Bil ^	H o
No. 65
^ h2o 411 ,N spimT
^ tAHGUA©C ©Mif	National and International Circulatien
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. APRIL 3, 1967
SLOV€NIAM
MotmiN® HzmPAPm
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
ZSSR odprla morsko pot ob obali Sibirije
Z modernimi ledolomilci drže Rusi odprto morsko pot ob severni obali Sibirije nekako 150 dni v letu. V bodoče bodo lahko plule tam tudi ^tuje ladje.
p Moskva, zssr. — več kot
50 let je bila za mednarodno Plovbo zaprta pot okoli Sibirije. Sedaj je pa ruski minister za trgovsko mornarico tovariš Ba-kajev' izjavil na tiskovni konfe-renci, da bo režim dovolil tujim ladjam, da plovejo okoli Sibirije tistih 150 dni na leto, ko bodo ruski ledolomilci delali gaz ob sibirski obali. Tuje ladje bodo lahko rabile to gaz, obenem pa Pristajale tudi v redkih pristaniščih, kar jih ima Sibirija. Pot sa-1113 bo dolga okoli 6,500 milj, gaz skozi led pa 2,500 milj. Seveda ne bo pot brezplačna, kajti ledolomilci morajo biti vzdrževani in to ni cenena stvar. Pot okoli Sibirije bo zelo skrajšala zvezo ^ed severno Evropo in vzhodno Sibirijo, saj je pot iz Evrope skozi sueški kanal do Vladivostoka dolga kakih 15,000 milj.
Kdaj bo pot uradno odprta, pa PPnister ni povedal. Vedel pa je, rla je 1. 1965 skušal ameriški ledolomilec North Wind priti mi-mo Sibirije v Evropo, pa so ga kri tem ovirale ruske vojne lad-le in ruski ledolomilci, nakar je Evoj poskus opustil.
Minister Bakajev je tudi ome-jdl, da ruska trgovska mornarica Jitro raste. L. 1958 je imela le 55 ladij z 3.3 milijone ton, da-^es ima že 1,300 ladij z 9.4 mili-■i0ni ton, 1. 1970 bo pa imela to-nažo 13.1 milijonov. Tri petine ^seh ladij pa Moskva naroča pri adjedelnicah na tujem, med ril§im tudi v Jugoslaviji.
Novi grobovi
Angela Božeglav
je ameriškim silam v Vietnamu le manjkalo streliva
j. Washington, d.c. — p0-
_ °cdo senatnega pododbora za Pripravljenost trdi, da so člani
ododbora dognali, da je ameri-^ lrn oboroženim silam v Viet-amu lansko pomlad in jesen j Prnanjkovalo raznih vrst stre-gjW’ *ak° letalskih bomb, kot šeant Za topove min in streliva , 23 nekatere vrste težkega pe-°triega orožja.
VSebrambno tajništvo je lani , take vesti trdovratno zani-^val0 in obrambni tajnik Mc-^6 vedno znova trdil, da kaW0 Vo^a^i v Vietnamu vse, res fotrebujej°- Lani to ni bilo je ’ letos Pa trdijo, da je. Sedaj V *a razpolago streliva vseh Vedno dovolj.
^euther bo ostal
v AFL-CIO
ter p SHmGTON> D-c- — Wal-ihob-i6^61"’ vo^ni^ Unije avto-svoi1 ske§a delavstva, bo ostal s he b° v AFL-CIO, če ga le Žajj ° W Meany potisnil v polo-Sačr. baterem ne bo imel dru-ne§a izhoda.
boPolr]Cn0 2 možnostjo dežja v ha z anskih urah, nato postop-tUraV5.dritev. Najvišja tempera-
John J. Ferfolia
V petek zvečer je po kratki bolezni umrl v bolnici sv. Aleša 90 let stari John J. Ferfolia, ki je živel zadnjih 27 let pri svoji hčeri na 9435 Birchwood Ave., Garfield Hts., rojen v fari Dobrnič na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko star 23 let. Naselil se je v Newburgu in bil med začetniki in ustanovitelji fare sv. Lovrenca. Po prihodu sem je bil do leta 1932 preddelavec pri American Steel & Wire Co. in pri Burne Fuller Co., nato je skupaj s sinom Frankom C. vodil Ferfolia Furniture Co. do 1. 1964, ko je stopil starosti 87 let v pokoj. Pokojni je bil član Društva Bled št. 20 ADZ, ABZ št. 403 in Društva Naj sv. Imena pri Sv. Lovrencu. Žena Theresa mu je umrla 1. 1949, zapustil pa je hčerko Thereso M., sinove dr. Johna J. Folin, Louisa L., vodnika Ferfolia pogreb, zavoda, Franka C., Anthonyja A. in Stanleyja, 10 vnukov in vnukinj, 13 pravnukov in pravnukinj ter brata Antona (Kalif.) in Lojzeta (Jugoslavija). Pogreb bo jutri, v torek s slovesno pogrebno sv. mašo pri Sv. Lovrencu ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija.
Frank E. Heilinger
Po dolginbolenzi je umrl včeraj zjutraj v Doctors bolnici 49 let stari Frank E. Heilinger s 16113 Trafalgar Ave., mož Josephine, roj. Fortuna, oče Patri-ue, brat Lucille Karder (Brunswick, O.), Mary Rada in Euge-na. Pogreb bo iz Želetovega pogreb. zavoda na E. 152 St. v sredo ob enajstih dopoldne na Kalvarij o.
Včeraj je umrla v Euclid Glenville bolnici 70 let stara Angela Božeglav s 33900 Chardon Rd. (Silver Dime Ranch) v Willoughby Hills, Ohio, roj. Seneca v Toplici, od koder je prišla v ZDA 1. .1912, žena Antona, roj v Lokovu, mati Antona, Lillian Phillips, Dorothy Russo, Helen Thirion, 16-krat stara mati. Bila je članica SŽZ št. 32, Zveze Lur-ška mati božja in Ženske lige pri Sv. Feliciti. Z možem sta vodila Silver Dime Ranch, kjer sta imela konje in ponije za ježo. Pogreb bo jutri, v torek, ob 8.15 iz Želetovega pogreb, zavoda, v cerkev sv. Felicite ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Frances Sweet
V Mt. Sinai bolnici je umrla v soboto 33 let stara Frances Sweet z 29418 Woodway Dr., Wickliffe, roj. Gole v Euclidu, žena Richarda, mati Josepha, hčerka pok. Antona in pok. Ane Gole, sestra Anthonyja (N. Jersey), Betty Petrovič, Florence Stopar, pok. Hedwige Krauss in pok. Harryja. Bila je članica SŽZ št. 32 in KSKJ št. 219. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri ob 8.30, v cerkev Matere Božje Karmelske ob 9.30, nato na Ali Souls pokopališče.
Mary Kolic
Po dolgi bolezni je umrla v St. Vincent Charity bolnici 76 let stara Mary Kolic s 1247 E. 61 St., roj. Kasunic v Dugi gori na Hrvaškem, od koder je prišla Sem 1. 1922, žena Andyja, mati Mildred in pok. Andyja, sestra pok. Franka, pok. Andrewa in Frances (Jug.). Pokojna je bila članica HBZ št. 99. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v sredo ob 8.15, v cerkev sv. Pavla ob devetih, nato na Kalvarijo.
Valentin Cotrnan
Pretekli četrtek je umrl v Lake Worth, Fla., 81 let stari bivši Clevelandčan Valentin Cotman, brat znane Mrs. Rose L. Erste s 3813 Schiller Ave. Več let je živel v Doylestownu, dokler se ni po upokojitvi preselil v Florido. Zapustil je ženo, sinova Valentina in Rudyja, brata Johna in Josepha ter druge sorodnike.
Boj m oblasf v rdeči Kilajsfci so nadaljuje
Glavna partijska glasila so koncem tedna- začela objavljati odprte napade na predsednika reuablike Liu-šao-čiia, vodnika Maove o-pozicije.
TOKIO, Jap. -- Pretekli petek je teoretično glasilo maoizma “Rdeča zastava” oojavilo prvi neposredni napad na predsednika republike Liu-šao-čija, ki ga rdeča garda ves čas prikazuje kot glavnega vodnika opozicije proti Maovi “veliki kulturni proletarski revoluciji”. Liu sam v napadu ni omenjen, nanad je naperjen na njegovo knjigo “Kako biti dober komunist”, ki je bila skozi 28 let glavni priročnik Kitajske Komunistične partije. “Rdeča zastava” trdi, da je Liuovo knjigo treba zavreči, ker ima slab vpliv m po ovinkih navaja k “buržoaznemu individualizmu in sužnosti”.
Rdeča garda, ki j0 je Mao u-stanovil kot nosilca svoje “velike proletarske kulturne revolu-cije”, dela vse na osnovi Mao-vih naukov in misli. Te ji dajejo pravega “revolucionarnega” duha in jih varujejo pred zapeljivostmi tvarnih dobrin in ugodja, ki jim je podlegla stara komunistična garda v letih, ko je na oblasti.
Napad “Rdeče z as, ave” je ponatisnil “Ljudskj dnevnik”, glavno glasilo Komunistične partije Kitajske v Peipingu, po njem pa vsi ostali listi. Gonja proti Liu je postala tako popolnoma očitna. Nekateri sodijo, da naj bi bil to znak, da se Liu in njegovi tovariši v Partiji še vedno trdno drže in jih maovci ne morejo brez izrednega napora spraviti z vodilnih mest. Liu sam se ni pojavil v javnosti že od konca januarja in ni znano, ali je še na svobodi in na svojem mestu ali je v ječi.
Med tem je del južne Kitajske prizadela huda suša, ki utegne občutno zmanjšati pridelek živeža. Ta bi bil manjši že brez tega, ker je bilo prav zaradi sedanjega notranjega boja precej nereda in zaostanka pri pomladanski setvi.
RDEČI VIETNAMCI SE SE
VEDNO ZAGRIZENO SORE
Kljub budim izgubam in ameriški tehnični premeči v orožju rdeči v Južnem Vietnamu prav nič ne popuščajo, bore se z enako zagrizenostjo in vztrajnostjo, kar je posebno očitno v coni C, ki jo mečni ameriški oddelki “čistijo” že od februarja.
