Poštnina platana » gotovini. DRŽAVNO TOŽILSTVO v LJUBLJANI n"žl" -01111 — Cena Din 1*— f*ha]a vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih ln dnevib po prati nikih. — Posamezna številka Ilin 1‘—, mesečna naročnina Din 20-—, za tujino Din BO’—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica St. 23. Telelon uredništva 80-70, 80-69 in 80-71. prilog. Pokoplal se ne vračajo. — Oglati po tarifi in dogovoru.— Uprav« if Ljubljani, Gradišče 4,tel. 80-68. podružnica v Maribora, Aleksan* drova cesta St. 24, telefon 29-60 Podružnica v Celju, Samostan« eka ulica St. 4. Št. 30 a Ljubljana, sreda dne 9. julija 1930 Leto L Vtisi in odmevi katastrofe na Jadranu Preiskava se nadaljuje - Pogreb žriev nesreče v Zadru - Silno razburjenje na Češkoslovaškem Poveljnik in posadka »Morosinija« odpuščeni Sušak, 8. julija, k. »Jadranska Plovidba« prejema od vseh strani sožalne brzojavke zaradi katastrofe njenega parnika »Kara-djordje«. Paroplovna družba je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da pomore ponesrečenim potnikom, brzojavila je vsem družinam ponesrečencev in jim izrazila Svoje sožalje. Iz Biograda na morju so se vrniti zastopniki »Jadranske Plovidbe«, njen ravnatelj g. Ružič in še ne kateri drugi funkci-jonarji, ki so pregledali težko poškodovani parnik. Preiskava se nadaljuje. Poveljnik parnika kapilan Prodan je predložil preiskovalni komisiji izčrpno poročlo o nesreči. Danes so bili poslednji ponesrečenci prepeljani na Sušak in od tu so krenili domov. Težje ranjeni polniki pa so ostali v zadrski bolnici in jim gre na bolje. Vse sušaško meščanstvo je še vedno pod težkim vplivom katastrofe. Ad po katastrofi Trst, 8. julija, n. Današnji »Piccolo« prinaša obširno poročilo o pogrebu žrtev, ki jih je zahtevala težka katastrofa v Paš-manskem kanalu. Sinoči ob 17.30 je bilo prenesenih iz bolnice pet krst na dvorišče, kjer jih je blagoslovil zadarski župnik 5allarin. Sprevod je nato krenil ob 18. uri proti pokopališču. V sprevodu so bile zastopane vse civilne in vojaške oblasti, njim načelu prefekt zadrske pokrajine Taccari. V sprevodu je bil tudi jugoslovanski konzul Simič z vsem osebjem jugoslovanskega kon- zulata, zadrski mestni načelnik, vojaški mestni poveljnik, komandant parnika »Morosinija« Olivetti z vsemi častniki in mornarji z ladje, predsednik paroplovne družbe »San Marco« itd. Mornarji z »Morosinija« so položili krste v mrtvaške vozove, ki so krenili na pokopališče. Medpotoma so se dogajale pretresljive scene. Mnogo žena je jokalo. V sprevodu je bilo opaziti tudi mnogo kmetov iz okolice mesta, posebej iz Ar-banasa. Sprevod je krenil do cerkve Sv. Ivana, v katero so nato prenesli krste. V cerkvi so bili opravljeni mrtvaški obredi in nato so bile krste položene na furgone, sprevod pa se je razšel. Krste so furgoni prepeljal na pokopališče, kjer so bile žrtve pokopane. Praga, 8. julija, d. češkoslovaški listi energično zahtevajo, da se strogo preišče vzrok pomorske katastrofe v Jadranu, pri kateri je bilo več Cehov ranjenih in mrtvih. Listi opozarjajo na čudne okolnosti, ob katerih sta ladji trčili. »Narodni listY« izjavljajo, da se češkoslovaška in jugoslovanska javnost ne bosta dali potolažiti samo s sklicevanjem na nesrečen slučaj. Namiguje se tudi, da je bil italijanski parnik »Morosini« konkurenčna ladja »Kara-djardju« ter da je zadnji Čas vedno vozil na pol prazen, med tem, ko je bil »Kara-djordje« za več tednov naprej popolnoma razprodan. Neki praški bulevarni list je sinoči prinesel na prvi stran poročilo o pomorski katastrofi pod naslovom: »Italijanski parnik se je namenoma zaletel v jugoslovanski parnik Karadjordje.