•A» DON BOSKO SALEZIJANSKI VESTNIK 2 Glasilo za salezijansko družino in prijatelje don Boska marec-april 2005 dvomesečnik | letnik LXX VI11 | skupna številka 534 | www.donbosko.net VSEBINA Cerkev se rodi iz velikonočne skrivnosti. Prav zaradi tega je evharistija, ki je najvzvišenejši zakrament velikonočne skrivnosti, središče cerkvenega življenja. To je vidno že od prvih predstav Cerkve, ki nam jih ponujajo Apostolska dela: "Bili so stanovitni v nauku apostolov in bratski skupnosti, v lomljenju kruha in molitvah'1 (2,42). "Lomljenje kruha" pomeni evha-ristijo. Po dva tisoč letih še vedno uresničujemo to prvotno podobo Cerkve. Medtem ko jo uresničujemo v obhajanju evharistije, velja naša pozornost velikonočnemu tridnevju: k temu, kar seje zgodilo na večer velikega četrtka, med zadnjo večerjo in po njej. Postavitev evharistije je namreč zakramentalno že ponavzočila dogodke, ki so se zgodili le malo za tem, začenši s smrtnim bojem v vrtu Getsemani. Zopet vidimo Jezusa, ki gre iz dvorane zadnje večerje in se skupaj z učenci poda prek potoka Cedron ter pride v vrt na Oljski gori. V tem vrtu je še danes nekaj starodavnih oljk. Morda so bile priče tega, kar se je tisti večer dogajalo v njihovi senci, ko je Kristus v molitvi doživljal smrtno stisko "in je njegov pot postal kakor kaplje krvi, ki so tekle na zemljo" (l.k 22,44). Kri, ki jo je pred nekaj trenutki v evharističnem zakramentu izročil Cerkvi kot pijačo odrešenja, se je začela prelivati; njeno prelivanje pa se je dopolnilo na Gol-goti in postalo orodje našega odrešenja. Janez Pavel II., Okrožnica Cerkev iz Evharistije, CD 101, Družina, Ljubljana2003 RAKOVNIK Življenje v polnem razcvetu rrtaq. Janež :fetočnik AKTUALNO Praznovanje sv. Janeza Boska 2005 POMLADIMO OBRAZ CERKVE Mati Cerkve d;.iJascudl'ChavezV. Za vas živim prof Tori®.Oglar. S M G SMG v Cerkvi -pomladimo njen obraz s. Mojca Šimenc DRUŽINE Vzgoja za odpoved Nasmeh na trpečih ustnicah UčRbeito M. Pasquaie DON BOSKO VZGOJITELJ Salezijanski vestnik dvomesečnik Glasilo za salezijansko družino in prijatelje DON BOSKO donBoska Številka 2 | skupna številka 534 Leto 2005 | letnik 78 ISSN 0353-0477 UREDNIK mag. Marjan Lamovšek UREJA UREDNIŠKI ODBOR mag. Janez Potočnik, Ivan Turk, s. Marija Žibert, Janez Krnc, mag. Marko Košnik LEKTORIRANJE Jerneja Kovšca GRAFIČNA ZASNOVA Toni Anžlovar & MM RAČUNALNIŠKI PRELOM Marko Suhoveršnik DISTRIBUCIJA IN STIKI mag. Janez Potočnik IZDAJATELJ Salezijanski inšpektorat v Ljubljani ZALOŽBA Salve d.o.o., Ljubljana TISK Tiskarna Schvvarz, Ljubljana Salezijanski vestnik je ¿^/¿pA* I. 1877 ustanovil sv. Janez \ ^ vJ^jf $ Bosko, v slovenskem jeziku je začel izhajati 1.1904. Danes izhaja v 56 narodnih izdajah, v 29 jezikih in v 135 državah. Darove za vzdrževanje Salezijanskega vestnika in za druge namene lahko nakažete na račun, vpišete namen plačila ter nas obvestite o namenu nakazila. Salezijanci | Rakovnlška 6 | 1000 Ljubljana TRR 24200 - 9004141717 sklic 00 06 NASLOV UREDNIŠTVA Salezijanski vestnik Rakovniška 6 1000 Ljubljana telefon: 01/42.73.028 e-pošta: vestnik a salve.si splet: www.donbosko.net UVODNIK V VESELJU IN UPANJU LOJZE DOBRAVEC PREDSTOJNIK SLOVENSKIH SALEZIJANCEV Spoštovani bralci Salezijanskega vestnika! Pred nami je druga številka Vestnika v letošnjem letu. Mnogi ste nam pisali, da vam je nova podoba Vestnika všeč, saj je bolj sveža in pregledana. Vsi si želimo, da bi bil blizu tako mladim kot odraslim, ki jih druži ljubezen do don Boska in želja, da bi mladim, ki stopajo skozi nemirna leta mladosti, pomagali najti pravo pot v življenje. Za nami je praznik sv. Janeza Boska, ki nas je tudi letos zbral na številnih praznovanjih. Najbolj doživeto je bilo znova slavje na Rakovniku, kjer so se na prvo februarsko nedeljo zbrali mladi pevci in glasbeniki. Povsem napolnjeno rakovniško svetišče, v katerem je odmevala navdušena otroška pesem, je znamenje, da don Bosko tudi danes zbira ob sebi mlade in jim kot oče in učitelj kaže pot v prihodnost. Kakor je bilo leto 2004 zaznamovano z mnogimi pomembnimi dogodki za salezijansko družino, tako nam bo tudi letošnje leto prineslo več razveseljivih dogodkov. V pomladanskem času bo v Celju ustanovljena nova župnija bi. Antona Martina Slomška, ki bo postala skupaj z don Boskovim centrom novo duhovno središče v knežjem mestu ob Savinji. Na praznik apostolov Petra in Pavla pa se bomo veselili posvečenja dveh salezijanskih novomašni-kov, Klemena Balažiča in Jureta Babnika. Letošnje leto je tudi misijonsko obarvano. K temu sta v zadnjem času veliko prispevala salezijanska misijonarja s. Ljudmila Anžič, ki je zbirala darove za mlade v Kambodži, in g. Danilo Lisjak, ki je trkal na naša srca in zbiral pomoč za stotine ubogih otrok v Kongu. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se ni vrnil praznih rok. Naša velikodušnost bo spet prinesla veselje na obraze mnogih mladih, ki jim življenje ne prizanaša s preizkušnjami. Osrednji misijonski dogodek vtem letu bo ob letošnji misijonski nedelji v oktobru na Rakovniku, ki bo hkrati zaključek Majcnovega leta, ko se spominjamo stoletnice njegovega rojstva. Zgodnji začetek postnega časa napoveduje skorajšnjo veliko noč. Ne pozabmo na vabilo vrhovnega predstojnika Pascuala Cha-veza, naj pomladimo obraz Cerkve, kije pravzaprav naš obraz. Prav na našem obrazu, mojem in tvojem, naj bi se razodevala mladost Cerkve, vedno bolj odrešene in svete, kot se je razodevala na obrazu don Boska ter mnogih obrazih svetih in blaženih salezijanske družine. SALEZIJANSKI VESTNIK | MAREC-APRIL 2005 3 P RAZ Foto: M. Košnik Praznik sv. Janeza Boska, ustanovitelja salezijancev in soustanovitelja družbe hčera Marije Pomočnice, je v salezijanskih ustanovah duhovno bogat dan. Na tem mestu prinašamo nekaj utrinkov z ietošnjih praznovanj. RAKOVNIK DON BOSKOV DAN_ V soboto, 29. januarja, smo na Rakovniku god sv. Janeza Boska praznovali s še večjim navdušenjem kot navadno, saj smo se skupaj veselili v novih prostorih SMC (salezijanski mladinski center). Prišlo je veliko otrok, ki so s seboj pripeljali še svoje starše in stare starše. Zbrali smo sev"rotundi" in dan začeli z molitvijo, ki jo je popestril naš orkester in skupno petje. Nato smo se preselili v športno dvorano, kjer nas je z energičnim nastopom razgibala Nuša Derenda, ki je zapela izbor svojih uspešnic, pa tudi nekaj »zimzelenih« slovenskih in tujih popevk. Po koncertu smo se posladkali s krofi, ki nam jih je podarila pekarna Pečjak, potem pa se je na odru že J A N S K I VESTNIK pojavil čarodej Toni. Tudi on je nekaj zapel, in sicer dežnik. To pa seveda ni bilo vse: s pomočjo prostovoljcev iz občinstva nam je pokazal še mnogo zanimivih čarovnij. To pa še vedno ni bilo vse: ko je Toni končal, nam je zaigralo še Svetih 5, mlada skupina mladih rakovniških glasbenikov. Skratka, če bi v naši družbi komu uspelo ohraniti kisel izraz na obrazu, bi ga lahko uvrstili v Guines-sovo knjigo rekordov kot najbolj čemernega človeka na svetu. MARIBOR DON BOSKO SHOW_ Župnija sv. janeža Boska v Mariboru je obhajala praznik svojega zavetnika. Na ta praznik smo se vsak večer v mesecu januarju pripravljali s pričevanji in raz- SEVNICA S TABO DON BOSKO ... Don Bosko Show v Mariboru mišljanji različnih ljudi iz naše župnije o don Bosku. Da bi praznik v nas pustil večji pečat, smo opravili tudi tridnevnico don Bosku v čast. Slovesno sv. mašo v nedeljo dopoldne je vodil višji predstojnik salezijancev v Sloveniji g. Lojze Dobravec, s svojim obiskom pa nas je razveselil tudi delegat za mladinsko pastoralo mag. Marko Košnik. Gosta sta se popoldne udeležila tradicionalne prireditve "Don Bosko Show", ki sojo pripravili ani-matorji SMC-Maribor. molitve vernikov. Bila je prava »dirka« dveh vodenih avtomobilčkov, pri kateri je g. laka izgubil, ker