SAIGON, J. Viet. — Ameriški vojaški strokovnjaki so prepričani, da skušajo rdeči doseči kako večjo zmago nad ameriškimi vojaškimi silami v Južnem Vietnamu za vsako ceno v prepričanju, da bi to moglo izboljšati njihov položaj, če le pride do razgovorov o končanju vojskovanja. Tako so se v zadnjih treh tednih spustili v štiri obsežne in krvave spopade na področju cone C, pri čemer pa so vselej doživeli hud poraz, ker sta v boj pravočasno posegla ameriško topništvo in letalstvo, pa prišla tudi ob času pomoč na tleh. V zadnji hudi borbi z enotami rdeče 9. divizije severozahodno od Saigona preteklo soboto so našteli
Amerikanci po boju 581 trupel padlih rdečih._-_
rdeči
V omenjenih bojih izgubili okoli 3,000 mož od skupno okoli 8,000, kot jih naj bi znana 9. divizija štela. Ta je sestavljena in 5 rdečih polkov. Od teh so trije, 271, 272 in 273. utrpeli v spopadih z ameriškimi silami tolike izgube, da trenutno niso sposobni za nobeno večjo samostojno vojaško akcijo. Po ameriški sodbi bodo potrebovali eden do tri mesece, predno bodo znova sposobni za boj. Ameriški vojaški strokovnjaki trdijo, da bi južnovietnamske vladne čete po takih porazih ne bi bile sposobne za boj eno leto ali še dalj, rdeči pa znajo svoje poražene bataljone naglo obnoviti in jim vrniti borbeno moralo in vstraj-no zagrizenost, ki je očitna v boju z njimi.
Ameriški oddelki čistijo področje cone C, kakih 200 kvadratnih milj ozemlja severozahodno od Saigona vse tja do meje Kambodže. Na tem področju je nekje glavni stan Južnovietnamske Osvobodilne fronte, ki se ga pa doslej Amerikan-cem še ni posrečilo odkriti. Trdijo, da ga varuje 70. rdeči polk 9. divizije, pri tem pa ga podpira še 101. polk, ki je 9. rdeči diviziji le dodeljen.
Vojaške akcije v ostalem Vietnamu so bile sorazmerno omejene. Oddelek petih ameriških vojnih ladij je obstreljeval obalno področje Severnega Vietnama, koder tečejo glavna pro-
metna pota proti jugu.
Uradno glasilo Severnega Vietnama v Hanoiu je zavrnilo mirovni načrt glavnega tajnika ZN U Tanta, češ da ne odgovarja stvarnosti, ko hoče doseči rešitev vietnamskega spora brez priznanja Južnovietnamske Os-
vobodilne fronte. Zavrnitev je
po obliki dosti milejša od one ^'idu je bil v soboto zvečer lepo
/z Cleveland! in okolice
Župan zaprisegel nove policaje—
Župan R. S. Locher je zaprisegel pretekli petek 126 novih policajev in jih opozoril na njihovo trdo službo, ki more biti res uspešna le ob sodelovanju prebivalstva.
Seja—
Podr. št. 32 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih.
Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih sejo v SDD na Recher Avenue.
Najboljši čuvar otrok—
V tekmovanju za “najbolj priljubljenega čuvarja šolarjev” pri prehodih čez ceste, ki je te dni v teku in se ga udeležujejo vse šole, javne in privatne, s pismi in rizbami, ki jih pošiljajo okrajnemu šerifu James J. McGettricku, je bil izbran na zahodni strani mesta naš naročnik, rojak John Cercek, 3062 W. 116 St. Čestitamo!
Lepa udeležba—
Družabni večer “Zlati časi” SAVE v šolski dvorani pri Sv.
rdeče Kitajske pred par dnevi.
Iz slov. naselbin
CHICAGO, 111. — U.S. Marines Sgt. Frank Sedlašek se je po štirih letih vojaške službe vrnil domov, k svojim staršem g. Franku in ge. Mariji Sedlašek, 4111 N. Bernard Ave., k svoji sestri in stari mami.
V dobi vojaške službe je bil 13 mesecev tudi v Vietnamu.
Na poti domov se je ustavil v Clevelandu pri Longarjevih na Lockyear Ave.
Vsi prijatelji iz Clevelanda in Chicaga želijo Franku oh tej priliki vso srečo tudi v bodoče in mu iz srca veselo kličejo: Dobrodošel doma!	L. L.
V Južnem Vietnamu se /e votivna kampanja že začela
SAIGON, J. Viet. — Politični krogi v Saigonu so že kar pozabili, da dežela ječi pod t r a g e dijo državljanske vojne, in se zmeraj bolj zanimajo za vprašanje, kako bodo potekale priprave za predsedniške volitve, ki so predvidene za 1. september. Že do sedaj so generali in civilisti namignili, da se bodo potegovali za predsedniško mesto.
Da bi generala Ky in Van Thieu oba rada postala predsednika republike, tega nikomur ne tajita. Oba se potegujeta za simpatije ostalih generalov in ameriških oblasti. Nista pa še nikjer dobila javne podpore.	I
Aktivnejši v boju za kandidaturo je general Ky. Je v nekem pogledu na slabšem kot Van Thieu. Ky je namreč rojen v Hanoiu, dočim je Van Thieu rodom iz Južnega Vietnama. Van Thieu je torej domačin, Ky je pa prišlek. Ky ve, kaj to pomeni, zato išče prijatelje v Južnem Vietnamu in pri tem ni ravno izbirčen, •kar priča slučaj La Thanh Nghe.
La Thanh Nghe je tipičen produkt sedanjih nenormalnih razmer v Južnem Vietnamu. Po poklicu bi moral biti lekarnar. Tudi je, toda bolj kot trgovec na debelo kot na drobno. Po svojih zvezah je nakupil v Ameriki veliko zdravil in mamil in veriži z njimi v Vietnamu; po tej poti si je pridobil ogromno premoženje, obenem pa tudi sloves, da spada med največje korup-cijoniste v deželi. Pa je kljub temu v Kyjevem kabinetu kot aktivni minister, je bil no-slanec v ustavodajni skupščini in je sedaj tudi predsednik mestnega sveta v Saigonu. Torej bogataš in politik obenem, ki je pa za Kyja nekaj vreden samo zato, ker se je. rodil v delti reke Mekong. Kyju so potrebni priiatelji z juga dežele in ne gleda, kakšna je njihova preteklost. Ali mu bo pa to kaj pomagalo, se bo šele pokazalo.
Med Amerikanci v Saigonu so mnenja deljena. Niso vsi za idejo, da naj bo za predsednika ta ali oni general. Kdor pa v generalu ne vidi nobene
nesreče, pa ne ve, ža koga naj bi se odločil, ali za Kyja ali za Van Thieua. To dobro ve tudi Ky, zato se tako poteguje za prijateljstva med južnimi domačini.
Oglašajo se pa tudi že civilni kandidat je.
Prvi je prijavil svojo kandidaturo predsednik ustavodajne s k u pš č i n e dr. Khac Suu, znan kot okreten politik s primerno široko vestjo. Misli, da bodo do volitev hudi boji na vseh frontah državljanske vojne, da bodo pa volitve ustvarile priliko za mir. Ako bo zmagal, bo njegova prva stvar, da doseže mir s predsednikom Ho Či Minhom. Mir pa še ne bo pomenil narodnega zedinjenja, na to bo treba čakati morda celo desetletje. Ni pa za idejo, da naj pride Južni Vietnam pod komunistično diktaturo. Izbral si je tudi kandidata za podpredsednika v osebi zdravnika dr. Dana, ki v političnih krogih ni slabo zapisan. Ni pa še objavil svojega političnega programa.
Za predsednika misli kandidirati tudi dr. Van Huong, ki je enkrat bil ministrski predsednik, slučajno ravno takrat, ko je bil dr. Suu predsednik republike. Van Huong še tudi ni objavil svojega političnega programa.
Kandidatov torej ne bo manjkalo. Zato zanima politične kroge le še vprašanje, s kom bosta kandidirala oba generala. Ali bosta vezala svoje kandidature na civilne kandidate za podpredseniško mesto? Ali bosta iskala zaveznike v vojaških krogih?
Politični krogi tudi ostro o-pazujejo debate v vojaških krogih. Koga bodo ti krogi podprli, ako se bodo sploh mogli sporazumeti na skupnega kandidata? Ali bodo iskali zaslombe v civilnih politikih in katerih? Kako daleč bo šlo sporazumevanje med vojaškimi in civilnimi političnimi osebnostmi?
Upajmo, da se volivni boj ne bo omejil le na postavljanje kandidatov.
Dedijer bo predsedoval “sodišču za vojne zlo-cme
LONDON, Vel. Brit. — Sodišču za “vojne zločine” Združenih držav v Vietnamu, ki je nastalo po prizadevanju britanskega pacifista, 94 let starega B. Russella, bo pri razpravi, ki se bo predvidoma začela v Parizu 24. aprila, predsedoval nekdanji Titov partizan Vladimir Dedijer, sedaj profesor na univerzi v Ljubljani.
Francoska vlada je organizatorje tega levičarskega propagandnega nastopa posvarila, da bo “razpravo sodišča” preprečila, kakor hitro bi bilo odprto za javnost.
obiskan. Bogat in odlično izvajan spored je občinstvo nad vse zadovoljil. Savi naše čestitke!
Eni zunaj, drugi znotraj—
Srbska cerkvena pravoslavna občina sv. Save je imela včeraj v cerkvi sv. Save v Parmi eno službo božjo, drugo pa zunaj pred cerkvijo. V cerkvi so bili zaklenjeni 'pristaši beograjskega patrijarha z rev. Skaljcem in bivšim predsednikom cerkvene občine Simičem na čelu, pred njo pa je imel službo božjo rev. Kusonjič, ki priznava ameriško-kanadskega škofa Dionizija kot poglavarja neodvisne srbske pravoslavne škofije v Ameriki in Kanadi. Tej službi božji je prisostvovalo okoli 550 vernikov pod vodstvom D. Miiisavljevica, ki je bil pretekli mesec pri od sodišča nadziranih volitvah izvoljen za novega predsednika cerkvene občine. Rev. Skaljac je izjavil, da cerkve ne bo izročil “izobčenemu” rev. Kusonjiču. Kljub velikemu številu navzočih obeh nasprotujočih si skupin ni prišlo do nobenih izgredov. Za vsak slučaj je bilo na mestu kakih 150 “mož postave”.