« Žalovanje v Dalmaciji Šibenik, 8. julija, k. Občinska uprava je sklenila, da bo mesto od sobote opoldne do nedelje opoldne žalovalo vsled katastrofe, ki je zadela našo pomorsko plov-bave in koncerti bodo v soboto odpove-bo. Vse mesto bo odeto v črno. Vse zadani. Mestna občina bo izdala poseben proglas na meščanstvo. V cerkvi sv. Jakoba bodo darovane maše zadušnice v spomin na žrtve na »Karadjordju«. Ob istem času bo žaloval ves narod v vsej severni Dalmaciji. Pričetek reševalnih del Šibenik, 8. julija, k. Jutri se pričnejo prva dela okrog parnika »Karadjordje«. Reševalna dela bodo trajala mesec dni. Dela bosta opravljali naši vojni ladji »Močni« in »Spasilac« ter pomožna ladja Jadranske Plovidbe. Najprej se bo izsesala voda, ki je udrla v parnik, nato se bo začasno zadelala velika luknja, ki je nastala spričo udarca »Morosinija« v »Karadjordja«. Nato pa bo parnik poslan v ladjedelnico, da se popravi in uredi. Kolika je škoda škoda, ki je nastala na parniku, se ceni na 6—8 milijonov dinarjev. Split, 8. julija, k. Poedina društva in športni klubi so poslali sožalne brzojavke upravi »Jadranske plovidbe«. »Jadranska Straža« ji je poslala naslednjo brzojavko: »Spričo težke katastrofe, ki je zadela vaše društvo in naše gospodarstvo in v kateri se je znova pokazala smelost in ne-ustrašenost naših pomorščakov, prejmite naše toplo sožalje z željo, da bi »Karadjordje« čimprej spet pričel še bolj ponosno pluti po našem morju.« Sušak, 8. julija, k. Danes sta se odpeljala na mesto nesreče, kjer je italijanski parnik »Morosini« naletel na naš parnik »Karadjordje«, ekspert zavarovalne družbe »Vardar« g. Denes, ekspert zavarovalne družbe »Sava« g. Gamulin, da na »Karadjordju« določita škodo in doženeta dednosti, spričo katerih je nesreča nastala. Na mesto nesreče sta odpotovala tudi generalni ravnatelj »Jadranske plovidbe« g. Rismondo in inž. šilovič. Sušak, 8. julja. k. Poškodovani parnik »Karadjordje« je bil zavarovan pri zavarovalnih društvih »Vardar«, »Savi« id »Lloydu«. Potemtakem so netočne vesti italijanskih liri /, da parnik »Karadjordje« ni bil zavarovan. Italijanska komisija 7 !ar, 8. julija, k. Davi je prispela sem por ' na korr.ii*- italijanske vlade iz Rima, ki bo preiskala zadevo o trčenju motorne ladje »Morosini« v parnik »Karadjordje«. Odpuščeni italijanski pomorščaki Zadar, 8. julija, n. V i častniki in kapetan motorne ladje »Morosini«, ki je trčila v parnik »Karadjordje«, so bili odpuščeni iz službe in jim je bilo odvzeto dovoljenje za nadaljnje službovanje na morju. Po odgovoru Italije na Briandov predlog Poveličujoči komentarji italijanskega tiska — Silno ogorčenje francoskih listov— Pesimizem v Ženevi Itim, 8. julija. AA. Listi priobčujejo nove komentarje o italijanskem odgovoru na Briandovo spomenico glede evropske federacije. Člankarji smatrajo, da gre za važen dokument z dalekosežnimi mednarodnimi posledicami. Italijanski odgovor predstavlja teoretično, z nevarnimi ideologijami pre-kvašen načrt na praktično polje. Efektivne evropske unije si ni moči zamisliti brez povabila