ni vadil. Nekaj podobnega se lahko zgodi, tako je nadaljeval, tudi vsem nam odraslim kristjanom v duhovnem življenju. Če duhovnost zanemarjamo, se ne trudimo za poglabljanje vere, se lahko zgodi, da nas bodo otroci v veri prekosili, mi pa bomo za njimi zaostali in jim postali celo ovira. Brez vadbe v molitvi, prejemanju zakramentov spovedi in obhajila, po don Boskovem, nismo več pravi kristjani. Po sv. maši pa se je pod stojnicami že kadilo. Nad 400 pripravljenih in še precej "v živo" pečenih palačink je šlo tako otrokom ka- Prvi korak vpraznovanje je bilo prostovoljno delo doma. Vsi veroučen-ci so dobili vprašalnik, ki se je nanašal na vsebino jubilejne številke Sa-lezijanskega vestnika. K reševanju so bili pritegnjeni otroci in njihovi starši. Seveda ne zastonj. Vsak, kije prinesel rešitve, je dobil poseben žeton, vreden ene palačinke. Drugi korak je bil don Boskov ŽIV ZA V 22. januarja. Okrog 80 V sevniški župnijski cerkvi na praznik Kulturni dvorani so imeli predavanje o odnosih v družini in pogovor z navzočimi. V nedeljo je bil višek slovesnosti pri sv. maši. Sodelovali so predvsem otroci in mladina. Otroški pevski zbor je popestril mašo s petjem, zelo domiselno pa je g. laka vključil otroke v nagovor in sv. Janeza Boska kor tudi odraslim v slast. Tako je tudi prav, saj so se trudili in pridno zbirali žetone zase in ostale v družini. Najpomembneje pa je: don Boska so bolje spoznali in z njim postali večji prijatelji. PODGORICA TRADICIONALNI KONCERT Mladi so s koreografijo na začetku maše v čast sv. janežu Bosku predstavili geslo letošnjega praznovanja: »Pomladimo obraz Cerkve,« kar pomeni pretrgati verige ter se osvoboditi za Kristusa. Ker se slavja ni mogel udeležiti upokojeni nadškofbarske nadškofi) e msgr. Petar Perkolič, je slove- > otrok je ustvarjalo v raznih delavnicah, se podilo po dvorišču, tekmovalo in se veselilo. V soboto zvečer pa je bil med nami v gosteh dr. Christian Go-stečnik in njegova sodelavca dr. Katarina in dr. Tomaž Erzar. V sno bogoslužje vodil župnik Janez Mirtek. Po maši smo nadaljevali slavje še v centru s skupno agape. Zvečer smo se preselili v prostore mladinskega centra, kjer je bil tradicionalni koncert z znanim pevcem Nikolom Nikpreljajem. V ožjem krogu smo don Boskov praznik praznovali še v ponedeljek (31. 01.) in k maši povabili mlade. Po maši pa je bilo z njimi ponovno prav zabavno; podelili smo priznanja in diplome udeležencem Don Boskovega turnirja, ki je potekal ves teden v različnih športnih disciplinah. RAKOVNIK NASMEH NA TVOJEM OBRAZU Ob prazniku sv. Janeza Boska je bilo na Rakovniku v do zadnjega kotička polni cerkvi že deveto srečanje otroških pevskih zborov (prvo je bilo 1. 1996). Letos se je zbralo približno 40 zborov iz raznih župnij vseh treh slovenskih škofij: od Murske Sobote do Izole, od Goric do Črnomlja. Ob spremljavi 47-članskega orkestra Navdušeno petje množice otrok je prepevalo približno 750 otrok. Letošnje srečanje je nosilo naslov: Nasmeh na tvojem obrazu! Sv. mašo je vodil salezija-nec Peter Pučnik, vzgojitelj v dijaškem domu v Želimljem in voditelj tamkajšnjih duhovnih vaj za osnovnošolce in mladino. V nagovoru nas je ob močni simboliki dveh balonov nagovoril, naj se trudimo živeti in delati tako, da bomo veseli in srečni »polete- li« v nebesa in da bi bilo v našem življenju čim manj slabega, kar nas priklepa k tlom. Iskreno ploskanje po zadnjih pesmih je dokaz, da otroška pesem vedno znova zelo nagovori: s soncem obsijana ra-kovniška cerkev je otroke sprejela in se od njih poslovila - z lepimi doživetji in iskreno željo, da bi še prišli skupaj. i zbral: MARJAN LAMOVŠEK Na Rakovniku je na srečanju otroških pevskih zborov letos prepevalo skoraj 40 zborov 6 MAREC-APRIL 2005 I SALEZIJANSK! VESTNI K RIM DAJMO EVROPI KRŠČANSKO DUŠO V Rimu je bil od 1. do 5. decembra v Salesianumu sim- Lojze Dobravec s kard. Ratzingerjem in vrh. predstojnikom Chavezom pozij salezijanskih predstojnikov - inšpektorjev. Sklical ga je vrhovni predstojnik g. Pascual Chavez, udeležili pa so se ga - skupaj z nekaterimi vrhovnimi svetovalci - odgovorni za 38 provinc (inšpektorij), ki spadajo v 3 salezijanska področja (regije) na območju Evrope. Iz Slovenije se je srečanja udeležil g. inšpektor Lojze Dobravec. V te 3 regije "salezijanske" Evrope spada 34 evropskih narodov, ki imajo salezijanske ustanove tudi v Afriki in na Srednjem Vzhodu (Iran, Izrael, Libanon, Palestina in Sirija). V Evropi salezijanci opravljajo svoje vzgojno-pastoralne dejavnosti v okviru tradicionalnih ustanov, kot so oratoriji, mladinski centri, šole, poklicna središča, župnije, prav tako pa prek "novejših" dejavnosti, kot so na primer sprejemanje otrok in mladostnikov v nevarnosti, odvisnikov in otrok z ulice, univerze, študentski domovi itn. Salezijanski predstojniki so se zbrali, da bi skupaj razmišljali o družbenem, političnem, ekonomskem, kulturnem in verskem položaju v Evropi, v kateri so salezijanske skupnosti poklicane živeti svoj poklic in poslanstvo. Spregovorili so o izzivih in o načrtih za prihodnost salezijanske navzočnosti na tej celini. "Kot salezijanci želimo prispevati svoj delež v prizadevanju Cerkve, da procesu evropskega združevanja damo krščansko dušo, da bi se tako uresničila zamisel iz načrta očetov združene Evrope: biti družina združenih ljudstev in med seboj spravljenih narodov, ki si prizade- vajo za izgradnjo edinosti med celotno človeško družino. Želimo dati tudi svoj karizmatični prispevek k uresničenju nove evangeiizacije in tako sodelovati pri izgradnji Cerkve v Evropi," je ob koncu izpostavil vrhovni predstojnik Chavez. it SEVNICA VEČER USTVARJALNOSTI Salezijanski mladinski center Sevnica je ob podpori Občine Sevnica priredil prednovolet-ni program za otroke. Na obisk so povabili tudi Bus veselja. Za otroke je skrbelo 16 mladih animatorjev. Skupinskega rajanja se je udeležilo veliko število osnovnošolskih otrok, pa tudi predšolski so prišli skupaj s svojimi starši. Društvo SMC je že novembra lani prejelo ponudbo Občine Sevnica, da bi tokratni novoletni večer popestrili tudi našim najmlajšim. Pogumno so sprejeli izziv in začeli razmišljati o izvedbi. Tri ure programa prireditve so idejno zapolnili, nato pa se posvetili tehničnim pripravam. Skala jim je ljubeznivo posodila svoj priljubljeni Bus veselja in sevniški animatorji so znali izkoristiti njegovo prostorno notranjost. Zamislili so si, kako bo potekala vsaka minuta skupnega praznovanja in odmerili čas, namenjen vsakemu delu prireditve. SMC Sevnica je za Silvestrovo pripravil program za otroke SALEZIJANSKI VESTNIK | MARE C - APRIL 2005 7 Ko je tako pričakovanj zadnji večer v letu le nastopil, se je prizorišče dogajanja začelo z vseh strani polniti z radovedneži. Nekateri so že pred začetkom pogumno poskakovali in plesali po prostoru pred odrom, drugi so se sramežljivo držali ob strani. Vendar pomanjkanje poguma ni trajalo dolgo. Prireditev se je začela in vsi so se kmalu prepustili veselemu ritmu pesmic. Poleg petja so otroci v delavnicah izdelovali tudi okraske za odrsko ploščad, nato pa še obeske za skupno novoletno jelko. Pomerili so se tudi v različnih igricah, nekaj programa pa je zapolnil tudi čarodej Jaka, ki je s svojimi vragolijami spravil v smeh še tako sramežljive malčke. Večer je polepšal tudi čudovit ognjemet, otroci pa so na koncu razveselili svoje starše z darili, ki so jih sami pripravili. Kljub temu da je bil večer mrzel, so vsi odhajali domov z razigranimi nasmehi na Obrazih. AjdaSenica ŽELIMLJE MINISTER NA OBISKU Slovo pred božičem je vsako leto zelo živahno. Ob bok številnim prireditvam, ki potekajo v dijaškem domu, tudi na Gimnaziji Želimlje vsako leto pripravimo bo-žično-domovinsko prireditev. Letos smo ob tej priložnosti povabili v našo sredo novega