K molitvi—
Članice Podr. št. 32 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Že-letov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pokojni članici Angelo Božeglav in Frances Sweet.
Modna razstava pri Sv. Vidu—
Materinski klub fare sv. Vida vabi v sredo ob osmih zvečer v šolski avditorij na Searsovo modno razstavo. Kazali bodo obleke in zadnje modne novosti za odrasle žene, dekleta in mladenke. Vstopnina $1. Kot modeli bodo nastopale domače žene in dekleta.
Cene za deželne pridelke še zmeraj padajo
WASHINGTON, D.C. — Leta 1951, to je pred 16 leti, so bile cene za deželne pridelke za 21% višje od današnjih; od takrat stalno padajo, samo od lanskega Maršal R. J. Malinovci marca so padle do danes za 7%,j	umrl na raku
MOSKVA, ZSSR. — Obrambni minister maršal R. J. Mali-novski je umrl pretekli petek na raku, star 68 let. Stopil je kot 16 let fant v carsko vojsko, se kasneje priključil rdeči armadi in postal v njej s 44 leti general. Po veliki vojaški čistki pod Stalinom je Malinovski naglo napredoval in se v drugi svetovni vojni izkazal v bojih za Stalingrad. Obrambni minister je postal leta 1957, ko je Hruščev odstavil s tega mesta maršala Žu-kbva.
Po novem letu so padle le cene za prašiče in mleko. Zato lahko razumemo, zakaj vlada tako veliko razburjenje med farmarji-živinorejci. Dvignile so le cene za pšenico in jajca.
Federalni tajnik za poljedelstvo Freeman je zato predlagal predsedniku Johnsonu, naj omeji uvoz mlečnih izdelkov, ki smo jih lani uvozili kar milijon ton.
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
ieriškj! Domovi im
C117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
ta Združena države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $8.00 za 9 meseca ir .v Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES;
United State*:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months l »nada and Foreign Countries:
$10.0?! pe? year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for on- year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 65 .Monday, April 3, 1967
Titova volivna maškarada
Gornji naslov ne bo mogel titovcev prizadeti. Ljubljanski Pavliha je namreč že pred nami krstil volitve za “spektakel”. Naj bo ena ali druga beseda pravilna, ostane pa vendarle dejstvo, da je vse skupaj velika komedija, ki jo ti-tovci skušajo igrati z resnimi obrazi.
Čeprav bodo volitve šele sedaj, v aprilu, se je režim začel nanje pripravljati že lani s skrbno izbranim programom in primerno taktiko. Najprvo je Zveza komunistov sklenila, da se sama ne bo udeleževala volivne kampanje, kajti njen poklic ni več, da komandira, ampak da “samo svetuje in poučuje” jugoslovanske delovne ljudi. Zato je vse politično delo za volitve prevalila na Socijalistično zvezo delovnega ljudstva in na druge svoje trabante, kot so partizani, rdeča mladina, sindikati itd. Vsi ti so pa imeli dosti posla, kajti treba je bilo na zborih volivcev nabrati pravoverne kandidate, jim potem omogočiti, da jih tekmeci ne bodo prehudo napadali, in končno poskrbeti, da bodo med kandidati izvoljeni najbolj verni in zanesljivi pristaši sedanjega režima.
Socijalistična zveza je svoje opravilo vzela zares. Že lani je “evidentirala” vse tiste tovariše, ki naj v politiki in v javni upravi kaj pomenijo. To nalogo je opravila volivna komisija SZDL s pomočjo kandidacijskega odbora. Tako je na primer Zveza “izvolila” tovariša Staneta Kavčiča, ki je nova zvezda v slovenskem komunizmu, za predsednika ljubljanske vlade. Pokojni tovariš Krajger bi moral postati predsednik zvezne vlade v Beogradu. Ker ga ni več, bo na to mesto “izvoljen” zagrebški tovariš Špiljak. Za predsednika zvezne skupščine bo “izvoljen” tovariš Vlahovič kot Kardeljev naslednik. Le kam bodo sedaj “izvolili” tovariša Kardelja? Pri vsem tem je značilno, da je javnost vedela za vse to, še predno je zvedela, kje bodo ti tovariši sploh kandidirali in kaj jim jamči, da bodo res izvoljeni. Pa naj kdo reče, da ni to vse skupaj maškarada, Spektakel, komedija ali kakor hočete.
Ne bi pa mogli reči, da je volivna komisija imela lahek posel. Morala je nabrati nekaj tisoč kandidatov za vse zbore zvezne, republiških in občinskih skupščin, ponudb za ta mesta je pa bilo več kot preveč. Letos prihaja namreč do veljave načelo rotacije. Mnogo tovarišev bo moralo menjati svoje stolčke. Sedanje bodo morali zapustiti — kot na primer Kardelj —, kje pa naj najdejo nove? Volivna komisija SZDL je bila torej vse mesece pod hudim pritiskom, kajti mest v skupščinah ni bilo dovolj in je bilo zato treba marsikateremu “zaslužnemu” tovarišu najti primerno sine-kuro kje drugje.
Volivna komisija je imela tudi dosti sitnosti z volivci, ki se nikakor niso hoteli ogreti za volitve. Niso se pokazali ne na shode ne na zbore volivcev ne na volivne sestanke. SZDL je zato pozvala Zvezo komunistov, naj svojim članom naroči, da se morajo bolj brigati za politično delo. ZKJ je to tudi storila, toda v začetku ni imela uspehov. Zato je moral koncem januarja sam Kardelj dati svojim tovarišem primeren pouk, kaj je njihova naloga. Pri tej priliki jim je očital, da delajo v volivni kampanji velike napake. Očital jim je na primer, da so “preveč obremenjeni s pritiskom nazorov in navad iz minulosti”. Še zmeraj mislijo, da so volitve le boj za oblast, kar je pa Kardelj odločno zanikal. Le kdo mu je še verjel? Kardelj je dalje prijemal tovariše, ker so poskušali “izbirati” kandidate in poslance po stari navadi na zasebnih sestankih med štirimi stenami, volivci pa naj bi potem glasovali zanje kar na ukaz. Volivcem ne sme nihče ukazovati, pač pa naj bi SZDL in drugi strankini priveski nudili volivcem “ustrezno pomoč”, da bodo spregledali in volili prave ljudi. In zopet je Kardelj ponovil: Zveza komunistov naj ne posega aktivno v volivno dogajanje. pač pa morajo vsi komunisti odločno podpreti napore SZDL.
Pri vsem tem pa s postavljanjem kandidatur ni šlo vse po režimski želji. Marsikje so se oglasili tovariši in sopotniki, ki niso ravno po volji komunističnim vrhovom, zato pa po volji ljudem in javnemu mnenju. V Sloveniji ni takih nepridipravov preveč, v južnih delih države jih je pa menda kar precej. Ali so sposobni ali ne, ne vemo. Vemo pa, da imajo namazane jezike in da bleknejo marsikaj, kar po mnenju Titove okolice ne bi smeli. Če bodo taki nergači prišli v skupščine, bodo tam delali zgago, kot so jo že nekajkrat. Te režim prav nič ne potrebuje, ker ima z reformo že itak dosti težav. Da jih bo pa nekaj prišlo v zvezno skupščino, to je gotovo. Volivci na jugu so postali muhasti in utegnejo voliti ravno take nepridiprave.
Povrhu mora režim računati še s tem, da se bo v skupščino skušalo vriniti precej tihih Rankovičevih oboževate-Ijev. Kaj naj režim napravi z njimi? Iz srbskih krajev so namreč prišla poročila, da mnogo volivcev ne da dosti na režimske kandidate in da hoče voliti svoje.
Pa tudi v nesrbskih volivnih okrajih ne poteka vse
kot po maslu. Le prepogosto tožijo tam režimski agitatorji o razrednih sovražnikih, birokratih, reakcijonarnih elementih in podobnih “silah starega sveta”, ki ljudske množice padajo pod njihov vpliv.
V režimskih vrhovih niso zato imeli zadnje mesece dosti miru. Od vseh strani je prihajal pritisk nanje, na drugi strani je pa rasla zaskrbljenost, da se bodo volivci začeli upirati in kazati svojo nejevoljo na vse mogoče načine. Lahko volijo “napačne” kandidate, oddajajo prazne glasovnice, napišejo nanje napačna imena ali pa sploh ne gredo na volitve.
Tolažijo se s tem, da imajo v rokah sredstvo, ki jim bo gotovo lahko pomagalo iz zadrege: gospodarili bodo z vo-livnimi komisijami. Posamezni kandidatje pa ne bodo imeli priložnosti, da pošljejo vanje vsaj svoje opazovalce. Tako bodo volivne komisije lahko “popravile” vse, kar bodo “napačnega” naredili volivci.
Vse to bo nagnilo mnogo volivcev, da se bodo izmaknili volitvam. Bodo vsaj imeli mirno vest, čeprav ne bodo vedeli, ali ni morda kdo drugi volil zanje.
Tako bo torej volivni cirkus 9. aprila, ko bodo volili občinske skupščine, in 23. aprila, ko bodo volitve v ostale. Duhu razmer bi pa odgovarjalo, da bi bile vse volitve kar 1. aprila. To je namreč za titovske volitve razen pustnega torka še najbolj primeren dan.
BESEDA IZ NARODA
J
Rev, Vidor Tomc novi župnik pri Mariji Vnebovzeii
CLEVELAND, O. ti g. Matija Jager se prav v teh dneh poslavlja kot župnik od svojih collinwoodskih župlja-nov. Na njegovo mesto pa stopa dosedanji njegov kaplan Rev.
Viktor N. Tomc. Ta bo ______ po
vrstnem redu — že sedmi župnik te po svojem postanku tretje slovenske župnije v Clevelandu. Prva je bila pri Sv. Vidu, druga pa pri Sv. Lovrencu.
U s t a n ovitelj in organizator slovenske župnije Marije Vne-bovzete v Collinwoodu je bil Marko Pakiž, ki je prišel proti koncu 1. 1905 iz marquettske škofije v Cleveland in je bil tukaj 3. dec. 1905 postavljen za župnika takrat ustanovljene župnije Marije Vnebovzete. To je bil goreč Gospodov služabnik in moder vodnik svojih vernikov, toda rahlega zdravja. Niti tri leta ni ostal tu; samo do 13. nov. 1908.