Rlisiji in Turčiji k pristopu k novi evropski meddržavni organizaciji. Nadalje je treba odpraviti odvisno razlikovanje med zmagovalci in premaganci, ker bi sicer bila evropska kooperacija samo nominalna in na papirju. S tem svojim odgovorom je fašistična vlada še enkrat zanesla v evropske odnošaje element jasnosti in odkritosrčnosti. Pariz, 8. julija, d. Italijanski odgovor na memorandum o Panevropi so v Parizu prav slabo sprejeli. Večina listov izjavlja, da je italijanska nota dokument cinizma in hinavščine. Mussolinijeva izjava, da bi se morala garantirati zaščita pravice malih držav, da je zginilo razlikovanje med zmagovalnimi in premaganimi narodi in da se mora pospeševati enakopravnost vseh držav, v Mussolinijevem smislu ne pomeni nič drugega ko zahtevo po reviziji mirovnih pogodb. Zahteva Italije, da vstopita v evropsko zvezo tudi Rusija in Turčija, je demagogija. Vse dokazuje, — naglašajo listi— da Mussolini špekulira na pritrjevanje nezadovoljnih, posebno še, ko je komaj pred cratkim slavil lepoto topov in strojnic. Ženeva, 8. julija, d. Ker je že cela vrsta držav odgovorila na Briandovo spomenico o Panevropi, — nazadnje tudi Italija, — vse države pa več ali manj odklonilno, ne pričakujejo v ženevskih krogih od inicija-tive francoskega zunanjega ministra nobenega uspeha več. Najmanj,' kar se bo zgodilo, bo, da bo večina držav prijavila pridržke, ki pa so sposobni, da popolnoma prevržejo prvotno Briandovo zamisel. Zato se smatra, da se bo v septembru sicer^se-stala velika konferenca evropskih držav. na kateri pa se bodo po običajnih, morebiti celo zelo rezerviranih vljudnostih na naslov Francije uveljavljali taki pomisleki, da bo nadaljevanje francoskega načrta praktično izključeno. Izvolili bodo najbrže tudijski odbor in potem odgodili konle-renco na nedoločen čas. Berlin, 8. julija, n. Snoči je zunanji minister dr. Curtius na seji vlade predložil odgovor Nemčije na Briandov memorandum o panevropski uniji. O vsebini tega govora bo dr. Curtius danes popoldne poročal v zunanjem odboru nemškega zbora. Tato bo nemški odgovor odposlan francoski vladi. Pariz, 8. julija, n. Francoski zunanji minister Briand je sinoči sprejel avstrijskega poslanika dr. Gronberger-ja, da se informira pri njem o stališču avstrijske vlade o zadevi panevropske konferencije. Kakor se je zvedelo, bo avstrijski odgovor v najkrajšem času poslan francoski vladi. Budimpešta, 8. julija, n. Snoči je ministrski svet imel sejo, na kateri je bilo pretre-sano vprašanje, kakšen odgovor naj de pošlje francoski vladi v zadevi memoranduma francoskega zunanjega ministra Bri-anda o panevropski uniji. Minister dr. Korošec v Sarajevu Sarajevo, 8. julija. 1. Sera je prispel minister za šume in rudnike dr. Korošec, ki je na inšpekcijskem potovanju po Bosni. Danes zjutraj je iz Vinic odpotoval v Srenje, kjer si je ogledal gozdove, ki se sušijo zaradi lubadorja. Z dr. Korošcem potuje tudi direktor sarajevske direkcije za šume in rudnike g. Manojlovič. Vintila Bratianu v avdijenci pri kralju Bukarešta, 8. julija, d. Danes opoldna je kralj Karel sprejel v avdijenci voditelja liberalne stranke Vintila Bratiana. Avdijenca pomeni kraljevo zmago nad upornimi liberalci. Bratianu je izročil kralju spomenico, ki predstavlja na eni strani obljubo zvestobe liberalcev napram kralju in ki na drugi strani vsebuje program