ministra za šolstvo. Dr. Milan Zver se je povabilu z veseljem odzval, si ogledal našo ustanovo, nagovoril dijake in odgovarjal na zastavljena vprašanja. Dijaški dom Emavs v Mužlji in župnijska cerkev Po dolgih letih, ko se na ministrstvu za šolstvo niso odzivali na vabila iz naše ustanove, si bomo ta obisk zapomnili po sproščenosti, saj je g. minister med resne besede znal vplesti tudi kakšno hudomušnost in tako pokazal, da se med dijaki počuti doma. MUŽLJA - BUDIMPEŠTA PRIZNANJE SALEZIJANCEM Na konferenci madžarskega sklada Apaczai so v decembru 2004 v parlamentu v Budimpešti že tretjič podelili odlikovanja tega sklada. Tokrat sta odlikovanje prejela salezijan-ska duhovnika iz Mužlje (SCG) Stojan Kalapiš in Stanislav Tratnjek - za izgradnjo in delovanje doma Emavs v Mužlji, kjer lahko živi 60 vojvodinskih dijakov. Kot lahko predpostavljamo že iz imen odlikovanih, ni niti eden od njiju madžarske narodnosti: Stojan je Bolgar, Stanko pa Slovenec. Najopaznejši vidni uspeh njunega dela je mužljan-ski fantovski internat Emavs. Koliko pa sta onadva in cela tukajšnja sale- Minister dr. Zver in drugi gostje na božično-domovinski prireditvi - 'M « «a «*« ij * . m L mM HL ' Mfl^^ m ' Bk MM H^ugH !■' '' ' "^MA mBmmM n ......... »o I^SMB 8 MAREC — APRIL 2005 i SALEZIJANSKI VES T NIK zijanska skupnost opravila nevidnega dela za duše, pa je znano samo vsevednemu Bogu. Slovenski sale-zijanci so od leta 1965 navzoči v največjem madžarskem banatskem naselju. To je torej tudi priznanje dolgoletnemu požrtvovalnemu delu vseh salezijancev, ki so kljub težkim razmeram delovali v diaspori. TOMIŠELJ NOVE ORGLE_ V župnijski cerkvi rožnovenske Matere Božje v Tomiš-Iju smo farani in pevci mešanega župnijskega zbora doživeli prav poseben božični večer. Pri polnočnici je domači župnik g. Srečko Golob blagoslovil nove orgle. Že dolgo časa smo vedeli, da bo kmalu potrebno zamenjati stare In dotrajane orgle. V sklopu obnove župnijske cerkve je bil v načrtu za prihodnost tudi nakup novih orgel. Pri temeljiti obnovi notranjosti, ki še ni povsem končana, smo se odločili dotrajane klasične orgle zamenjati z novimi elektronskimi, znamke Ahlborn. Nove orgle z dvema manualoma, ki se z možnostjo igranja lahko kosajo z marsikaterimi klasičnimi, odlikuje zelo kvaliteten zvok, velika tonska zmogljivost in izpopolnjenost, Glede na obliko notranjosti naše cerkve so bile nove orgle ob ustrezni postavitvi na koru tudi mojstrsko uglašene. Vsi farani, posebej še pevci, smo nove pridobitve zelo veseli. Nove or- Nove orgle v Tomišlju gle pa so, žal, pričele pisati zgodovino svojega delovanja na bolj žalosten način. Prvič so igrale na pogrebu organista g. Marka Kramarja, ki je živel za dan, ko bo lahko zaigral na novih. Upravičeno rečemo, da so orgle kraljica glasbil. Pusto je v cerkvi bogoslužje brez pesmi, mogočnost in lepoto pa trenutku dajo prav orgle. Teh trenutkov se domači pevci in farani zelo močno veselimo. Želimo si, da bi jih velikokrat slišali v sozvočju z domačimi pevci. Uroš Pušnik CERKNICA ZAKONSKE SKUPINE NA DUHOVNI OBNOVI_ Ena izmed številnih dejavnosti, ki redno potekajo v naši župniji, je tudi delovanje zakonskih skupin. Trenutno je aktivnih sedem skupin. Najstarejša, kot tudi vse druge, je na pobudo našega g. župnika Jožeta Vidica nastala že pred dobrimi dvajsetimi leti, najmlajša deluje približno eno leto. V skupinah je v povprečju osem zakonskih parov, ki se srečujejo enkrat mesečno. Naše skupine so zelo raznolike, tako po starosti in zakonskem stažu članov kot po načinu dela, interesih in načinu druženja. Povezovalni člen med skupinami je duhovni vodja. Že pred leti je g. Vidic dal pobudo, da bi se zakonske skupine kdaj pa kdaj srečale tudi med seboj. V začetku je bilo to na predavanjih o določeni tematiki, ki je pritegnila pare iz različnih zakonskih skupin, zadnja štiri leta pa je v župniji organizirana duhovna obnova za zakonce. Duhovne obnove se lahko udeležijo tudi zakonski pari, ki niso člani zakonskih skupin ali pari iz sosednjih župnij. Odziv članov zakonskih skupin pa tudi drugih na duhovno obnovo v naši župniji je vsako leto boljši. Poleg tega, da sta privlačni tematika In iz- vedba, je dobro poskrbljeno tudi za varstvo majhnih otrok in prehrano družin v dneh, ko duhovne vaje potekajo. Nekateri pari se lažje, kot bi se sicer, odločijo za udeležbo tudi zato, ker se ni potrebno za ves konec tedna preseliti v drug kraj. Letošnja duhovna obnova je potekala od 21. do 23. januarja. Vodil jo je tako kot že leto poprej jezuit p. Vilijem Lovše. On je tudi Izbral in pripravil temo, katere naslov je bil: Veseli kristjani polni duha. Letos je bil poudarek predvsem na vodeni osebni molitvi in premišljevanju, zakonca pa sta svoje misli lahko, če sta tako želela, na koncu vsakega od šestih delov med seboj podelila v krajšem pogovoru. Zaključek duhovne obnove je bila kot običajno skupna sveta maša. Udeležili so se je tudi vsi naši otroci, sooblikovali smo jo vsi udeleženci. Po odzivih zakoncev sodeč je duhovna obnova popolnoma dosegla svoj namen. Mislim, da bo še dolgo odzvanjala v našem vsakdanjem življenju, še posebno v medsebojnih odnosih. Kot pa zelo dobro ve naš g. župnik Jože, ki se vsako leto potrudi in vse organizira, ima tovrstna duhovna obnova tudi za življenje župnije neprecenljivo vrednost, čeprav se njenih sadov mogoče takoj in neposredno ne da videti. h. Simčič Cerknica - zakonske skupine na duhovni obnovi Foto: K. Žnidaršič SALEZiJANSK! VESTNIK l MAREC—APRIL 2 0 05 9 POMLADIMO OBRAZ CERKVE Cerkev je novo Božje ljudstvo. Ustanovil jo je Kristus, kije njena glava in ženin. Kristus je tako ljubil Cerkev, daje zanjo "dal samega sebe". Z njo seje hotel tako zediniti, da bi bila eno samo telo, mistično telo. In kakšno je v njem Marijino mesto? BESEDILO: dr. PASCUAL CHÁVEZ V. ILUSTRACIJA: UMBERTO GAMBA M esto, ki ga zavzema Marija v tem posebnem, mističnem telesu, je edinstveno. Ker je Kristusova mati, ne more ne biti tudi mati Cerkve. Obstaja pa še drug razlog: izpovedovati, da je bila Marija vzeta z dušo in telesom v nebesa, ne pomeni drugega kot priznati, da se je ta istovetnost s Kristusom uresničila na popoln način. BOŽJA MATI Med vsemi naslovi, s katerimi jo kličemo, je največji "Božja Mati", saj najbolje odseva skrivnost njene osebe. Bog jo je pripravljal za to poslanstvo od vsega začetka. V oznanjenju jo napravlja deležno svojega odrešenjskega načrta, ona pa brez pogojev sprejme sodelovanje pri tem poslanstvu. Skrivnostna ustvarjajoča moč Duha stori, da v njej vzbrsti Božje seme. To je začetek Marijinega materinstva, ki se razcvete v božič. Obred obreze in darovanja v templju ji razodene-ta, da bo trpljenje sestavni del njenega materinstva. MATI NOVE DRUŽINE Z dvanajstimi leti, med učitelji v templju, Jezus svoji materi razodene, da ima posebno poslanstvo, ki mu ga je namenil nebeški oče. Približno dvajset let pozneje, med ne- kim poročnim praznovanjem v Kani, se zdi, kot da Marija postavlja pod vprašaj identiteto svojega sina. Ko ugotovi, da primanjkuje vina, izzove Jezusa, da se razkrije, da predčasno razodene svojo "uro". Dejanje prepriča učence mladega učitelja, da se v njem izpolnjujejo pisma, zato se zgrnejo okoli njega. Rodi se nova družina, v kateri je navzoča tudi Marija. Nato pa Kal-varija. Poleg križa se razodene njen materinski poklic, ko ji Jezus zaupa ljubljenega učenca, prek katerega se njeno materinstvo razteza na vse verne oz. na vse človeštvo. In končno, o binkoštih jo zopet srečamo med učenci v pričakujoči molitvi. Prišel bo Sveti Duh, ki bo zaznamoval dokončno rojstvo Cerkve in začetek nove zgodovine. Marijina življenjska zgodba se prepleta z vstopanjem Boga na svet. Duh je nikoli ni zapustil in ona mu je bila vedno zvesta. Rojstvo Cerkve, skrivnostnega Kristusovega