12 Mošča-nov zascdlo prva tri rncsta na republi-ških in zvcznih tckmovanjih - dosc-žck, ki so mu dali svoj ncmajhcn pcčat cclo najmlajši tckmovalci. in to kljub slabim možnosiim za trcning. Scst društvcnih priznanj - polcg dvch pla-kct VZORNI VOZNIK - dajc vscmu temu le šc piko na i.
S tcga zornega kota razumljcna po-ročila - in razprave - so dobila priz-vok začudcnja ugotovitvc, da sc jc lani občasno pojavljalo izražanje nczado-voljstva dclavccv društvenc dclovnc skupnosti zaradi plač, ozirnma reln.
da sc jc pojavilo formiranjc posamez-nih skupin dclavcev, kar da jc ncga-tivno vplivalo na delovanje cclotnc dc-lovnc skupnosti tako glcdc dclovnc disciplinc kol medscbojnih odnosov v kolcktivu.
Začudenjc jc zraslo iz dcjstva, da društvcna pripadnost ni in nc morc biti prazna bcscda in da imajo dclavci s strokovno službo pa sevcda z vscm članslvom vrcd hvalcžno nalogo pri-spcvati h graditvi družbc, ki ima spc-cifične možnosli širokcga in poglob-Ijcncga dclovanja zaradi »stranskc« šolskc dcjavnosti. A gledc tcga AMD Mosic ni nobena izjcma. Nasprotno, to ga druži z mnogimi drugimi društvi v čvrsto društvcno skupnosi vsch lju-bitcljcv najrazličncjših oblik preživlja-nja časa, prcdvscm prostcga časa. In zgoraj opisani ncgativni pojavi so nc-razumljiv paradoks, ki nc zasluži druge occnc kol začudcnjc, da jc sploh moglo priti do njcga.
Programski dcl za 1989. lcto jc bil prav tako usmcrjcn v nadaljnjc uve-ljavljanjc društva na vsoh področjih njcgovih dcjavnosti. Nalogc si jc dru-štvo zasnovalo na lanskih rczultatih in na occni lctošnjih realnih možnosti za uspcšno dclo in gospodarjenjc. Pri tcm bo društvo še naprcj sodelovalo z vscmi inštitucijami s področja ddo-vanja AMD, z drugimi družbcnimi dcjavniki in scvcda l osnovnimi šo-lami.
Še z večjo strokovnostjo in boljšo organizacijo bo društvo streraelo k večji delovni zavesti in prek vsega prej zapisanega k večji osebni pri-padnosti slehernega člana društvene delovne skupnosti. Tudi še dosled-nejšc uveljavljanje nagrajevanja po delu bo prispevalo k čimboljšim re-zultatom dela celotnega društva.
A.M.