stranke in njeno stališče do aktuelnih vprašanj. Kancelar dr. Schober zapustil Budimpešto Uradno poročilo o predmetih razgovorov Budimpešta, 8. julija, d. Obisk avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schobra v Budimpešti se je danes končal. Budimpešta, 8. julija, d. Madžarski brzojavni dopisni urad objavlja po sklepu razgovorov z avstrijskim zveznim kancelarjem dr. Schobrom uradni komunike, v katerem je med drugim rečeno: Državniki obeh držav so se porazgovorili o vprašanjih, ki zadevajo obe državi in so ugotovili, da se med Avstrijo in Madžarsko obstoječi od-nošaji odkritega prijateljstva trajno utrjujejo in da vlada v njih pojmovanju vprašanj, ki se tičejo obeh držav, popolno soglasje. Predmet razgovora je bila 10. aprila 1923 med Avstrijo in Madžarsko sklenjena razsodiščna pogodba, ki bo glede na skušnje, katere sta obe državi v tem času pridobili, v kratkem izpopolnjena s prijateljsko in razsodiščno pogodbo. Nadaljnji predmet natančnega pretresanja so bila tudi obema deželama skupna gospodarska vprašanja. Državniki so se dogovorili, da bo tako Avstrija kot Madžarska določila posebne študijske komisije. Naloga teh komisij bo proučevati tista sredstva, s katerimi bi se na eni strani na racijonalen na-čim spravila v sklad gospodarska produkcija obeh dežel in bi se na drugi strani medsebojni promet spravil v tak tir, ki bi se zdel primeren, da dovede do zboljšanja gospodarskega položaja obeh dežel. Pogajanja z Malo antanto Bukarešta, 8. julija, d. Agrarna pogajanja med državami Male antante in Madžarsko, ki bi se imela po prvotnem načrtu vršiti v Sinaji, se bodo najbrže še ta mesec vršila v Bukarešti. Teh pogajanj se bo udeležila tudi Češkoslovaška. Obisk g. Ljapčeva Budimpešta, 8. julija. AA. Jutri dospa v Budimpešto predsednik bolgarske vlada Ljapče.v, ki se vrača iz Karlovih Varov v domovino. G. Ljapčev bo ostal v Budimpešti ves dan, da pride v zvezo z madjar-skimi vladnimi krogi. Sp or med državo in cerkvijo na Grškem Agrarna reforma povzročila ostro napetost med državno in cerkveno oblastjo Atene, 8. julija. A A. Predsednik grške vlade Venizelos je poslal pismo atenskemu mitropolitu Hrizostomu kot zastopniku dv. s’ loda. V tem pismu pojasnjuje Venizelos staro stališče grške vlade ter poudarja popolno soglasje vlade s predlogi in načrti ministra prosvete Papandreje o razdelitvi in likvidaciji cerkvenih posestev v Grčiji. Venizelos v tem pismu nadalje veli, da jamči za pravično likvidacijo s sodelovanjem zastopnikov cerkvenih oblastev in da ’ nobenem primeru interesi cerkve ne oo-do oškodovani. Pač pa, pravi Venizelos dalja, bo cerkev oproščena odvišnih bremen in svoje sedanje neaktivnosti. Agrarna reforma, ki naj bo izvedena v Grčiji, bo glede posestev mrtve roke 1 skladu s podobnimi reformami v drugih evropskih državah. O tem odgovoru je imel sveti sinod sejo in se oo odločni kritiki izjavil proti vsebini vladinega odgovora. Sveti sinod je obsodil dvojico cerkvenih dostojanstvenikoov, ki jih je vlada povabila, naj sodelujeta v odboru za likvidacijo, ter jim prepovedal govoriti v imenu cerkve. Sveti sinod je nadalje prepovedal vsem duhovnikom, da sodelujejo v pokrajinskih odborih za likvidacijo cerkvenih zemljišč in posestev, dotlej ko mitropoiit Krizonston ne vstopi v osrednji "čbor za razdelitev cerkvenih posestev. Novo potovanje »Grofa Zeppelinir« Friedrichshafen, 8. julija, d. Zrakoplov »Grof Zeppelin« bo nocoj ob pol 12. nastopil potovanje v severne dežele do Spitzbergov. Stran 2. 