telesa, je sad Svetega Duha in tudi Marije. MATI CERKVE Od tedaj naprej je vsaka karizma, vsaka novost v luči odrešenja, vsako rojstvo v Cerkvi sad Duha, zraven pa je tudi Marija. Z vso gotovostjo lahko zatrdimo, da je ona Mati Cerkve. Sprejetje očetove volje, zvestoba Svetemu Duhu, ki jo sprejme za svoje prebivališče, in njeno Božje materinstvo jo na-pravljajo za Mater odrešenih vseh časov in krajev. Njeno materinstvo doživlja svoj višek v vnebovzetju, kajti pred Sveto Trojico postane naša srednica, pomočnica, mati, ki varuje, prosi, tolaži... MATI, ROJENA IZ VERE IN ZVESTOBE Nikoli ji ni bilo lahko razumeti, kar seje od nje zahtevalo. Biti Jezusova Mati je vzvišeno, hkrati pa od svojega sina sliši besede: "Moja mati in moji bratje so tisti, ki Božjo besedo poslušajo in uresničujejo" (Lk 8,21). Marija se odpravi na pot vere, na kateri vedno ponavlja svoj "fiat" -"Zgodi se mi po tvoji besedi" (Lk 1,38). Jezusova mati tako postane prva nova stvar, rojena iz vere in zvestobe in tako lik in podoba Cerkve. Tudi kot vernica je Marija vzor in mati vernih, prototip učenke in Mati vseh vernih. CERKEV IMA VZOR V MARIJI Cerkev se mora v svoji zvestobi ustanovitelju in ženinu Jezusu Kristusu ozirati na Marijo, na popoln vzor, ki je vreden posnemanja. Samo tako bo lahko z močjo Svetega Duha nadaljevala v svetu poslanstvo Jezusa Kristusa. Lepo in tolažilno je vedeti, da lahko vedno računamo na Marijino materinsko navzočnost. Ona je naša dediščina; povedimo jo na svoj dom, kot je to storil ljubljeni učenec. Jezus bo ljubil tistega, ki bo imel v svojem domu njegovo Mater. i 11 SALEZIJANSKI V E S T N I K ( MAR DON BOSKO VZGOJITELJ PREVENTIVN I SISTEM Zdi se, da se danes mnogi otepajo otrok, starši vidijo v njih breme, ki ga neradi sprejemajo, vzgojitelji tarnajo nad mladimi. Slovenija vztrajno izumira, ker umira ljubezen do življenja, ki bi se utelesila v ljubezni do otrok. Tokrat se bomo nekoliko zamislili v ljubezen matere Marjete do svojih otrok in v to, kako je sin Janez Bosko vnesel izpoved ljubezni kot temeljno odločitev vseh, ki se lotevajo vzgoje. anez Bosko nam v svojem življenjepisu pretresljivo opiše spomin na dan, ko jim je umrl oče; on je bil star dve leti. Bilo je 12. maja 1817. Janez je na vsak način hotel ostati pri mrtvem očetu. Mati ga je potegnila za roko in rekla: "Ubogi otrok, pojdi z menoj, nimaš več očeta." Čeprav ni razumel, kaj pomeni, daje oče umrl, se mu je globoko v srce zarinila beseda, da nima več očeta. BREZ OČETA -VENDAR NE SIROTE Mati Marjeta je postala vdova pri 29 letih. Sedaj je nanjo padlo vse: vzgoja treh otrok (Anton, 9 let, iz moževega prvega zakona; Jožef 4 leta; Janez 2 leti), skrb za hromo taščo ter vse delo, da preživi pet lačnih ust. In to v hudih časih, ko je bila dežela opustošena po vojnah, ko je suša pobrala vse pridelke, ko ni bilo denarja, ostalo je samo trdo delo in komaj kaj za preživetje. Vendar mati ni obupala. Vajena trdega dela je storila vse, da so otroci imeli, kar je potrebno za življenje. Predvsem pa je poskrbela, da se otroci niso čutili sirote. Bila jim je dobra, skrbna in ljubeča mati. Janez se spominja, kako je mati imela od dela na polju, v vinogradu in v hlevu trde, žuljave in raskave roke. Vendar je znala BESEDILO: prof. TONE OGLAR svoje otroke tako nežno božati kot nihče. Otroci so čutili dobroto njenega srca, zato so ji ljubezen in dobroto vračali. OBLJUBA LJUBEZNI DO OTROK Mati Marjeta je bila daleč naokrog cenjena in spoštovana ženska zaradi svoje poštenosti, delavnosti in človeške dobrote. Zato so se začeli oglašati snubci in ji ponujati ponovno poroko. Vztrajno jih je zavračala; vedno je kazala na otroke, ki so vsa njena skrb in ljubezen. Ko je niso nehali nadlegovati z obljubami, da bo za otroke pri oskrbnikih dobro poskrbljeno, je bilo to preveč za njeno materinsko srce, zato je snubljenju za vselej naredila konec. Janez Bosko je takole zapisal materino odločitev: "Bog mi je dal moža in mi ga vzel; umirajoč mi je zaupal tri sinove in bila bi kruta mati, če bi jih zapustila v trenutku, ko me močno potrebujejo." In je dodala: "Varuh je prijatelj, jaz pa sem mati svojih otrok; nikoli jih ne bom zapustila, četudi bi mi kdo hotel dati vse zlato sveta." Potem je delala podvojeno, da so imeli nujna sredstva za preživetje, v delo pa je vključevala tudi otroke, kolikor so bili zmožni. Otroci so živo čutili, da mati ne nosi besed ljubezni samo na jeziku, ampak da je to njena 12 MAREC-APRIL 2005 I SALEZIJANSKI VES T NIK vsakdanja drža, ki jo veliko stane, vendar zaradi tega ni zagrenjena, jezna na otroke, ne toži, da ji povzročajo toliko muk in skrbi, nikdar jim ni očitala, da so ji v breme in križ. DON BOSKOVA IZPOVED LJUBEZNI Sin Janez je bil najbolj dovzeten za materine napotke, zato je nekako v sebi shranil vse, kar je do- živel pri njej. Leta 1846, ko je že pet let nečloveško garal, da bi prišel do svojega prostora, kjer bi zasnoval oratorij, je končno dobil Pinardijevo lopo. Vendar je nekaj mesecev za tem obležal v krvi: jetika, takrat neozdravljiva. Razpad pljuč je naznanil njegov konec, kar so potrdili zdravniki. Fantje pa so zanj molili, rotili in se zaoblj ubij ali. Bog jih je uslišal in jih ni pustil sirot brez očeta. Čez mesec dni je bil toliko pri moči, daje opirajoč se na pali- co (pri 31 letih!) pridrsal v oratorij. Imel je samo toliko moči, da je mladim, ki so ga navdušeno sprejeli, povedal z drugimi besedami to, kar je slišal od svoje matere: "Bogu sem obljubil, da bom do zadnjega diha živel za svoje fante." In bil je zvest obljubi 42 let, kolikor mu jih je Bog še namenil. Njegove besede "Rad vas imam", "Za vas živim", "Vi ste ljubezen mojega srca"... niso prazne besede. Fantje so čutili, da jim hoče samo dobro, zato so mu z isto mero ljubezen vračali. In bil je uspešen vzgojitelj kot le malokdo. OBLJUBA LJUBEZNI SE NADALJUJE Ko se je njegova ustanova v Valdoccu širila, je potreboval vse več sodelavcev, predvsem takih, ki bi ostali z njim za vedno. Zato je leta 1854 pred praznikom sv. Frančiška Šaleškega predlagal najboljšim štirim gojencem (med njimi sta bila Mihael Rua in Janez Cagliero), da mu obljubijo stalno pomoč. Ko so mu zatrdili, jim je predložil, naj izpovejo ljubezen do mladih. Torej to, kar je storila njegova mati, kar je storil tudi on. Ti štirje so se od tega dne dalje imenovali salezijanci - po sv. Frančišku Šaleškem, svetniku dobrote in ljubeznivosti. SALEZIJANSKI VZGOJITELJ Vprašajmo se, kdo je torej salezi-janski vzgojitelj. Tisti, ki naredi obljubo ljubezni do mladih. Don Bosko je prepričan, da samo tak vzgojitelj more biti zares kot oče, mati, brat in prijatelj svojim vzga-jancem. Taka brezpogojna ljubezen je temelj vzgoje, ki hoče biti ne samo prava, ampak tudi uspešna. In ne pozabimo: na začetku take ljubezni je mati - don Bo-skova mati Marjeta. MAREC—APRIL 2 0 05 13 SALEZIJANSKI VE S T N I K MARIJINI PRAZNIKI 13. MAJ FATIMSKA MATI BOŽJA BESEDILO: s. MARIJA ŽIBERT Skromna, nepoznana portugalska vas Fatima je leta 1917 postala kraj zanimanja ter istočasno nasprotovanja. Tega leta seje od 13. maja do 13. oktobra Presveta Devica šestkrat prikazala trem otrokom v t. i. Irijski globeli. Marija je vidce povabila predvsem k molitvi in pokori za spreobrnjenje grešnikov. Izrazila je željo, da se svet, še posebej Rusija, posveti njenemu brezmadežnemu Srcu. Pri zadnjih treh prikazovanjih je Marija za 13. oktober napovedala čudež. Res seje zgodil t. i. sončni čudež, ki ga je po poročanju časopisov videlo okrog sedemdeset tisoč ljudi vseh starosti, stanov in poklicev. FATIMSKA SKRIVNOST Med tretjim prikazanjem, 13. julija, je Marija posredovala tudi t.i. »fa-timsko skrivnost«. Vsebina prvega dela te skrivnosti je videnje pekla, ki so ga videli otroci, drugega dela pa napoved 2. svetovne vojne in preganjanje Cerkve ter svetega očeta, če človeštvo ne bo prenehalo žaliti Boga. Tako je zapisala Lucija leta 1941 iz pokorščine do škofa. Proti koncu leta 1943 je na ukaz leirskega škofa Lucija zapisala tudi tretji del »fatimske skrivnosti« in ga v zapečatenem pismu izročila škofu, ki pa ga ni prebral. Kasneje je bilo pismo izročeno papežu, vendar njegova vsebina uradno še dolgo ni bila objavljena. Glavna vsebina te domnevne »tretje fatimske skrivnosti« je napoved različnih katastrof, ki bodo prišle nad človeštvo v drugi polovici 20. stoletja. Napovedana kazen pa je pogojna: če se človeštvo ne bo spreobrnilo. FATIMSKIVIDCI Fatimski vidci: desetletna Lucija dos Santos, devetletni bratranec Frančišek Marto in sedemletna sestrična Jacinta Marto so prošnje Nebeške Gospe vzeli zelo resno. Čepravsobili še otroci, so bili v molitvi, darovanju in žrtvah za spreobrnjenje grešnikov nadvse velikodušni in vztrajni. Frančišek in Jacinta sta umrla, prav kakor jima je napovedala Gospa, že zelo zgodaj. 