Za M. Pakižem je postal col-linwodski župnik Rev. Andrej Smrekar. K Mariji Vnebo-vzeti je prišel iz Loraina, O., kjer je bil pred tem organiziral slovensko župnijo sv. Cirila in Metodija. Župnik Smrekar je bil mehka, dobra pesniška duša. Pri Mariji Vnebovzeti je pastiroval do 9. sept. 1913.
Tudi tretji collinwoodski župnik Pavel Hribar ni dolgo župnikoval, samo 4 leta, t. j. do 18. okt. 1917, ko je postal žrtev avtomobilske nesreče. Njemu je sledil v župniški funkciji pri Mariji Vnebovzeti Rev. Josip Š k u r, sin Beneške Slovenije. Ta je ostal v Collinwoodu do 8. nov. 1922, ko je odšel za slovenskega župnika v Pittsburgh, Pa.
Za J. Škurjem je postal collinwoodski slovenski župnik Rev. Vitus Hribar, nekdanji prvi slovenski župnik (pri Sv. Vidu). Ta je bil collinwoodski župnik polnih 30 let, t. j. do svoje upokojitve 23. majnika 1952. Za njim je prevzel župnijo Rev. Matija Jager, ki se sedaj, po 15 letih zveste in vdane službe Bo-eu in svojim vernikom, poslavlja od nje in od svojih dosedanjih župljanov. Za njim prevzema težko in odgovornosti polno dušnopastirsko mesto v župniji Marije Vnebovzete Rev. Viktor N. Tomc.
Rev. VIKTOR N. TOMC, novi collinwoodski župnik, je clevelandski rojak. Kot tak dobro po-na clevelandske mestne razmere. Posebej so mu še znane razmere med Slovenci, saj je izšel iz njihovih vrst, zrastel v njihovi sredi in pri njih dobil prvo šolsko izobrazbo. Tudi vse njegove dušnopastirske službe, razen ene, so bile posvečene prvenstveno slovenskim vernikom.
Rev. Viktor N. Tomc je bil rojen 29. okt. 1916 na 5815 Bonna
aveniji, župnija sv. Vida. Njegovemu očetu je bilo ime Mihael in je bil doma iz vasi Giršiče, župnija Podzemelj pri Črnomlju (Bela Krajina) v Sloveniji.
Prečasti- NieŠovi materi je bilo ime Katarina, pisala pa se je Kralj. Tudi ona je bila doma iz podzemeljske župnije. Oba, oče in mati, sta že umrla: mati 1. 1953, oče pa lani (1966) 16. jun. V družini je bilo 9 otrok: 5 fantov in 4 dekleta. Starši so morali trdo delati in imeli velike skrbi, da so vso družino dobro vzgojili in vse o-skrbeli za življenje.
Rev. V. N. Tomc je opravil vse svoje šole v Clevelandu. Začel je z ljudsko šolo pri Sv. Vidu, končal pa s semeniščem na Ansel cesti. Da se je izšolal in da je postal duhovnik, mu je veliko pomagal rajnki vidovski župnik msgr. Jernej Ponikvar. V duhovnika je bil posvečen po škofu Hobanu 18. dec. 1943. Naslednjo nedeljo pa je opravil prvo svojo slovesno sv. daritev v cerkvi sv. Vida; isti dan je bil posvečen, kakor tudi imel novo mašo pri Sv. Vidu njegov vidovski do-mačin-rojak Rev. Viktor Cimperman.
Dušnopastirsko službo je o-
je požgana in uničena. Zvonovi so ob času revolucije padli na beton stropa zakristije. Tam so ležali preko 22 let. Edino ta lahkega smo vaščani obesili na neko hruško, da je nam za silo služil o času kake nesreče. Dobili smo dovoljenje, da smemo cerkev obnoviti. Takoj smo začeli vsi vaščani z veseljem delati brezplačno, toda na žalost to ni dovolj. Treba je mnogo materi-jala, finančnih sredstev pa primanjkuje. Hvala Bogu, sedaj smo že toliko naredili, da smo zvonove obesili na njihovo mesto. Nepopisno je bilo veselje vseh vaščanov, ko smo prvič zaslišali prelepi glas naših zvonov. Lahko rečem, da je bilo vsakega vaščana oko solzno. Želimo delo nadaljevati. Treba je strehe, da nam slabo vreme ne pokvari, kar smo že zgradili. Notranjost še tudi vsa čaka. Zato prosimo, dragi rojaki, priskočite nam na pomoči
Podpisani smo se zavzeli, da sprejmemo darove v ta namen. Prosimo vse vaščane in prijatelje za pomoč. Vsak najmanjši dar bo ljubeznjivo sprejet. Darove pošljite na naslove:
Anton Papes 14109 Krems Ave.,
Maple Heights, Ohio 44137 Tel.: MO 3-8579
Andrej Blatnik 886 E. 76th St.,
Cleveland, Ohio 44103 Tel.: UT 1-8099
Viktor Blatnik 1096 E. 67th St,
Cleveland, Ohio 44103 Teb: 881-6792

CLEVELAND, O. — Misel se mi je za hip ustavila pri Tagoreju. Te dni je prišla pomlad k njegovemu oknu. S svojim vonjem, ki oživlja semena v kali in popke v cvete, spet kliče tudi pesem naših zborov iz mrtvila.
Mislim, da vsi ljubimo lepo pesem. Ob kozarcu dobrega vina v krogu prijateljev je Slovencem pesem stalna spremljevalka. Včasih nam pride na usta lažje kot govorica. Približna pri-
(T’W J 5:.ia"' Uh44 * >■ i-'peliL jelnWaTnt medTcJo £
1946 pri Manji Vnebovzeti, nato piesom do 7. jan. 1955 pri Sv. Vidu; od tam je bil prestavljen k Sv. Kristini, kjer je ostal do 21. junija
I960, ko je bil premeščen na župnijo sv. Družine v Parmi, O. Novembra 1965 je bil vnovič po-
“Vsaka pesem nekaj pove,” nas poučuje pevovodja. Vsebina že nakaže, kako naj se pesem poje, kako naj se dinamično pred-naša. Rok Potrebujež, mlajši Amerikanec po državljanstvu,
Upokojeni mesar Jože Zakrajšek spravlja “honorarno” v Trebnjem prašičke na drugi svet
“Dolenjski list” je pred časom visijo na močnih naramnicah.
prinesel poročilo o razgovoru z upokojenim mesarjem Jožkom Zakrajškom v Trebnju. Poročilo je zanimivo v toliko na splošno, ker posveti delno v sedanje razmere v tem delu naše Dolenjske. Glasi se:
Mesarjev, takšnih, ki imajo o-koli 120 kilogramov, ni več kdove koliko. Mesarja sem si vedno predstavljal velikega in debelega. In polhovko je moral imeti in nikoli rokavic na rokah. In voz zapravljivček, bič z okraski in šimlna. Mesar po moji predstavi nikoli ne sme imeti suknje, ampak štuc z dvema žepoma navpično in dvema poševno, z enim koncem zataknjenim za pas.
Najbrž je to nekolikanj klasična podoba mesarja, za katero pa se mi zdi, žal, da je ponekod povsem izginila, saj je sodila med krajevne znamenitosti, prispevala je k domačnosti in naposled, mesar je bil vselej med prvimi v vasi.
Precej podoben tej moji podobi je Jože Zakrajšek, ki sem ga srečal v Trebnjem. Zaradi različnih skrbi in sekiranja je od 112 kilogramov, ki jih je včasih imel, ostalo 92.
— Dvajset kilogramov sem shujšal in kar prav je. Veste, da se dve leti nisem mogel sam o-buti, pa druge sem moral prositi, da so mi strigli nohte na nogah!
Jožko, kot mu pravijo, pa je še vedno debel, čeprav svoj trebuh zlahka skriva za hlačami, ki
stavljen za kaplana pri Mariji —	.F”n —V4.—vu,
Vnebovzeti; od prihodnjega tel'^-T T™' P°rl “	"l6*’
na dalje pa bo vodil, dokler bo'1^ Sele slc,v'!nske Planme- V
volja božja, to župnijo kot njen župnik.
Dolžnost vseh clevelandskih
li so se učili pesem “Na planin-cah sončece sije” in mu kar ni šla. Učitelju se je čez čas le po-
,	,	.svetilo, pa ga je vprašal: “Kako
s ovenskih ljudi, zlasti pa collin- se Da ^ R angleško reče’1’ “The
woodskih slovenskih župljanov I P ? anglesk°^ece,. iha •	,	1 siu.	yijduuv,	sun 1S shining on the diapers ’
f’ ,a L®liko in ra3no I|nolij0’ (na plenice), je prestavil Rok
da bi Bog bogato blagoslavljal skoraj pravilno. Korenjak je
dušnopastirsko delo njihovega šil razred d dolgočasjem in
novega 2upnika prec^g. Viktorja celo	je odslef lepo zvene-
N. Tomca. Župnija Marije Vne-L
pom, z gornjimi novimi stvaritvami pa postane še bolj privlačen. Z lepim obiskom lahko podprete ta plemenita prizadevanja, da bo tudi vaše priznanje še ujelo pravi trenutek. Sami ugotovite, kaj vam še pomeni in kaj vam pove slovenska pesem.
Pevcem želim, da bi jim bil v življenjskem črtovju ta koncert lep spomin in vzpodbuda k na-daljnemu delu.
Prireditev bo 15. aprila ob pol osmih zvečer v dvorani Narodnega doma na St. Clair ju. Vstopnice po $1.50 bodo v predprodaji pri članih zbora.
Za dodatni užitek bodo po koncertu igrali “Veseli Slovenci”.	F. K.
bovzete namreč danes ni več narodnostno enotna. Z dobro voljo pa se bo gotovo dalo v duhu tozadevnih sklepov in navodil 2. vatikanskega cerkvenega zbora vse tako urediti in voditi, da bo v duhovno dobro vseh. S to željo v srcu prisrčno pozdravljamo novega gospoda župnika pri Mariji Vnebovzeti in mu želimo veliko uspehov.