'JUGOSLOVAN Sreda, 9. julija 1930. Zvesti stari miselnosti So ljudje, ki se kar ne morejo otresti etare miselnosti, deloma iz duševne ko-modnosti, deloma pa tudi zato, ker so sploh apatični za vsak napredek. Za te ljudi je stara miselnost železna srajca, v katero so vkovani do konca svojih dni. Ti ljudje se ne bodo nikdar spremenili, a tudi nimajo nobenega stremljenja, da bi spremenili druge. So to ljudje, ki niso nikomur nevarni, ker so preveč brezbrižni, da bi sploh mogli poseči v javno življenj*. So pa drugi ljudje, ki se tudi ne morejo otresti stare miselnosti, a ne iz duševne komodnosti, temveč zato, ker so nasprotni novi miselnosti. Niso ji pa nasprotni iz idejnih vzrokov, temveč le iz egoističnih vzrokov, ker jim nova miselnost ne gre v račun. Ti ljudje so prepričani, da jim je nova miselnost v osebno škodo in zato ji nasprotujejo, kjerkoli le morejo. Leta in leta so imeli ti ljudje uplivno besedo v javnosti in sedaj jim kar v glavo ne gre, da bi prišli ob ta upliv. Polagoma so se navadili misliti, da imajo kar sveto pravico na svoj upliv in bili so mnenja, da ee mora svet podreti v istem hipu, ko izgube svoj upliv. Zakovani v te predsodke so pričeli istovetiti svoje interese s splošno narodnimi in skoraj so bili prepričani, da se godi narodu krivica, če ne obvelja njih volja. Velika večina teh ljudi sicer ne more pokazati vsa dolga leta svojega vladanja nobenih posebnih uspehov, mnogi od njih celo same neuspehe, vendar pa so bili in so še mnenja, da mora brez njih iti vse narobe. Kakor je bilo to mnenje absolutno zmotne, vendar bi ee ga pa moglo do gotove mere razumeti. Zato bi se moglo tem ljudem po znanem francoskem izreku* da vse razumeti ee pravi vse odpustiti, tu-di oprostiti njih odpor proti novi miselnosti, če bi bil ta odpor le pasiven in če ne bi šel tako daleč, da bi mogel škodovati interesom celote. Zal pa so nekateri teh vnetih pristašev stare miselnosti čisto pozabili na to mejo in eo brez prevdarka stopnjevali svoj odpor do te mere, da so že postali škodljivci javnih interesov. Slepo so se pustili zlorabiti od razni!* temnih elementov in pričeli so razširjati po vsej državi vznemirljive vesti, da pride v kratkem do dalekosežnih sprememb in vzbujali v svojih nekritičnih pristaših vero, da zavladajo v kratkem zopet stare razmere. Vso državo so prepletli s temi neresničnimi govoricami in z njimi povsodi sejali nezaupanje ter izpodkopavali državno avtoriteto. Morda ee nekateri od njih tega niso niti zavedali, toda efekt teh neresničnih govoric je moral to povzročiti. Večno govorenje o spremembah je zlasti manj kritične ljudi res prepričalo, da pride do teh sprememb in dogodilo se je že to, da nekateri sploh več niso izvrševali naredb svojih višjih, ker kaj bi ubogali, ko pa pridejo že drugi dan novi ljudje. Na veselje naših narodnih nasprotnikov ee je tako izpodkopavala državna avtoriteta' in kar ti temni elementi niso mogli do-eeči farni, eo dosegli s pomočjo zasleplje-r'h strankarjev, pristašev etare miselnosti. In čim bolj so ti širili neresnične vesti, tem bolj so ustrezali našim narodnim nasprotnikom. Če hote ali nehote, je postranskega pomena, ker glavno je, da je bil efekt teh govoric v Tesnici