13. maja leta 2000 ju je papež Janez Pavel II. razglasil za blažena. Ostala je Lucija, ki je veliko trpela v zvezi z videnji, ker ji mnogi niso verjeli. Kasneje se je Bogu posvetila v redovniškem poklicu. Umrla je pred kratkim, 13. februarja 2005. VERODOSTOJNOST PRIKAZOVANJ Predstavniki Cerkve so bili glede fatimskih dogodkov sprva zelo zadržani. Začetno nezaupanje se je začelo počasi spreminjati; škof Jose' CorreiadaSilvaje 13. oktobra 1921 dovolil v Fatimi prvo sv. mašo na prostem. Leta 1922 pa je imenoval preiskovalno komisijo. Po temeljiti preiskavi je 13. oktobra 1930 pred stotisočglavo množico objavil, da so prikazovanja trem pastirjem verodostojna. Dovolil je javno čaščenje fatimske Gospe. KLIC K MOLITVI Fatimsko sporočilo je klic k molitvi, predvsem premišljevalni molitvi rožnega venca. Naglaše-no je spreobrnjenje srca in pokora. S tem v zvezi je tudi spodbuda za zadostilno sv. obhajilo in obhajanje prvih sobot. V ospredju je sredniška vloga Marijinega brezmadežnega Srca. Fatimsko sporočilo je torej klic k pristnemu krščanskemu življenju. i 14 MAREC— APRIL 2005 SALEZIJANSKI VESTNIK »DARUJTE SVETO MAŠO Nekaj dni pred letošnjim informativnim dnevom za osnovnošolce, srednješolce in študente me je prijetno presenetil fant, ki me je prosil, da bi po njegovem namenu daroval sveto mašo s prošnjo Svetemu Duhu za razsvetljenje za pravilno poklicno odločitev.,. Ne vem, na kateri poklic je mislil. Morda razmišlja o duhovnem poklicu? Če je tako, mislim, da je fant v svoji velikodušnosti pravilno doumel povezavo med duhovnim poklicem in evharistijo. Evharlstlja je dar in skrivnost, ki je neločljivo povezana z duhovnim poklicem. Cerkev in du-hovnlštvo iz tega največjega zaklada živita In rasteta. ZA PRAVILNO POKLICNO ODLOČITEV« Zelo pomembno je, da mladi kristjani zorijo za duhovni poklic v tesni navezi s sveto evharlstljo. Pričevanja mnogih duhovnikov, redovnikov in redovnic potrjujejo, da so zaslutili Božji klic ob oltarju kot ministranti ali ožji duhovnikovi sodelavci. Koliko mladih je na duhovnih vajah pri nočnem bedenju pred Najsvetejšim zaslutilo Gospodov klic: «Hodi za menoj!« Povezava med ljubeznijo do ev-haristije In poklicanostjo v duhovni poklic je očitna. Dragi mollvcl in mollvke! Papež Janez Pavel II. nas v Apostolskem pismu za letošnje evharistlčno leto spodbuja, naj okrepimo In pomnožimo svojo ljubezen do evharlstičnega Jezusa. V svoje molitve vključujmo mlade, ki jih Bog kliče na pot duhov-ništva in redovništva, da bi Božji klic zaznali in nanj velikodušno odgovorili. Za tiste pa, ki so svojo roko že položili na plug, ki orje Gospodovo njivo, da bi vztrajali v poklicni zvestobi. S tem namenom se bomo zbrali tudi na letnem molitvenem srečanju za duhovne poklice v Ljubljani na Rakovniku v svetišču Marije Pomočnice, v soboto 28. maja z začetkom ob 9.00 uri. Lepo vas vabim, da se nam pridružite pri skupni molitvi. Ivan Turk voditelj molivcev CERKEV ŽIVI IZ EVHARISTIJE Letos vesoljna Cerkev obhaja leto evharistije. Cerkev v Sloveniji pa tudi stoletnico, ko je bilo uvedeno vsakoletno celodnevno češčenje svetega Rešnjega telesa po vseh župnijah. Molimo za vse, ki so ali še bodo darovali svoj dar za tiste, ki jih je zadela naravna katastrofa v Aziji. Molimo, da bi poklicani v duhovni poklic svojo poklicanost In velikodušno odločitev preverjali in utrjevali pred Najsvetejšim. Molimo, da bi današnji kristjani po Marijini pri-prošnjl vzljubili Jezusa Kristusa in ga odkrivali pri »lomljenju kruha«. MOLITVENI NAMENI SALEZIJANSKI VESTNIK | MAREC—APRIL 2005 15 ■■■"»■ tA \ Vrhovni prestojnik Pascual Chavez je na don Boskov praznik v Torinu izročil poslanico vsem mladim iz salezijanskega mladinskega gibanja. Na teh straneh si lahko preberemo glavne poudarke te poslanice. Dragi mladi prijatelji! Živo se spominjam navdušenja, ki ga je lani v nas prebudil spomin na mlade svetnike iz salezijanske družine. Svetost je kot nalezljiv ogenj v vas prebudila veselje in željo, da bi se pustili čim bolj voditi Svetemu Duhu. Ob nadaljevanju te poti vam za cilj in nalogo za leto 2005 predlagam: "Pomladimo obraz Cerkve, ki je mati naše vere." Ko govorim o "pomlajevanju", s tem ne mislim nekakšnega "liftinga" ali kozmetičnih operacij. Ne mislim na zunanje spremembe ali na prilagajanje Cerkve navadam in modi sodobnega časa, da bi postala bolj simpatična, nekako bolj podobna drugim ustanovam. Pomladiti PRIPRAVILA: s. MOJCA ŠIMENC priznavali kot prostor in orodj e, po katerem je Kristus in njegov Duh navzoč, viden in delujoč tudi v tem zgodovinskem trenutku. Prvi korak na poti pomlajevanja Cerkve mora biti ta, da vi sami prvi v lastnih okolj ih zaživite v lj u-bezni do Kristusa, vbratstvu, v misijonskem duhu, v služenju in v pozornosti do najbolj ubogih. Negovati je treba drobna vsak danja znamenja: prisrčno gostoljubnost, odprtost, brezpogojno poslušanje, iskreno služenje; preprosta in vesela molitvena slavja, v katerih je vedno poudarjena pozornost do problemov v družbi in svetu; iskrenost; zaupanje in zvestoba evangeliju v duhu blagrov. pomeni vrniti se k začetkom, k svoji mladosti, da bi ji ljudje bolj verjeli, ji bolj prisluhnili. Ta naloga ni lahka. Na pomoč ji mora priti vzgoja, s pomočjo katere bodo ljudje prepoznavali in spoznavali Kristusa v njegovem telesu, Cerkvi; Cerkev pa bodo 16 MAREC — APRit 2005 I SALEZIJANSKI VESTNIK "Don Bosko je ljubezen do Cerkve opisal s tremi preprostimi izrazi: z ljubeznijo do Jezusa v evharistiji; s pobožnostjo do Marije; z zvestobo papežu." V želji, da bi tudi mi dali svoj prispevek k bolj pomlajenemu obrazu Cerkve, sklicujemo ZBOR SMG. Celotno besedilo poslanice mladim SMG je na voljo I na portalu donBosko Slovenija: www.donbosko.net OSTOST Damjan, kaj je izkušnja Confronta 2004 prinesla novega v tvoj pogled na Cerkev? Izkušnja Confronta 04 je zame pomembna zato, ker je bil Confronto živ primer srečanja mladih, ki smo si po eni strani tako različni, po drugi strani pa ta različnost obogati celoto, ki je nastala, ko smo se zbrali skupaj mladi iz Evrope in dlje pod eno skupno idejo. Poleg tega vidiš, da nisi sam. Kar prevzame te, ko vidiš, koliko mladih sledi poti, ki jo je pred stoletjem in pol začrtal en sam človek - svetnik. Kaj si želiš, da bi napovedani Zt ■■^H (SMG) prinesel mladim, ki se ga Lahko izhajam kar iz kratice SMi spoznali, kaj sploh pomeni salei ..., da bi potem lahko živeli salezi vanje mladih med seboj, pa tudi pobud naj bi prihajalo s strani ml ■aiiia MPiMm liSUMi HN ymy ¡¡¡¡■I Hnj B Pozorno spremljajte življenje domačih cerkvenih skupnosti: župnij, skupin in gibanj, pobud, ljudi in skupnosti. Sodelujte vpo-budah in vnašajte vanje salezijan-sko mladinsko duhovnost. Pomagajte, da bodo vaše najbližje cerkvene skupnosti bolj odprte, bližje mladim, bolj