J. S.
Prelitja za cerkev v Suhi Krajini
CLEVELAND, O. — Prejeli-smo sledeče pismo od rojaka, ki nas vse lepo pozdravlja in nadalje prav lepo prosi za finanč-no Pomoč za popravilo cerkve sv- Jakoba v vasi Višnje, podružnico ambruške fare:
Dragi rojaki!
Prosimo vse vaščane in dobrotnike po Ameriki in Kanadi, da bi p0 svoji moči kaj prispe-V(kli za obnovo naše cerkve. Bila
la. Vsem je povedala isto misel
Ob dunajskih cesarjih ste lahko brali, da so govorili francosko z diplomati, nemško z dvorjani, z igralkami po laško, latinsko z duhovščino in špansko z Bogom. Z Martinom Krpanom pa cesar Janez ni mogel drugače govoriti kot po slovensko. Ne ■zaradi Martina. Edini jezik, ki ga je razumela njegova kobilica, je bil slovenski. In ona je bila tiste dni vsaj toliko važna kot cesarica in nad vse slavna po srečanju z Brdavsom, še en raz-log je bil, da se je cesar spustil tako nizko”, ki pa je komaj p-membe vreden. Z ženo takrat nista govorila, saj veste, zaradi posekane lipe. To omenjam zato, da ne bi prezrli v sporedu tistih pesmi iz operete “Sound of Music , ki bodo na tem koncertu prvič izvajane v jeziku Martina Krpana. To je zasluga in delo požrtovalnega dirigenta inž. Frančka Gorenška. Ves program je izbran zelo pestro, bo po kvaliteti enako vreden prejšnjim Korotanovim koncertnim nasto-
Koncerf ¥ Sfifearj
CHICAGO, m. — v soboto, 15. aprila, bo v veliki svetošte-fanski dvorani zopet koncert. Koncert bo priredil “Slovenski mladinski zbor”, ki sedaj šteje 28 članov. Med temi so skoraj vsi akademiki ali pa višješolci. Zbor bo tudi tokrat podal slovenske narodne in umetne pe-
Na njegovem obrazu je nekaj otroškega, kar vzbuja veliko zaupanje in kar mu daje možnost in pravico, da je v sleherni družbi tisti, ki ga ljudje radi vidijo, se pogovarjajo z njim in ga prosijo za nasvete.
Jože Zakrajšek je bil rojen I. 1906 v Vinogorici pri Trebnjem, potlej pa šel kot 12-letni fantič delat v tovarno parketa. Tri leta nato se je učil za mesarja in bil v Ljubljani pomočnik znanih mesarjev. V Ljubljani se je oženil, prodajal meso na starih stojnicah, začel na svoje in se leta 1936 preselil v Trebnje, kjer je postal prvi mesar v mestu.
— Koliko je bilo mesarjev pred vojno v Trebnjem in koliko jih je zdaj?
— Pred vojno smo bili trije, zdaj pa je ena mesarija.
Jože Zakrajšek je znan kot odličen mesar. V čem je ta odlika? Kdaj lahko mesarju rečemo, da je dober, da je najboljši? To so bila vprašanja, ki sem jih v nadaljevanju razgovora zastavil mojemu znancu.
— Na to je pravzaprav preprost odgovor, je rekel Zakrajšek. — Vsa umetnost je v tem, da iz slabega kosa mesa mesar odseka dober kos. Me razumete?
V razgovor je posegla tudi znana Špringerica in nama prinesla po dva deci cvička.
Špringerica: — Ko je Zakrajšek nehal klati v Trebnjem,- so klavnico ukinili, tako da Tre-banjci hodimo drugam po meso, na primer v Novo mesto, v Stično ali pa na Dob.
— In zakaj ste nehali?
— Star sem že. Upokojen sem-Zdaj imam 40,400 dinarjev P°' kojnine, sami veste, koliko je to, pa sem primoran, da še delam-
— Pa si še kdaj zaželite, da N imeli mesarijo, da bi stali z3 prodajalno mizo s sekiro v rokah?
— Veste, da se še spominjam-Veste, pri meni so, ko sem b'l še mesar v Trebnjem, ljudje kd1' ko kupovali meso, ki je bilo cenejše tudi za 20 dinarjev. Sam2 tega ni nihče znal upoštevati-
— In kakšno je zdaj vaše honorarno delo?
— Koljem po gostilnah.
Mnoge trebanjske gospodinj3 se spominjajo mesarja Zakraj' ška, ne samo po tem, da so v res' niči dobivale pri njem najbolj53 zarebernice in najbolj sočno ple' | če za segedinar, ampak tudi P° tem, da je, če je bil dobre volj3, v mesnici vselej kakšno poveda > j ki ni bila najbolj kratka. P3 s° ga z odprtimi usti poslušale-
— Vsakdo ima na svoje111 področju dela kaj, kar še p°se^ rad opravlja. Razumete?^ to vpraš3'
no
vašem primeru bi	„
j nje konkretneje glasilo,
srni. Nastopili bodo tudi solisti.
Obeta se lep piogram, zato vsi od živali najraje koljete? Slovenci iz Chicaga in okolice, iskreno vabljeni. Torej, v soboto, 15. aprila, ob 8. zvečer.
P.
Joseph L, Bafiorkh ifulk
PITTSBURGH, Pa. — Poznani društveni delavec Joseph L. Bahorich, 1513 Hawthorne St., Pittsburgh, Pa., je obhajal v nedeljo, 19. marca, svoj god in rojstni dan. Dopolnil je častitljivo starost 85 let. Praznovanje 85-letnice v krogu družine, 18 vnukov, 39 pravnukov in številnih prijateljev je bilo nadvse prisrčno.
Slavljencu ob tem lepem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in mu kličemo: Še na mnoga zdrava in vesela leta!
A. D.
Jože Zakrajšek se je malce z3 mislil in videti je bil, kot bi N prizadet zaradi tega vprašam ’ ali pa ga mogoče še nikoli ni3
ni vprašal o tem,.pa je moral fl3. peti možgane in se odločiti) 3 mu je bolj všeč tele kot svird ^ ali mu je vol simpatičnešji krava.
Naposled je rekel:
— Vseeno mi je, kaj kolje . Ko sem bil v Ljubljani, sero ^ pretežno prašiče, na govedo.
Odpil je požirek cvička, . ^ tod vselej dobre kvalitete, in presedel ter vprašal:
— Kaj še nisva na koncu-
obesili t
1, St)**'	-
deželi P3
ki ie
Njegovi roki sta se naramnice in tamkaj
Meni pa se je zdelo, kot da J
Jožko Zakrajšek obesil
oP<
rilo, da nima več veliko čas3 (Dalje na 3. strani)
XMERISKa DOKrOYIfTA
Deklica
z odprtimi očmi
PIERRE L’ERMITE

XXIII. poglavje.
Naslednje jutro je bila Ro-Nnda zelo iznenajena. Najprej opazila, da se drži teta kakor °b posebnih dneh ... kadar pla-Va v zraku kaj nenavadnega.
Nato se je zgodilo nekaj nena-vadnega in nepričakovanega.
Takoj po zajutreku je odšla ^eta potihem na podstrešje in °stala gori dobro uro. Spodaj je bilo slišati njene korake in težko prestavljanje bogzna kakšnih budnih stvari.
Naposled je nekaj treščilo in tuko strašno zaropotalo, da sta zdrveli Filomela in Rolanda gori v bojazni, da se ni zgodila kaka Nesreča.
Našli sta teto pokrito z debelo Plastjo prahu in pajčevin, s črnici rokami in škrlatnih lic, sila ^evoljno radi prihoda obeh
žensk.
Po sredi podstrešja so bili postavljeni v vrsto stari kovčegi— kakih šest ali sedem; bili so to b°lgi leseni kovčegi, ojačeni s Pločevinastimi in usnjenimi pa-^0vi, kakršni so bili v davnih casih v rabi pri pomorščakih.
Rolanda in Filomela sta ob tej ‘Uzstavi predpotopnih kovčegov 'rasnih v smeh.
“Kaj pa delate, tetka, na vse 2§odaj? Ali Vam smeva pomagati?’’
Rrez dvoma bi bila Cecilija ftajrajši sama nadaljevala svoje Iskanje. V vidni zadregi je ostala ftekaj časa tiho, ne da bi odgo-v°rila, sredi najraznovrstnejših
Predmetov, ki so bili tam na kupu in se jih morda že sto-etje nihče ni dotaknil.
“No, prav. Rada bi ti bila pripravila prijetno iznenajenje. ^koda, da mi ni uspelo. Bedast koš se je prevrnil in potegnil za seboj celo vrsto stvari..
“In s kakšnim ropotom! Tako sva se prestrašili, tetka; bali sva Se> da se ni kaj usulo na Vas!” Na, saj razumem. O, saj Va-ničesar ne očitam ...”
No, in kaj je z iznenadenjem? ^ll ste mi hoteli morda pokloniti kovčeg mojega starega stri-Ca(>(ki je bil znamenit kapitan?” Zakaj pa ne? Ali misliš,' da 1 to ne bil zate dragocen spojin?”
Ndgovor je bil tako oster in Nevljuden, da Rolanda ni več sllila vanjo; kajti najboljše šale
80 najkrajše.
S Rilomenino pomočjo je Ro-nda spravila v kraj tiste pred-ete, ki so bili najbolj napoti, ^endar je čutila dobro, da je ((1 njena pomoč nevšečna: t iTorej naju ne potrebujete,
retka?”
‘‘(prav nič ne!”
Torej pojdiva, Filomela!” t 0(Ia spodaj v kuhinji sta se 0 anda in Filomela začudeni
kaj naj pomeni ta in skrivnostni pohod na
''Praševali
Ostrešje, kakom ni teta nikdar nikoli hodila.
j**. ^ ženskami, ki prebivajo v n . lsi> težko ostane kaka stvar j,.1 rita. Seveda Rolanda nikdar
ob 1|a^2orovaIa svoje tete; zlasti gj^Ntičnih dneh je deklica iz-
k'j ln se ni prikazala1, če ni ba° P°treba- Toda naslednji ki^ 6 0(Ižla k mladi prijateljici, bila- ^ kRn pred kratkim poro-je ’ sP°toma se je domislila, da
oblin°KMbila knRŠ0’ ki 3° R ie Iahd 1 3	J6 prihitela Ro-
treg.a. nepričakovano domov in «C^a kakor strela v salon... 0 kaj je ugledala?