takšen. Za vsako ceno eo hoteli ti stari strankaT-ji priti zopet kvišku; s tem pa, da jim je bilo dobro vsako sredstvo, pa so dosegli samo to, da so znova dokazali, kako dobro je, da niso več na vladi. Zakaj samo etara miselnost je bila, da se sme stranka poslu-žiti vsakega sredstva, da le pride na vrh, dočim je glavna zahteva nove miselnosti ta, da ni noben oseben, noben pokrajinski in noben drug interes tako velik, da bi vsled njega smel trpeti interes celote. Ta interes res je najvišji in temu se ima podvreči vsakdo in tudi stari strankarji. 2e celo pa, kadar smo morali skozi dolga leta gledati, kako niso znali vladati in ko se je le kot izjema pokazalo tu ali tam uplivno dejanje poedinca. Zvestoba do stare miselnosti je danes že anahronizem in prav je, da je tako. Kdor je za anahronizem, ta naj kar naprej obuja stare spomine, kdor pa je za napredek, ta pa bo se pridružil ljudem nove miselnosti in pomagal, da bo napredek čim večji, To tem bolj gotovo, ker je vsakde dobrodošel, ki Ima dobro voljo, brez te pa so oni, ki so se tako daleč spozabili, da so z neresničnimi vestmi izpodkopavali državno avtoriteto. Konkurenca Reke proti Sušaku Olajšave, ki jih dovoljuje Italija izvoznikom lesa Zagreb, 8. julija, k. »Jugoslovenski Lloyd« bo v svoji jutrišnji številki prijavil naslednje poročilo s Sušaka: Po informacijah, dobljenih na Reki, prinašamo danes podrobne podatke o reiak-ciji, ki bo na Reki dovoljena izvoznikom, Se prav posebno izvoznikom lesnih proizvodov, katerih redna pot v inozemstvo bi morala sicer peljati preko Sušaka. Refakci-ja, ki jo ponuja reška družba »Maggazzini Generali«, je za enkrat določna tako-le: 6 lir za tono lesa, ki se bo to voril na prostoru >Scalo legnami« v reški svobodni luki, 3 lire za tono lesa, ki se bo tovoril v državnih skladiščih, in 15*50 lir za tono lesa, ki se bo prekrcalo takoj na pomolu. Ze navedene številke jasno kažejo, da ei Reka na vso moč prizadeva, da bi odvzela velike kolličine lesa, katerih izvoz se je sedaj vršil skoro izključno preko Sušaka. Re-fakcija, ki se ponuja v največji meri za blago, katero se prekrcava v lesnem pristanišču >Scalo legnamic, bi se morala aprobi-rati v izmeni 10 lir za tono lesa v Rimu, kot eo to zahtevale italijanske pristaniške oblasti na Reki. Te oblasti nameravajo na tak način izvoz lesa napeljati na Reko s podeljevanjem refakcdje po 100 Mr odnosno 300 Din za vagon lesa, spričo ‘česar bi razlika naših izvoznikov vendar ni mogoče pričako-koli jugoslovanske postaje do pristanišča na Sušaku in pa stroški prevoza do reške luke, postala iluzorna. Kljub naši najboljši veri v patrijotizem naši hizvoznikov vendar ni mogoče pričakovati, da bi spričo novih okolnosti in današnje nečuvene konkurence ne izkoristili teh olajšav. Poleg tega, da bo prevoz lesa in njegovo prekrcavanje na Reki eenejše, je treba upoštevati, da ima Reka veliko število pokritih skladišč in končno, da je na Ro-lti mogoče vkrcati tudi manjše količine lesa za izvoz v vsako inozemsko luko. Spričo tega še enkrat opozarjamo na to opasno konkurenco naše oblasti, da bi dovolile vse potrebne protimere in olajšave ter regulirale pristojbine za železniške prevoze tako, da bi se dal uspešen odgovor na najnovejši trik reške svobodne cone. V borbi Sušaka proti Reki moramo podpreti Sušak z vsemi silami, pa četudi b fiskalnimi žrtvami. Nove carine