zavzete v služenju. Don Bosko je ljubezen do Cerkve opisal s tremi preprostimi izrazi: z ljubeznijo do Jezusa v evharistiji, ki je vir in višek cerkvene dejavnosti; s pobožnostjo do Marije, matere in vzora Cerkve; z zvestobo papežu, nasledniku apostola Petra. To so tri neločljive prvine, ki po don Bosko-vo vodijo kristjana, da bi si odgovorno prizadeval za širitev evangelija v svetu. Do tu vrhovni predstojnik. Od tu naprej pa je na potezi salezijan-sko mladinsko gibanje. V želji, da bi tudi mi dali svoj prispevek k bolj pomlajenemu obrazu Cerkve, SDB, HMP in mladi Slovenije sklicujemo ZBOR SMG, ki bo potekal v jeseni 1.2005. Želimo si, da bi nam ta Zbor pomagal k bolj zavestni pripadnosti SMG in k boljšemu poznavanju naših nalog in možnosti v Cerkvi. Več o pripravi in poteku Zbora bomo objavljali v naslednjih številkah Salezijan-skega vestnika. SALEZiJANSK! VESTNI« | MAREC—APRIL 20C 17 Slovenska dežela je posejana z lepimi hišami, narejenimi z veliko truda in velikimi žrtvami. Smučišča so v zimskem času polna ljudi, ki se poganjajo za telesno kondicijo, polni so bazeni, kozmetični saloni, savne... Trgovine s prestižnimi izdelki so polne blaga. Na zunaj izgleda vse lepo urejeno in smiselno. Današnja zahodna civilizacija je ovita v lepo embalažo. ms «Jllllisp mmBmsm Sedaj pa skupaj od-primo to embalažo. Stopimo v notranjost slovenskih hiš. Družina, družinski člani. Je tudi znotraj vse urejeno, harmonično, močno? Za svetlečim celofanom se mnogokrat skriva strah, nemoč, nesposobnost za spoprijetje z življenjem, razvaje-nost, neodpornost. Odraščajoči danes iskreno ugotavljajo, da niso pripravljeni na življenje. Ugotavljajo, da življenje zahteva napor, na katerega ne znajo odgovoriti. Post - vaja v odpovedi Postni čas nas vabi, da se pripravimo na vse zahteve življenja, tudi na težke trenutke, ki zahtevajo odpoved, ponižanje in veliko potrpežljivosti. Na te življenjske situacije se je potrebno pripraviti s prostovoljno odpovedjo. Naučiti se moramo reči »ne«. Don Pierino Gelmini pravi: »Samo tisti, ki se utrdijo v besedi »ne«, ki se usposobijo za odpoved, bodo sposobni reči NE: mamilom, krivičnosti, sebičnosti... Gre za sposobnost, ki si jo je potrebno pridobiti z vzgojo v krogu družine z vajo odpovedi.« Gre za to, da postanemo odporni in utrjeni. Preveč je pomeh-kuženosti in razvajenosti. Skupna postna vaja V postnem času smo povabljeni, da se znotraj družine odločimo za skupno postno vajo. To je čas medsebojnega povezovanja in čas osebne rasti. Brez vzgoje za odpoved je vzgoja laž, ki otroke in mlade ne pripravlja na odgovorno življenje. Odpoved je treba občutiti Bog ne potrebuje našega posta. Želi pa nas vzgojiti za življenje in prihodnost. Karel Gržan je zapisal: »Realnost časa in prostora, ki ga doživljamo, potrjuje vrednost postnih vaj odpovedovanja. Prav v njihovi zahtevnosti je koristnost. Odpoved se mora začutiti. Razvajenost, pomehkuže-nost nima prihodnosti.« Ni dovolj, da mlade in otroke naučimo služiti denar, graditi lepo hišo ... Ponuditi jim je potrebno tudi izkušnjo odpovedi, da se bodo pripravili na vse življenjske izzive. Krepitev duha Danes smo kar preveč navajeni prejemati, dobivati, naročati drugim, kaj potrebujemo, imeti vsega dovolj, celo preveč in to brez NEKAJ POSTNIH IZZIVOV: Enkrat v tednu ne bomo gledali televizije, čas pa bomo uporabili za pogovor. Vsak teden bomo obiskali stare starše ali jih celo odpeljali na romanje oziroma izlet. Obnovili ali uvedli bomo družinsko molitev. Z varčevanjem s hrano bomo nekaj denarja namenili za ljudi, Id živijo v večjem pomanjkanju kot mi. Odpovedali se bomo sladkarijam, alkoholu, obisku gostilne. prizadevanja, brez trdega dela, zavestnega odločanja za nekaj na račun odpovedovanja drugemu. Postni čas pa ponuja priložnosti za duhovno poglabljanje, za krepitev volje in duha. Je priložnost za odkrivanje in iskanje smisla ter osebnega poslanstva. Z odpovedovanjem predvsem veliko pridobimo in postajamo boljši in srečnejši. Spoprijeti se s težavami Starši delamo v nenehni skrbi, da bi nudili svojim otrokom čimveč, nepopravljivo škodo. Namesto otrok razmišljamo, postavljamo jim cilje, premagujemo ovire, že vnaprej opozarjamo na težave ter premalokrat dopuščamo, da se sami spoprimejo z njimi, jih rešijo in prevzamejo za to tudi odgovornost. Starši, ki ne dajemo svojim otrokom možnosti, da se učijo s trdim delom, bomo vzgojili otroke z malo zaupanja vase in pomanjkljivo samodisciplino. Uriti se v odpovedi Običajno je lažje izpolnjevati želje drugih, kot jih uriti v odpovedovanju in odrekanju. Ustrašimo se, umaknemo, podredimo, počakamo, odložimo svoje odločitve in trdne sklepe ter tako vegetiramo in slepo sledimo povprečnežem, namesto da bi v polnosti živeli svojo srečo. Pri tem je odločilnega pomena vzgoja v družini. Že novorojenčki z vsemi svojimi čuti jasno izražajo potrebe in hitro postanejo pravi mojstri v obvladovanju naše pozornosti. Sledijo leta trme, ko se krepi volja in utrjuje značaj. Takrat potrebujejo jasne meje, konkretna navodila in odločno besedo ter seveda neizmerno veliko potrpljenja. Vzgoja za red, spoštovanje pravil, urejenost, doslednost se začne s prvimi besedami in koraki. Sledijo vse tiste zgodbe in pripovedi o tem, kaj imajo in je dovoljeno pri sosedovih in sošolcih. SALEZi JANSKI VESTNI K | MAREC—APRIL 2 00 5 19 Potrošniška kultura Manipulacije z našimi potrebami so s potrošniško kulturo dosegle vrhunec. Težko se je upirati, ker si je ta miselnost podredila naše vrednote in ideale. Naokrog Starši že z enim samim sprehodom skozi nakupovalno središče lahko doktoriramo iz urjenja in utrjevanja v odpovedi in odrekanju. In ker iz majhnega praviloma zraste veliko, velja to tudi za rast v odpovedovanju. hodimo s fasado sreče z razprodaj. Tisto pravo soočenje s seboj, ko si res priznaš, kaj v resnici si in kaj bi rad postal, pa je notranji boj, ki ni naprodaj. Od želja prek odločitev do spremenjenega delovanja je dolga pot. Odpoved prinaša novost Kdor se nikoli ni navadil odrekanja, se pogosto počuti nesrečnega, izgubljenega in nemočnega, ko hoče razvajenost premagati z odločitvijo za samostojnost in odgovornost. Če hoče vrtnar vzgojiti čudovito lep cvet, ki bo blestel v svoji bujnosti, mora skrbno spremljati rast, negovati rastlino ter sproti odstranjevati vse poganjke, ki škodijo in ovirajo razvoj tega cveta. Podobno je pri vzgoji in samovzgoji. Bistvo prave odpovedi je tisto več, kar po tej odpovedi postanemo in smo. V obvladovanje svojih potreb je treba vložiti veliko energije in potrpežljivosti. Potrošniška miselnost in raz- vrednotenje človeka preži na vsakem koraku. Tudi nam odraslim se je težko odpovedovati, ker kultura prenasičenosti in direktnega marketinga trka na prave potrebe ljudi na najbolj prefinjen način. Pravijo, da na svetu ni problemov. Življenje prinaša le niz dobrih priložnosti pred nas in čaka na naše odločitve. So ljudje, ki se izogibajo osebnim odločitvam in živijo po scenarijih drugih ljudi. Potem pa tarnajo in iščejo zamujene priložnosti. Odpovedati se, je tudi tveganje. Lahko te prezirajo, izločijo, zasmehujejo, ker si drugačen. Post nas uči, da življenje prinaša križ, trpljenje, padce in vzpone, a tudi upanje na rešitev in vstajenje. praznovanje Ta večer premišljujem, kako dobro je, da te imam, moj dnevnik. Pravi prijatelj si mi... Za mano je veseli januar. Praznovanj ni manjkalo. To kar je pripravila Nives, je nekaj posebnega. Bila sem na praznovanju njenega 18. rojstnega dneva. Pripravila je žur popolnoma drugače, kot smo bili navajeno doslej. Nora scena. Vsakega od nas je sprejela in nagovorila. Posedli smo se v krog in vsakemu od nas je povedala, zakaj ga ceni, ob katerem dogodku gaje najbolj spoznala in sprejela za svojega prijatelja. Neverjetno, kako dobra opazovalka je. Povedala je tisto, kar resnično smo. Eni so imeli hude težave z njenim nagovorom. Hoteli so klasiko: bučno glasbo, pijačo, ki ti pomaga k odklopu ... A Nives se ni dala zbegati, uspelo ji je. Mojca in Andrej sta priznala, kako je bil njun žur pred mesecem dni beden. Na koncu mnogi reveži še stati niso mogli. Ostal je le pogled na razvaline zabave. Steklenice, kup smeti, nemočna telesa in mrtve duše. Zamislili smo se. Prerasli smo ta stil zabav. Začutili smo, da nam ne dajejo ničesar, veliko pa jemljejo, čete potegnejo vase. Vem, da bodo prijatelji še nasedali pripovedim o veselju na takih žurih. Mene pa bolj zanimajo kriteriji veselja. Škoda časa - nič več. Danes mi je bilo lepo. Pričakali smo dan polni iskrenih misli, globoko smo zadihali v sveže jutro. IZ DNEVNIKA MLADOSTNIKA 20 M ARE C — APRIL 2005 I S A L E Z I J A N S K I VESTNIK M I S IJ O N I BURUNDI, G USTI HORVAT »HVALA BOGU ZA ŽIVLJENJE!