Sog!... O Bog!
smpf e(Iala je svojo teto v tako 2bal^] °kleki, da bi se človek neia’ a j® revica morda zblaz-
T
ronf a Cecilija> ki je bila zme-. n izredna c—_,.i -____________
36 imel
redno spodobno oblečena,
a na glavi nekako čepico,
na sebi pa staro razdrapano sivo suknjo, napol impregnirano, napol iz kavčuka, ki jo je nekdaj nosila, kadar se je vozila v čolnu na lov na morske ptice ...
Tako našemljena je stala na stolu in se ogledovala od spredaj in od zadaj v zrcalu, kakor da bi se hotela uveriti, se li sme v tej robi še pokazati na cesto.
Kakor hitro je odšla Rolanda, je teta v vsej naglici odprla staro omaro, v kateri so visele nerabne obleke, in jih je morala že nekaj pomeriti; kajti na vseh stolih in na vseh mizah so ležale v naj večjem neredu naj-različnejše toalete ... perilo ... isvečana oblačila, pletene jopice, mojstrska dela znamenite ban-izeauske pletilje, gospe Grollie-irjeve ... kopalne obleke ... narodne noše ... ribiške obleke ...
Teta je izrabila Rolandino odsotnost in izvlekla iz omare vse to ... vse to poskušala. Prišla je baš do nepremočljivih površnikov, ko je Rolanda tako nezaželjeno vstopila.
Presenečenje je bilo tolikšno, da je Rolanda prosila oprošče-nja.
“Oprostite, oh tetka! ... Mourn vas...”
In pobegnila je v ozko ulico ‘Stare Rakovice”, a ko je prišla do ogelne hiše gospe Hervonet, jo je gospa Martin-Durand pok-ucala:
Kam pa tako hitite, gospodična Rolanda?”-Resnično, tekla je vsa prepadena, ker je bila presenetila ivojo teto... ne da bi bila seveda vzela knjigo, po katero je šla. daj bolj pa se je bala, kaj bo, ko 3e vrne domov h kosilu.
Kajti vrniti se je vendar morala!
Ubožica je zavlačevala svoj povratek, kolikor je bilo mogoče, toda vedela je, da je vselej mčna Filomela pripravljala pečeno piško, ki bo točno opoldne na mizi. Kazalec ure na stolpu se je neizprosno bližal usodni uri.
“O Bog, milosten mi bodi!” Zares ji je bil milosten. Rolanda je naletela svojo teto mirno, zelo zbrano, kajti čim je prisedla -k mizi, je pomagala svoji nečakinji:
“Čemu pa si pobegnila? Pregledovala sem svojo garderobo m sem ugotovila, da so obleke kakor mnogi ljudje: kadar jih resnično potrebuješ, jih ne najdeš nikjer ...”
“Tetka, ali zares potrebujete nove obleke? Kar jih sedaj nosite, so vendar še vse dobre in lepe! Zlasti mi ugajate v tisti pleteni, ki vam jo je naredila gospa Grollier.”
Teta Cecilija je našobila usta: “Ne rečem ... za tukaj ... toda recimo ... nič več ti ne bom prikrivala ... recimo, da te hočem iznenaditi...”
“Resnično, zdi se mi, da me čaka presenečenje.”
“Veliko ... veliko presenečenje!”
“Kakšno? Ne mučite me vendar.”
“Ali še nisi uganila?”
“Ne morem uganiti!”
“Ti mala lažnjivka!”
“Teta, zagotavljam vas ...” “Oh nikar mi ne zagotavljaj.
S teboj človek nikoli ne ve pri čem je. Tudi onega dne pri večerji ... Ampak pustimo to! Poglej:	ti si izobražena deklica,
toda nikar si ne domišljaj preveč ... izobražena za Noirmou-tier. Saj veš. .. v kraljestvu slepcev so enooki kralji.”
“Hvala lepa!”
“To je živa resnica ... prava resnica.”
“Kam pa merite tetka?”
(Dalje prihodnjič)
IZ SLOVENIJE
(Nadaljevanje z 2. strani)
da ga vprašanja, na katera mora odgovarjati, nič kaj več ne veselijo.
— Slišal sem praviti, da ste izučili veliko mesarjev.
Roki sta spet prispeli na mizo, ena se je oklenila glaža, o-braz je zasijal kot sonce, v očeh pa je bilo veliko ponosa.
— Veliko fantov sem izučil. Čakajte: ena ... dva ... štiri, štiri, ko sem bil privatnik in potlej dva... tri... pa dva je pet in Janez šest, šest pa potem.
— Zdaj sva pa že skoraj pri kraju: Samo še tole, ali ste v resnici takšen veseljak, kot pravijo, ali so to samo zgodbe na vasi?
Ostro me je pogledal. Ugibal sem, ali zaradi veseljaka, zaradi zgodb, ali zaradi tega, ker sem Trebnje imenoval vas.
Njegov obraz je spet ožaril filmski nasmeh in rekel je potem, ko je vstal in mi ponudil močno roko:
— Včasih smo ga doma žin-gali. Zdaj pa je človek star, pa se mu ne ljubi več. Pa življenje, glejte, zdaj me doli na dvorišču spet čaka prašiček, ki ga moram honorarno spraviti na drugi svet.
Naj bo veterinar še tako siten ali sanitarni inšpektor še tako natančen, brž ko zve, kdo je klal in da je bil to Zakrajšek, ne sitnari več.
Vse življenje Jožku Zakrajšku ljudje že tako zaupajo.
Simpatični možakar z uplah-n j enim trebuhom in veselimi očmi mi je znova pričaral tisto podobo o mesarjih, ki jo imam vedno pred seboj.
Suhega mesarja ne priznam. Moral bi biti tako suh, da bi bil živo nasprotje v podobi, ki jo imam o mesarjih.
Jože Zakrajšek je z nožem lahko vselej ugotavljal, kakšen standard je pri tej ali eni hiši in kakšen standard je nasploh. Ko je puščal kri, je spoznaval, v kakšno življenje je prišel.
Ob majhni pokojnini, ki jo ima, mu kajpak želimo, da bi še velikokrat honorarno nabrusil svoj ostri nož.	M. S.
njih 14 dni potoval vsaj v glavnih provincah. Nikjer ni mogel opaziti ničesar, s čemur bi bil lahko zadovoljen. Ko se je vrnil, je začel izvajati reforme. Naj prvo je zmanjšal število provinc od 12 na 8, potem je spremenil guvernerje provinc v navadne uradnike; preje so se dali “izvoliti” v oblastnih volitvah.
Da mu ne bodo delali sitnosti in težav, jih je še premestil v province, kjer jih nihče ne pozna. V prestolici je pa pripravil vse potrebno za novo ustavo. Dežela bo dobila kongres z dvema domovoma, zato pa vlada ne bo imela n o b e nega predsednika, ker Mobutu noče, da bi morebitni novi Čombe delal težave. Bo kar sam urejeval predsedniške posle. Ustavo bo v kratkem dal deželi na splošno glasovanje. Bo seveda odobrena, o tem ni dvoma. Mobutu bo tudi nadaljeval “kongolizacijo” gospodarstva, čeprav njegova metoda nacij onaliziranj a proizvodnje in prometa ni dala ravno preveč blestečih rezultatov.
Mobutu hodi torej po poti pokojnega Lumumbe, le v komunizem se noče zagnati, ker je prišel do spoznanja, da ta gospodarski sistem ni dober za afriške razmere.
MOBUTU REFORMIRA KONGOIKO DEŽELO
Pripravil j'e novo državno u-stavo, ki naj utrdi njegovo oblast, in nadaljuje s “kongolizacijo” gospodarstva.
KINSHASA, Kongo. — Kon-goški diktator general Mobutu res misli, da mu je usoda namenila nalogo, da do dna reformira svojo deželo. Kakšna je notranjost te dežele v naših dneh, se je lahko prepričal, ko je zad-
leiervne banke bodo znižale obrestne mero?
NEW YORK, N.Y. — že pred tedni so velike trgovske banke znižale obrestne mere za svoje najboljše dolžnike od 5.75% na 5.5%. To je bil signal, da imajo banke dosti denarja za posojila. Zmanjkalo jim je torej dobrih dolžnikov in bi jih rade privabile z nižjo obrestno mero. Korak trgovskih bank je pa koristil le velikim in sigurnim podjetjem, ki uživajo največji ugled v deželi. Ni pa koristil vsem drugim, ki ne morejo v tem pogledu' tekmovati z največjimi podjetji v Ameriki. Teh pa je na stotiso-če in so nazadnje vendarle tudi dobri .dolžniki. K tem moramo še prišteti lastnike nepremičnin in lastnike vrednostnih papirjev; tudi ti ne pomenijo za banke nobene nevarosti, da bi bila posojila zgubljena.
Kot rečeno, nimajo vsi ti gospodarski krogi nobene koristi od koraka velikih trgovskih bank, ki znižujejo izbranim dolžnikom breme plačevanja dolgov za 0.25% na leto. Zato pritiskajo sedaj na federalne re-. zervne banke, naj znižajo o-brestno mero za posojila, ki znaša 4.5% in je nespremenjena že od decembra 1965. Pritisk je hud in verjetno bo dosegel tudi u-speh. Voditelj federalnih rezervnih bank Martin, ki ga je ravno te dni Johnson znova postavil za dodatna tri leta na njegovo službeno mesto, je menda ideji naklonjen. Ako bo Martin znižal obrestno mero pod 4.5%, mu bo-
do sledile vse banke za vse dolžnike, kar bo pomenilo splošno znižanje obrestne mere za vse dolgove.
Ulbrichi se lotil cerkva
BERLIN, Nem. — Vzhodnonemški diktator Ulbricht je postal strašno nervozen, odkar njegovi tovariši v Bukarešti, Budimpešti, Pragi in Beogradu nočejo več poslušati njegovih nasvetov. Ne ve, nad kom bi se znašal. Sedaj se je vrgel na cerkve. Najprvo je vzel na piko vzhodnonemške katoličane. Prepovedal je zahod nonemškim škofom, da bi obiskovali svoje vernike v Vzhodni Nemčiji. Sistematično je začel zapostavljati katoliške uradnike. Preganja verski pouk. Se vmešava v cerkvene obrede.