in novi davki v Avsfrijij Velik odpor proti zahtevi agrarcev po dokladah na moko Dunaj, 8. julija, d. Danes dopoldne je pododbor carinskega odbora narodnega sveta nadaljeval posvetovanja o carinski tarifi. Največji del seje je bil izpolnjen z razpravo o carini na svinjsko mast. Vlada je zahtevala zvišanje te carine na 40 zlatih kron, med tem ko je po stari carinski tarifi avtonomna carina znašala samo 10 zlatih kron, po različnih trgovinskih pogodbah pa je biila celo znižana do 3 zlatih kron. Proti zahtevi vlade so protestirali eamo socijalni demokratje. Vladni predlog pa bo najbrže sprejet. Jutri se sestane finančni odbor, da bo eklepal o novih davčnih predlogah. Gre, ka- -----------'i— » * Silna nevihta v Bosni Sarajevo, 8. julija. 1. Včeraj popoldne je divjala nad Sarajevom silna burja, ki je lomila drevje in odkrila streho na džamiji in nekaterih drugih hišah. Še nedograjeno dvonadstropno hišo je vihar docela poružil. Skoda znaša nekaj milijonov. Tudi okolica Sarajeva Je Bilno trpela zaradi nevihte. Žito in sadovnjaki so uničeni. Ni znano, ali je nevihta zahtevala tudi človeških žrtev, ker so bile telefonske in brzojavne zveze pretrgane. V okolici, Sarajeva znaša gmotna škoda 4 milijone dinarjev. Novi zakoni in pravilniki Beograd, 8. julija. 1. »Službene Novinec bodo v svoji jutrišnji številki objavile naslednje zakone in pravilnike: 1. Zakon o bernski konvenciji za zaščito književnih in umetniških del: 2. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, s katerimi Je pooblaščen finančni minister, da v sporazumu z zunanjim ministrom sklepa s tujimi državami kupne in prodajne pogodbe o nepremičninah, ki jih rabijo jugoslovanski diplomatični zastopniki. 8. Pravilnik o terenskem delu tehničnih uradnikov šumske stroke, ki ga je podpisal minister za šume in rudnike na podlagi uredbe o povračevanju potnih in selilnih stroških teh državnih uradnikov. 4. Pravilnik o izdajanju dovoljenje za proizvajanje bioloških zdravil, katerega je odobrilo ministrstvo za socijalno politiko; 5. Pravilnik o uniformah eksekutivnih uradnikov pri rečni plovbi. Upokojitev Beograd, 8. julija. 1. Z dekretom prosvetnega ministra je bila vpokojena z dnem 18. septembra 1929 Počkaj-Divjak Cecilija, učiteljica y Dolnji Lendavi. Letalca Hook in Mateics ponesrečila? London, 8. julija. AA. V letalskih krogih se boje za življenje in usodo letalcev Hooka in Matewsa, ki sta prejšnji teden odletela iz Anglije, da postavita nov rekord poleta do Avstralije. Letalca pogrešajo na progi, ki je vodila ob obali Indijskega oceana. Ljapcev pri predsedniku Masa-ryku Praga, 8. julija. AA. Predsednik republike Masaryk je sprejel včeraj v dvorcu Lany predsednika bolgarske vlade Ljapčeva in ga nato pridržal pri intimnem kosilu. Vezuv začel bruhati Neapelj, 8. julija. AA. Vezuv je začel zadnje dni bruhati. Po gornjih njegovih čereh se vali lava. Bruhanje je združeno z močnimi eksplozijami. kor znano, za zvišanje davka na sladkor, pivo in na blagovni promet. Danes 6e je vlada odločila, da predlaga še zvišanje davka na žganje, in to na zahtevo pivovarn. Agrarci pa vnovič zahtevajo, da se vsaj sklene znižana doklada na moko, in sicer v višini 6 grošev za kg, namesto prvotnih 15 grošev. Zahteva agrarcev pa je naletela na velik odpor. Dunaj, 8. julija, d. Težave avstrijskega posojila še niso odstranjene. Treba je urediti