« Hvala sobratom za pismo in go-dovna voščila. K sreči je sedaj nekaj več miru. Za našo cerkvijo je posadka vojske; tako se počutimo bolj varne. Vendar neka skupina upornikov noče podpisati miru. Prav ti sejejo veliko strahu na cestah. Tako sem tudi jaz padel v njihove roke, 20 km od glavnega mesta. Bilo je 12. avgusta 2004. Kar naenkrat sta se na cesti pojavila dva vojaka z avtomati in dala znamenje, da se zaustavimo. V avtu sta začela kričati. Pobrala sta nam vse, celo žepni robček, ključ od sobe v semenišču, kjer sem stanoval, vse papirje, kjer sem imel kaj napisano, tudi uro in mobilni telefon. Pustili so mi samo rožni venec. Ko sem nekoliko ugovarjal, so mi vrnili dokumente. Še dobro, da je bil avto star in brez radia. Orodje za avto pa sta pobrala. Avto, kije pripeljal za menoj, so prav tako ustavili. Vsi potniki so se morali uleči na asfalt. Nakar se je pripeljal moški z motorjem, in tudi njemu so vzeli motor. Nato je pripeljal rover, ki ni hotel na opozorilo ustaviti; zapeljal je s ceste v grmovje, da bi pobegnili. Takrat pa so od vseh strani začeli streljati; prej sploh nisem videl, da jih je toliko tam skritih. Ubili so vseh pet, kolikor jih je bilo v avtu. Nam so dali znamenje, naj odpeljemo. Prisedel je tudi moški, ki je bil ob motor, in pohiteli smo proti glavnemu mestu. Hvala Bogu za življenje. Hvala Bogu, da se je začela deževna doba, kajti suha je trajala vse od aprila do septembra. Zdaj vsi hitijo s sajenjem fižola, koruze in graha. V septembru sva z Mlinaričem dobila v pomoč duhovnika domačina, vendar je hitro zbolel in je ostal v mestu; tako nama je spet v pomoč samo asistent. Vsem lep pozdrav iz Burundija. Gusti Horvat Rukago, oktobra2004 SALEZIJANSKI VE Proslava ob 100-letnici rojstva Andreja Majcna V nedeljo, 28. novembra 2004, smo na Rakovniku v kratki slovesnosti proslavili obletnico rojstva velikega misijonarja Andreja Majcna. Med predavanjem v župnijski dvorani in med somaševanjem v cerkvi so bila zanimiva pričevanja misijonarjev. Tako: "jaz se v duhu pogosto sredijemzdobmimsvetmškim misijonarjem s Kitajske, ki me v jeseni mojega življenja ne zapušča; ko se mu priporočim vkakšni zadevi, me nikdar ne razočara" (s. Konstantina Sarjaš, misijonarkana Kitajskem pri Majcnu od 1937-1951). V spomin na g. Majcna je p. lože Kokalj DJ, nekdanji misijonar v Zambiji, povedal: "To obletnico bodo proslavljali tudi rodovi za nami. Andrej Majcen ni bil nič Majcen, ampak Veliki, Majcen Veliki. Ob spominu nanj seminajprej prikaže njegovne-pozabni nasmeh." Ljudje so me vpraševali, če se bo pričel postopek za razglasitev za blaženega. Eno je gotovo, najpomembnejši postopek je že končan: njegovo pričevalno, zgledno in sveto življenje. Vsi, ki smo ga poznali, smo prepričani, da je živel sveto življenje, do konca predan Bogu, srečen, da je lahko kaj dobrega storil drugim. Po slovesnosti smo v rakovniškem gradu odprli misijonsko razstavo o življenju in delu g. Majcna. Razstava o misijonarju Majcnu bo odprta do 23. oktobra 2005, ko bo zaključna slovesnost ob Majcnovem jubileju. Ogled razstave je mogoč po dogovoru: 01/427.30.28 (Tone Ciglar) S T N I K | MAREC — APRIL 2005 21 DON BOSKO IN NJEGOV NASMEH POVSOD D O IVI A Pustna sobotna iskrica na Radiu Ognjišče GRADIMO UČILNICO "Pomagajmo misijonarki s. Ljudmili Anžič! Da se bodo otroci v Aziji lahko učili, pokličite zdaj!" Tako so se glasili otroški reklamni oglasi na radiu Ognjišče v pustni sobotni iskrici. Privabili so veliko število velikodušnih src, ki jih je s. Ljudmila Anžič, misijo-narka iz Kambodže, prepričljivo nagovorila. Tako je v soboto, 5. februarja 2005, v Ljubljani, v dvorani šentviške gimnazije, potekalo dobrodelno pustno rajanje. Z nakupom krofov, ki jih je podarilo gostišče Trojane, so otroci prispevali za učilnico v Kambodži. Istočasno so v misijonskem središču v Ljubljani brneli telefoni. Pet prostovoljcev, med njimi tudi sama inšpektorica družbe hčera Marije Pomočnice s. Mira Peče, je neprekinjeno dvigovalo telefone in zapisovalo zneske, ki so jih nakazovali poslušalci. Za razmere, v katerih živijo Kambodžani, je še kako dragocen vsak najmanjši dar. Veliko majhnih darovje bilo dovolj kar za štiri učilnice. S. Mira Peče, ki je bila povabljena tudi na samo pustovanje, se je vsem toplo zahvalila. "Ste že darovali? A boste? ..." Ta otroški glas še vedno odmeva v srcu vseh nas, ki se Bogu zahvaljujemo za njegove neštete darove in pripravlja naša srca za vsakdanje darovanje. sestre HMP KONGO SLOVENIJA DON BOSKO *Srečanja za fante nad 17 let, ki želijo pobliže spoznati salezijanski način življenja. Na Rakovniku. Info: Miran Sajovic, 041 855 351 miran.sajovic@salve.si, www.donbosko.net/pip 22 MAREC — APRIL 2005 I SALEZIJANSKI VESTNIK VEZILO 2005 ZA SALEZIJANSKO DRUŽINO POMLADIMO OBRAZ CERKVE, KI JE MATI NAŠE VERE Letošnje vezilo ni pastoralno. Lani sem nakazal, da nas bo vsebina spremljala še nekaj let; nerealno bi si bilo predstavljati, da bi njene naloge lahko uresničili v enem letu. Lanski pastoralni predlog tudi letos ostaja obzorje in vir pastoralnih pobud. To velja na poseben način prav za mladinsko svetost, ki je središče našega pastoralnega predloga in jo tudi letošnje vezilo močno podpira. Vabilo, naj pomladimo obraz Cerkve, je lep dar in zahtevna naloga. Kaj pomeni pomladiti? Naj začnem s tem, česar ne pomeni. Predvsem ne pomeni kozmetične operacije; ta bi se lepo prilegala današnji porabniški kulturi, ki gradi na bežnosti in na podobi; ne prilega pa se prenovitveni moči Svetega Duha. Tudi ne gre za kake zunanje spremembe, za površinske izboljšave, po katerih bi Cerkev dajala Foto: ANS posodobljen videz in bi postala podobna drugim družbenim ustanovam. Če hočemo, da bo zares lepa in privlačna, moramo vanjo napeljati novo moč, prav tako, kot to dela Sveti Duh; delati moramo tako kot Gospod Jezus: Cerkev moramo ljubiti in izgoreti zanjo. To je tudi naša naloga: ljubiti Cerkev in se darovati zanjo po Kristusovem zgledu. Lepota Cerkve mora odsevati lepoto njenega Gospoda, kri-žanega in vstalega. To je lepota ljubezni, ki v trpljenju razodeva Gospoda Jezusa, "najlepšega med človeškimi sinovi" (Ps 45,3), "zaničeva-nega in zapuščenega od ljudi" (Iz 53,3), po čigar "ranah smo bili ozdravljeni" (Iz 53,5c). To je lepota, ki bo rešila svet, in naša naloga je pomagati, da bo blestela v Cerkvi. To ni nečimrnost; to je lepota ljubezni. / S A L E Z i J A N S K I V E S T N I K i M ARE C — APRIL 200 5 23 ZDRUŽENJE MARIJE POMOČNICE MURSKA SOBOTA Skupina ZMP v Murski Soboti šo, z branjem beril pri sveti je bila uradno pridružena maši ter z redno tedensko nadbratovščini 15. 5. 