Ulbrichta najbolj jezi zadeva s katoliškimi škofijami. Vzhodna Nemčija ima vsega skupaj štiri katoliške škofije, ki pa njihove meje ne odgovarjajo sedanjim državnim. Vatikan .je že parkrat mislil dati škofijam nove meje, pa je Zahodna Nemčija proti temu protestirala in načrt je ostal le načrt.
Ulbricht ne prizanaša tudi protestantom. Hoče jih popolnoma odtrgati od Zahodne Nemčije in skuša doseči, da bi se protestantje na vzhodu popolnoma odcepili od zahodnih verskih somišljenikov.
Katoliki v Vzhodni Nemčiji se tolažijo s tem, da to ni prvi komunistični napad na njihovo cerkev in verjetno ne zadnji. Jim pa niti na misel ne pride, da bi se podal Ulbrichtovi politiki.
niti, kljub temu se pojavljajo vedno znova.
Te dni je objavilo vojno ministrstvo, da je prišlo do ostrega boja med kakimi 400 vladnimi vojaki in okoli 250 rdečimi gverilci v gorah zahodnega dela države. Rdeči so bili dobro oboroženi.
Sodna obravnava proti Specku se bo ta teden začela
PEORIA, 111. — Proces proti znanemu morilcu R. Specku, ki je obtožen, da je umoril 8 bolniških sester v Chicagu, se je začel pretekli mesec. Obravnava se je pa zavlekla z izbiranjem porotnikov. Šele pretekli teden so obtoženčevi advokat je pristali na 12 porotnikov in 2 namest nika, ki so bili danes zjutraj zapriseženi.
Takoj nato je sodnik odredil nadaljevanje sodnega postopka. Vsi člani porote bodo med procesom živeli v skupnem hotelu. Sodnik je odredil, da morajo o-stati njihova imena tajna. Proces bo verjetno trajal nekaj ted' nov.
Južni Vietnamci verujejo v zmago zaveznikov
SAIGON, J. Viet. — Posebno povpraševanje prebivalstva Južnega Vietnama je pokazalo, da precejšnja večina računa z zmago Južnega Vietnama in njegovih zaveznikov (64% ), le 1% pa z zmago komunistov. Velika večina povprašanih (90% ) je prepričana, da bo boljše živela pod demokratično vlado v Saigonu kot pod komunisti, vendar je velika večina za združitev obeh Vietnamov (83%).
Vsi so vojne siti in žele v veliki večini njeno končanje potom razgovorov (63% ). Le 3% jih sodi, da so Združene države krive, da ne pride do konca vojne.
Rdeči v boju tudi v Kolumbiji
BOGOTA, Kol. — Upori proti vladi v raznih zakotnih in posebno goratih predelih Kolumbije se vlečejo že vsa povojna leta. Vladi se je v zadnjih letih posrečilo te tolpe, ki so začele postopno prehajati pod vpliv in vodstvo komunistov, precej stis-
April v znamenju štrajkov?
CLEVELAND, O. — Pravzaprav ni dneva, da ne bi bilo v naši deželi nekaj štrajkov, saj jih je celo leto kar par tisoč. Le redki so pa med njimi, ki se zanje zanima širša javnost. Zdi se pa, da je sezona za take štrajke ali vsaj za nevarnosti takih štrajkov ravno sedaj nastopila.
Štrajkajo uslužbenci radio in televizijskih mrež, na štrajkanje se pripravljajo transportni delavci, v New Yorku računajo z možnostjo, toda ne verjetnostjo štrajkov v časopisni panogi. Še nič ne kaže, da se bodo mezdna pogajanja na železnicah mirno končala. V Cleveland Heights so pa učne moči odglasovale pooblastilo za štrajk. Povod za štrajke je zmeraj isti: delavci in uslužbenci hočejo večje plače in več obrobnih koristi.
V Clevelandu dobimo skupen ‘‘šolski koledar
CLEVELAND, O. — V Clevelandu ni nobenega sporazuma, kdaj naj se pouk na šolah začne, kdaj naj se zaključi in koliko časa naj trajajo posamezne po-
Ženske dobijo delo
čitnice med šolskim letom, pa tudi, kateri drugi dnevi naj bodo prosti pouka. To dela težave staršem, učiteljstvu ter dijakom. Zato je šolska uprava napravila načrt za skupno šolsko leto. Upa, da bo načrt stopil že prihodnje leto v veljavo.
MAU OGLAS!
V najem
3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico se odda na 1053 E. 71 St. Kličite 361-0989 po 4.30.	3,4,6,7 apr.)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja moderno ranch hišo s 3 spalnicami, na Richmond Heightsu, izgotovljena klet, v nizkih 30. Kličite: 442-8877.
’ (65)
Um KRiSTAVNIK
PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
Pohištvo naprodaj
Ugodno prodam moderno pohištva za jedilnico, v dobrem stanju, 8 kosov, cena $95.00. Kličite 442-8877.	(65)
V najem
Oddamo 3 sobe in kopalnico ženski ali dvojici srednje starosti brez otroke na Shawnee Ave. Kličite IV 1-1695.
(65)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St.Clair Ave & 68th St.: EN 1-421»
Dvodružinska naprodaj
Blizu bulevarda, novi plinski furnezi, bakrene cevi, (krasna). $18,500.
Wm. T. BYRNE REAL ESTATE 261-1182
Moški dobijo delo
Gospodinja
Iščemo gospodinjo za 4 odrasle; mora razumeti angleško; svoje stanovanje. Kličite 232-4827. _____________________________(65)
Delo za ženske Čisto delo v tovarni, podnevi, stalno. Oglasite se na
2716 E. 79 St., pri C.T.S. Rapid stop
(68)
MACHINISTS
THE GLEVELAKO PNEUMATIC Too! Go.
S784 E. 78 SL 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp,
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDRGTEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET
LATHES
ENGINE LATHES
NA SPREHOD S PSI — Nekateri lastniki psov v. mestih nimajo časa, da bi pse vodili na sprehod. Dekleti na sliki vodita pse takih gospodarjev na sprehod proti primerni nagradi.
MUM MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL GQHTROLLED " MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. alt kličite 341-1700 za čas sestanka
An Equal Opportunity Rmplover
(69)
ameeiSka domovina
a i<r=>oo<=>oo<rr>oo<rz>oo<rr>o()<=i>/
MLADA BREDA
IVAN PREGELJ
!<CC^(><C=>0(><CI>0(^^
In dejal je celo, da se niti za hip ne pomišlja in rad založi potrebni denar. Za najemnika da tudi ni v skrbeh, dasi bi bilo najbolje, da prevzamejo malin in žago sami. Seveda bi bilo treba zato nekaj delavnih in zanesljivih hlapcev.
Ko je Katra uvidela, da ne more prek Pušarja, se je iznebila te zadeve s tem, da naj Pu-šar dela, kakor se mu zdi. Tako je Pušar ukrenil svoje in te dni je bil začel poslovati popravljeni malin, da je bilo veselje. Obenem je kupil Pušar nekje od domačina nekaj dvanajstič hlodov; zakaj na Peči ni bilo pripravljenega lesa, izvzemši nekaj orehov, ki so jih bili že kdo ve kdaj vrgli iz zemlje.
In res se je žaga kar hitro obnesla. Majhno selišče v hribih
je bilo pogorelo in pogorelci so se zglasili z lesom prve dni pri Pušarju, tako da sprva niti lesa ne bi bilo treba. Kmetje so les sami pripeljali. Zaslužek pa je bil vendar tu. Tedaj je Katra uvidela, da zna imeti Pušar vendarle prav in premišljala je, kako bi dobila polagoma oblast nad žago in postavila vanjo njega, ki bi ona hotela. Pušar z Urhom še ni bil napravil pogodbe. Tako sta Urh in njegov fant delala ! prve čase nekako po varuhovem
deči pogovor:
“Tomaž,” je rekla, “žaga dela!”
“Dela!” je dejal nekam malomarno hlapec.
“Urh in njegov fant sta prevzela!”
“Saj vem sam,” je odvrnil hlapec, “zakaj mi neki to pravite!”
“Zakaj!” se je raztogotila, “ali morda ne smem?”
“Seveda smete, pa mene vaš malin presneto malo briga!”
“Pa te bo še brigal,” je zategnila Katra.
“Kaj,” se je zavzel hlapec, “pa ne mislite, da bi šel jaz na ža-go?”
“Prav to mislim!” Hlapec se je zasmejal:
“Ta je lepa!”
Katri je stopila jeza v lice.
“Ne misli, da se šalim!”
Tudi jaz se ne!” je dejal To-[maž.
“Potem
naročilu. Katri le padlo v giavo, ,	, , ,
potisniti med ta dva koga	J J
Peči, ki naj bi ju nekako nadzoroval. Kakšno bodi to nadzorstvo, Katra ni sama vedela. Pač pa se je gotovo ne samo iz naključja spomnila Tomaža.
Tozadevno ga je nekega dne poiskala in započela z njim sle-
CHICAGO, ILL
MALE HELP
Computers & People Do Mix
If you are interested in both, we’ve got just the job for you. All _you really need is basic electronics — either from technical school, the armed forces or comparable experience and you’re on your way.
Call FRANK MADER at FO 9-5401 or AU 7-8300,
daily until 5, or write him at:
IBM Corporation
7321 Lake St., River Forest, 111. 60305
“An Equal Opportunity Employer”	(65)
HEATHKIT
One of the world’s largest electronic kit manufacturers has openings for:
TECHNICAL WRITERS
Prefer 2 years (college science major) or 2 years commercial military or Tech School Training in. electronics or equivalent.
TECHNICAL ILLUSTRATORS
je drhtel glas Katri, narediti!
“Kaj?” je dejal hlapec, “mis-ite da lahko grem? Ali mislite takisto?”
“Prav tako!” je naglasila Katra. Hlapec jo je premeril od glave do nog in dejal:
“Hm, zdi se mi, da ste kaj kratke pameti ženske. Saj ni še tako dolgo, ko ste rekli, da naj se vedem ko gospodar. Pa zdaj že ne veste več tega, mati. Je Tomaž pa že drugačen mož!” Molči,” se je zadrla vanj Katra; “misliš, da sem slepa. Za Anico se spakuješ. In zdaj veš, koliko velja moja, koliko tvoja.” Tomaž ni takoj odgovoril. Skoraj neljubo je bilo to Katri, ki je pričakovala, da bo odgovoril osorno. Toda Tomaž je molčal in dejal šele potem:
“Vsaj psa ne bom več ščuval nanjo.”