še celo vrsto posameznih vprašanj, tako da se končna odločitev sme pričakovati šele prihodnji teden. Nova in etara miselnost, splošen ali oseben interes, opredelitev je jasna in po mogočni deklaraciji vlade tudi ni dvoma, da ni za Staro miselnost več prostora. Zato pa tudi konec s staro miselnostjo in e starimi spomini in naj velja duh in delo nove dobel Novi rumunski poslanik v Parizu Pariz, 8. julija. AA. Novo imenovani romunski poslanik v Parizu Dinu-Cezanu bo takoj po svojem prihodu v Pariz predal predsedniku francoske vlade svoja akredi-tivna pisma, obenem pa bo predal francoski vladi tudi odgovor romunske vlade na Bri-andov memorandum o Panevropi. Odgovor je izdelal romunski zunanji minister Miro-nescu. V odgovoru je romunska vlada izrazila pripravljenost, da v načelu pristopi k evropski federaciji. Odgovor je sestavljen v istem duhu, kakor sta sestavljeni češkoslovaška in jugoslovanska nota, kakor se je to določilo na poslednji konferenci držav Male antante. Bivši romunski minister o Balkanski uniji Beograd, 8. julija, k. Bivši romunski minister g. Duca je dal nekemu novinarju naslednjo izjavo o Balkanski uniji: Jaz sem pristaš Balkanske unije, ker sem pristaš Panevrope. Smatram da je največja potreba, da se evropske države združijo. Druge rešitve politične in gospodarske krize ne vidim. Javno mnenje je treba pripraviti za to koristno odločitev. Balkanska unija, ki bo pripravila teren za še bolj splošno zvezo evropskih držav, je dobrodošla. Tržni uspeh poročila Simonove komisije London, 8. julija. AA. Državni tajnik za Indijo Wedgwood Benn je na včerajšnji seji parlamenta ugotovil, da je bilo v Veliki Britaniji doslej prodanih 83.000 izvodov prvega dela in 26.000 izvodov drugega dela poročila Simonove komisije o ustavni reviziji v Indiji. Poljski profesorji v Ljubljani Ljubljana, 8. julija. Z dunajskim brzovlakom eo danes ob 17. prispeli poljski profesorji — nad 50 po številu — v Ljubljano. Vei profesorji in profesorice bo iz Katovic z raznih tamofinjih srednješolskih zavodov. Na glavnem kolodvoru so jih pozdravili predsednik ljubljanske sekcije Udruženja srednješolskih profesorjev prof. g. Jeran, dalje prof. Kole in prof. dr. Pretnar, kakor tudi mnogi člani Društva ljubiteljev poljskega naroda. Po prisrčnem pozdravu so poljski gostje krenili v Akademski kolegij v Kolodvorski ulici, kjer so jim bila pripravljena prenočišča. Nato eo si ogledali nekatere.zanimivosti Ljubljane. V restavraciji >Uniona« je bil zvečer ob 20.30 prirejen prijateljski večer, na katerem so bile izgovorjene mnoge prisrčne in bratske napitnice. Poljski profesorji odpotujejo jutri zjutraj na Bled, kjer ee pomude en dan. Z večernim vlakom se vrnejo nazaj v Ljubljano in nato potujejo najprej v Zagreb, od tam preko Karlovca na Sušak in dalje v Dalmacijo, kjer ostanejo mesec dni. Poljskim gostom kličemo: »Dobrodošli x naši beli Ljubljani U Habsburško strašilo Vesti o gibanju in propagandi legitimi-stov, ki jih mora od časa do časa beležiti tisk, potrebujejo nekoliko komentarja. Važno je namreč, da jih zna javnost pravilno 1 ocenjevati in jim pripisovati le oni pomen, ! ki ga v resnici imajo in sploh imeti morejo, j Legitimistično gibanje, ki je posebno živahno na Madjarskem, a ima svoje zveze i »n mreže tudi na Dunaju in celo v nekaterih ' drugih važnejših evropskih prestolnicah, je ® en