“Na Lipeta si ga!” je dejala ona. Toda on je zamahnil jezno z roko in hotel iti.
“Ali torej poj deš ali ne poj-deš?”
“Kaj bi doli delal,” se je nejevoljno odzval hlapec. “Samo to mi povejte, kaj naj delam doli pri Urhu?”
At least 1 perspective.
year of drafting experience including knowledge of
resume
ELECTRONIC TECHNICIANS
For service testing, trouble shooting and repair. Prefer Technical School graduates with six months or more experience.
We offer good salary, generous fringes and a pleasant working atmosphere in our modern offices located on the beautiful Eastern Shores of Lake Michigan.
Excellent schools, housing and recreational facilities. Send including salary requirements in, confidence to:
JACK SCHOENBERG Director of Personnel
HEATH COMPANY
Benton Harbor, Michigan 49022 We Are An Equal Opportunity Employer
(66)
“Pazil boš!”
“Pazil? Pa ne, da se bojite za Urha, da bi padel v vodo?” Katra je bila jezna, da je Tomaž noče umeti. Vendar pa si je mislila: Tomaž se vda. Naj postopa tu gori ali doli, da le postopa. Mar mu bo! Glasno pa je dejala:
“Pusti mi izgovoriti, kakor mislim. Glej, Pušar je lepo prevzel vse pod svoje varstvo. In reč mu pojde dobro. Zakaj bi neki Pušar imel stvar v roki, če jo morem jaz? Zato je treba odriniti Pušarja in tistega Urha.” '
“Aha,” je dejal hlapec, “pa ste prej rekli, naj pazi!”
‘Seveda, pazi! Kaj misliš, da dela Pušar za božje plačilo? Seveda! To je, vidiš. Prič je treba, kaj gre skozi žago. Pa tudi Urhu je treba vzeti veselje.” ‘Kaj,” se je smejal zaničljivo Tomaž, “ponagajati malo?” “Katra,” je pridodal za nekaj hipov, “pustite delati Urhu, kakor ve in zna, in tudi Pušar je premoder, da bi mu mogel kaj nagajati. Po moji misli bo to najbolje.”
“To se pravi,” je odvrnila Katra, “da ne rnaraš dol in da sploh misliš, da ni na Peči nikogar, ki bi ti smel predpisovati, kaj moraš delati.”
“Delal bom, kar je moje delo!” je odvrnil samozavestno hlapec.
CHICAGO, ILL.
FARM FOR SALE
173 ACRE FRUIT FARM Private lake. 3 homes, other buildings. 85 miles from Chicago. Priced for immediate sale by ciwner. 616-695-5305
(66)
REAL ESTATE FOR SALE
20 SPACE TRAILER COURT 2 three room apts., 3 bdrm. home, IV2 baths, fireplace, hardwood floors, carpeting, good income, priced for quick sale by owner Write Mrs. Francis Frost, 814 E. Roma Ave., Phoenix, Arizona.
PH: 265-6043.	(66)
“Tisti teden sem vam delal, pozneje pa niste hoteli. Čemu bi bil?”
“Boš pa odslej delal, kar bom hotela!” je odvrnila ona vsa bleda v obraz, da ji Tomaža ni moči ukrotiti.
“Presneta prijaznost, drago me bo stala!” se je norčeval hlapec.
“Prijaznost!” je zaklicala. “Kaj si res mislil, da sem mogla kdaj misliti zares? Malovredna bi bila,” je nadaljevala skoraj nevede, kako naj se otrese tega človeka, “malovredna in neumna.”
“Nekaj manj pač, pa ne neumna, samo malovredna!” je sekal v njene besede Tomaž.
“Ne spozabi se, da si hlapec!” je rekla Katra vsa ljuta.
“Kadar boste vi gospodinja!” se je rogal Tomaž. “Kaj? Ali naj grem k nevesti in ji vse lepo povem, kake namene imate ž njo? In tudi pri sodniji bi bili veseli.”
“Judež!” je siknila Katra.
“Nak,” je dejal Tomaž, “Judež pa ne!”
“Če še nisi, pa še boš!” je dejala Katra.
“Vas ne bom vprašal za dovoljenje!” je odvrnil on.
(Dalje prihodnjič)
Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S, Saving's bend*
APRIL
.TjQOi h jm tiiiiut , 9 !.M 1121113114 iBi ®®lSlp21J|22
KOLEDAR
društvenih
prireditev
pristave.
4. — Clevelandska federacija slov. nar. domov bo imela svoj prvi letni piknik na farmi S.N.P.J. na Heath Rd. v Chardonu.
9. — Društvo slov. pritikomuni-stičnih borcev priredi piknik na Slovenski pristavi.
12.	-16. — Farni karneval pri
Sv. Vidu na farnih prostorih in šolskem dvorišču.
23.	— Slovenski športni klub
priredi PIKNIK na Slovenski pristavi, združen s športnim sporedom, plesom in zabavami.
30. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
6. — Spominski sklad H. Lobeta priredi piknik na Slov. pristavi.
13.	— Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi.
20. — Belokranjski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
20. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku drugi letni piknik združen z mladinskim športnim dnem.
27. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
3. in 4. — Piknik Slovenske pristave.
24.	— Oltarno društvo fare sv.
Vida praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.45 in nato z banketom v farni dvorani pri Sv. Vidu.
MALE HELP
INGiHEEUS
CHEMICAL, MECHANICAL, INDUSTRIAL Up to 5 years experience
PROCESS ENGINEERING Opportunities exist for qualified Chemical or Mechanical Engineers in process development, analysis and specification of design. Direct application in evaporation, extraction, distillation, crystallization, absorption, air and freeze dehydration, filtration, low temperature refrigeration and instrumentation.
RESEARCH AND DEVELOPMENT Immediate opportunities for graduate Chemical Engineers in process development work on laboratory, pilot and commercial scale levels.
INDUSTRIAL ENGINEERING Opportunity for graduate Industrial Engineers to perform specific projects, e. g. materials handling, plant layout & cost estimating. CPM experience, desired.
MANUFACTURING Chem E’s or MB’s interested in Production process engineering. Begin as development assistant to dept head or supt. Position offers potential for personal development leading to direct supervisory responsibilities.
These positions offer excellent opportunity for personal contributions and development. Outstanding benefits program includes 100% EDUCATIONAL REIMBURSEMENT.
PLEASE SEND RESUME AND SALARY REQUIREMENTS IN CONFIDENCE TO-
MR. D. M. RICHARDSON
MAXWELL HOUSE
Division of
GENERAL FOODS CORPORATION 1125 Hudson St., Hoboken, N. J.
An Equal Opportunity Employer
(65)
APRIL
8. — Slovenski športni klub
priredi v Baragovem domu kegljaški banket. Začetek ob 8.15.
15.	— Pevski zbor Korotan
priredi koncert slovenskih pesmi v SND naJ3t. Clair Ave.
16.	— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in po njej z banketom v farni dvorani.
22.	— DSPB Tabor v Clevelandu
priredi svojo pomladansko zabavo v SD na Holmes Ave.
23.	— Glasbena Matica poda v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue svoj pomladanski koncert.
29.	— St. Lawrence Vet. Post
No. 553 priredi večerjo od 7. do 9. v Slov. nar. domu na E. 80 St. Po osmih godba!
39.—Pevski zbor Planina priredi pomladanski koncert v SND na Maple Heights, 5050 Stanley Ave. Začetek ob 4. pop.
30.	— Mladi harmonikarji podajo
koncert v farni dvorani pri Sv. vidu. Začetek ob 3.30
popoldne.
MAJ
6 — Baragov dom in Družabni
klub B. D. priredita večerjo s plesom. Igrajo “Veseli Slo venci”.
6., 7.— 30. letno vzhodno kegljaško KSKJ tekmovanje v Grdina Recreation Center na 6017 St. Clair Avenue.
7. — Pevski zbor Triglav priredi letni koncert in prizor za 20-letnico svojega obstoja v Sachsertheimu na 7001 Denison Avenue.
14. — Otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu nastopijo za MATERINSKI DAN.
14. — Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne.
28. — Slovenski spominski dan. — Društvo SPB Cleveland: sv. maša za padle slovenske žrtve vojske in komunistične revolucije pri Lurški kapeli na Providence Heights na Chardon Road.
JUNIJ
L — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na farmi sv. Jožefa.
10. in H. _ dSPB Tabor-Cleve-
land priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi.
11. — Klub društev SDD na Re-
cher Avenue priredi balincar-sko tekmo in večerjo.
18. — Otvoritev Slovenske pristave 1967: piknik in ples.
25. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
25. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku prvo letno veselico.
JULIJ
in 4. — Piknik Slovenske
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
OKTOBER
X. — Združeni kulturni program
in proslava 48-letnice SDD na Recher Avenue.
7. — DSPB Tabor pripravi jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
14. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igra Pecan-Trebar orkester. 29.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
NOVEMBER
4.	— Belokranjski klub priredi
svojo Veselo Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
5.	— Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
11. — Klub slov. upokojencev v Newburgu priredi BANKET ob 5-ietnici obstoja kluba, v SND na E. 80 St. Začetek ob 6. zvečer. Igral bo Zabak trio.
19. — Pevski zbor Jadran poda
v SDD na Waterloo Road svoj jesenski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
23. — The Sixth Thanksgiving
Tony’s Polka Party v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
DECEMBER
3. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert ^ SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
JANUAR — 1968 27.— Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč”, zabavo s plesom, v SND na St. Clah Avenue. Začetek ob 6.30.
M. L TRAVEL SERVILE - MM ANTL0GA
6516 St. Clair Ave., Cleveland, Olhio 44103 HE 1-3500
Hass skupinska poiovanja z lelali so:
2§. igiaja, §., 7.; II., iiM 21., 28s pnija, 10', 12., 27. julija, 2. in S. avpsla.
POTOVANJA POSAMEZNIKOV VSAK DAN Z LETALOM ALI LADJO
ROMANJA V SVETO DEŽELO - FATIMO - LURD
IN RIM
POTOVANJA OKROG SVETA