2002. enourno adoracijo Najsve-Prejela je sprejemno listino, ki tejšega pred sveto mašo z na-sta jo podpisala odgovorna: menom za nove duhovne podon Sebastiano Viotti SDB in klice in za zvestobo že podon Luigi Basset SDB. klicanih. Vodstvo ZMP je bilo izvolje- Poleg tega je še redna priprava no 23. marca 2002. Za krajev- vsakega 23. v mesecu, ki čla-no delegatko ZMP je bila ime- ne in članice duhovno obliku-novana s. Bernarda Gerič HMP je in jim pomaga pri poglab-iz skupnosti Lavra Vikunja v Ijanju Pravilnika in salezijan-Murski Soboti. Slovesen spre- skega bogastva. Ta srečanja jem novih članov ZMP je bil pripravlja in vodi delegatka prvič 24. maja 2002 v župnij- ZMP Vsakega 24, v mesecu je ski cerkvi sv. Nikolaja v Mur- eno uro pred večerno sveto ski Soboti. Sprejetih je bilo mašo molitev pred Najsvetej-18 članic. Drugi sprejem je šim in k Mariji Pomočnici, h bil 24. maja 2003 (12 članov kateri redno prihajajo člani in in članic), tretji pa ravno tako članice ZMP in tudi drugi 24. maja 2004 (10 članov in župljani, ki se radi zatekajo k članic). Mariji za pomoč. Zelo dobra Naša skupina ZMP je zelo pastorala, ki poteka že od pr-razgibana na duhovnem in vega sprejema članov, je pastoralnem področju: v obisk kapelice Marije Po-družini, v župniji in v širši močnice, ki potuje po druži-okolici. Sosvet, ki šteje šest nah članov in članic ZMP Ma-članic, se srečuje, načrtuje in rija ostane v družini 14 dni organizira: pomoč v oratori- in deli svoj blagoslov, mir in ju, molitvena srečanja, du- varstvo tudi drugim članom hovne vaje, romanja in sre- družine. Od družine do druži-čanja v drugih župnijah. Čla- ne jo spremljata delegatka in ni in članice so vključeni v predsednica ZMP župniji v vsakodnevno moli- s Bernarda Gerič HMP tev rožnega venca pred ma- delegatka Komaj seje dobro začela zima, že se napoveduje pomlad. Na Rakovniku pa je tudi sredi najbolj mrzlih zimskih dni življenje v polnem razcvetu. Obnovljena stavba ob cerkvi vse bolj služi svojemu namenu. Pa tudi na drugih področjih se dogaja pestrost življenja. Mavrico praznovanj za don Boskov praznik smo začeli z don Boskovim dnem, nadaljevali pa z romarskim shodom. Podpisani sem vodil sv. mašo, pri kateri sem se hotel predvsem zahvaliti: don Bosku in Mariji Pomočnici za srečno dokončano obnovo. Najbolj mladostno pa je odmevala prva nedelja v februarju: don Bosku v čast j e prepevala množica otrok. PESTROST ŽIVLJENJA Enkrat mesečno se v gradiču zbira skupina kakih tridesetih mladih k posebnemu duhovnemu popoldnevu (program »duša« - duhovna šola animatorjev). Prav tako je enkrat mesečno v gradiču ti. »grajski kulUirni večer«, ki jih organizira salezijanec Jože Zadravec: januarja je o don Boskovi vzgoji spregovoril salezijanec prof. Tone Ciglar, zapele pa so sestre salezijanke; februarja je o Slomšku in Prešernu spregovoril mariborski škof dr. Franc Kramberger, s pesmijo pa so nas razveseljevali pevci iz Škocjana »Fantje z vasi«. 24 MAREC — APRIL 2 005 I SALEZIJANSKi VE SIN i K RAKOVNIK ŽIVLJENJE V POLNEM Tudi v sklopu Glasbene šole se dogaja veliko stvari: za pusta smo imeli zelo zanimiv koncert v maskah, pri katerem je sodelovalo prek 40 učencev. Na kulturni praznik so bili med nami mladi duhovniki, ki opravljajo ka-planske in župniške izpite. Seznanili so se s poslanstvom rakovniških sale-zijancev, zvečer pa je njihovo soma-ševanje v cerkvi vodil ljubljanski nadškof mons. Alojz Uran. TEŽAVE IN BLAGOSLOV Za romarski shod ob prazniku sv. Janeza Boska sem pri pridigi omenil tudi zapis iz Kronike Salezijanskega zavoda na Rakovniku: »Začetek sa-lezijanske ustanove v Ljubljani je čisto podoben začetku prvega don Bo-skovega zavoda v Torinu. Kdor prebira don Boskov življenjepis, spozna, koliko težav je imel don Bosko. Don Bosko seje tolažil in rekel: »Bog hoče preizkušati mojo stanovitnost in je dal hudobnemu duhu popolno prostost, da zavira delo. Duh teme ve, koliko dobrega obljublja zavod, zato se trese, zato nagaja ...« Duh teme je tudi vedel, koliko dobrega obljublja nova cerkev Marije Pomočnice z zavodom na Rakovniku in zato je napel vse sile, da bi delo preprečil ali vsaj močno zavrl. Marsikaj se mu je tudi posrečilo. Vendar pa so vneti don Boskovi sinovi na Rakovniku prav v teh nesrečah in SKLAD RAKOVNIK RAZCVETU ovirah, ki so jih tako pogosto obiskovale, upali v lepo prihodnost.« Ne le na začetku, tudi sredi največjega razcveta je moral Rakovnik doživeti velike preizkušnje, napade hudega ... in to za skoraj 60 let! »Drzno je bilo delo, ki so se ga lotili tedaj salezi-janci, a nad vse potrebno in zato so upali na ljubezen in dobrodelnost dobrih kristjanov, predvsem pa na posebno pomoč od zgoraj. Zavod je ponosno stal na pobočju Golovca, a za njim se je dvigala težka gora dolgov, ki jo je bilo treba čimprej odstraniti, ako so hoteli, da tudi v ta tesen kotiček sveta posije sonce veselega miru in plodonosnega vzgojnega dela.« ZAHVALA IN PROŠNJA Z gotovostjo lahko rečem, da se po dolgih letih vrača na Rakovnik tista polnost mladostnega življenja, kar je bilo tako značilno za medvojna leta. In prav tako je res, da se za nami dviga »težka gora dolgov«. Zato se vam, spoštovani dobrotniki in prijatelji salezijanskega poslanstva na Rakovniku, častilci sv. Janeza Boska in Marije Pomočnice, ponovno iskreno zahvaljujemo za to, da ste bili na tako konkreten način z nami že doslej, in se vam priporočamo tudi v prihodnje. Naj Bog blagoslavlja vaše življenje ter vam povrne za velikodušnost. Janez Potočnik ravnatelj Salezijanskega zavoda Rakovnik Za obnovo Rakovnika ste od 25. decembra do 15. februarja 2005 darovali: Adamič A., Adamič S., Ahčinovi, Albrecht A., Anželj A., Arkus d.o.o., Arnuš M., Avbar M., Bevc P. Bezek I, Birtič F., Bregar Zupančič S., Bre-zavšček R.,_Cerovec S., Cigoj M., Če-mažar N., Černigoj J. Dijak A., Do-bravčevi, DraščekP, DrobničA., Drob-nič A.O., Drobnič S., Ferbežar A.. Fer-jančič F., Ferkolj L, Fišter C., Gaber J.. Giavič I, Giobočnik A., Godler M.. Goršič L., Grdadolnik I, Gregorič H., Grmek A., Hočevar R„ Hribernik P, Hribernik T., Jakša A., Jančar M., Ja-nežič A., Jereb B„ Jereb J., Jeršin D., Jezeršek G., Jurca!., Jurca M., Kačičnikovt, kalovšek A., Kavčič D„ Kavčnikovi, Klim J., Ključevšek M., Kočar E„ Kordiš A., Kos M., Krajnc J., Krajnik M, Kratochvvii M., Krebs M., Krese M., Letnar V, Lorber M., Lukan M., Majcenovič M., Marinko M.. Ma-roIt J.T., Mazi Z., Mejaš M., Mervič M., Mihelčič M., Miheiič N„ Mir L., Mlakar M., Močan F., Moj Kamin d.o.o, Možina M., Mrzei S., Nagode A., Nered J., Novak A., Novak M., Ogrin J., Ostrež A.J., Otrin !., Oven M., Paradiž F. Parovei A., Pavlic M., Pečkaj K.M., Pečlin A., Pestotnik S., Petauerjevi, Petelinovi, Peterka A., Pe-ternel F., Petkovšek J., Petrovčič J., Pevec L, Pinter F., Pivk A., Plevčak M., Podržaj F., Poteko Terglav, Potočnik A., Potočnik F., Povhe B.; Prek F., Presečnik M., Prijatelj M.N., Prosen M., Purnat A., Purnat V.Z., Q Techna d.o.o.. Remšak M., Ritonja A., Rožanc Z, Rupnik S., Sadar M., Sajetovi, Saj-ko A., Salezijanci Trstenik, Selšek M., Sinigoj A., Skubic M., Siapnikovi, Str-gar S., Stržinar V, Sušnik N.M.. Šker-lavaj B., Škorja L., Škulj J., Šolar A., Šušnjar G., Talijan F„ Tasič J., Teka-vec M., Tomažič I., Trinko M., Trope A., Trtnik A., Vesel A., Vidic Z., Vo-dovnik F., Vrečar J., Zabel A., Zale-telj V., Zaman L, Zornik Z., Zuccon F., Žabot V F, Žibert M., Župnijski urad Sodražica, Žveglič M. in drugi neimenovani dobrotniki. Svoje prispevke lahko izročite osebno ali nakažete na naslov: Salezijanci, Rakovniška 6 1000 Ljubljana TRR 24200-9004141717, sklic 00 06 Pri nakazilih na račun navedite oznako 'RAK' ter nas tudi obvestite o namenu nakazila. NAJ VAM GOSPOD POVRNE IK i MAREC —APRIL 2005 25 Don Boskov dan v SMC Rakovnik ZA RAST KULTURE IN OMIKE Živeti z dobro knjigo je plemenito in zdravo. Kaj bi brez nje! Saj pravijo modri ljudje, da Ima taka knjiga sedem življenj. Zjutraj odpira oko za svetle dneve, ki nagovarjajo s sporočilom Bog je ljubezen, življenje je Božji dar. Ko zahaja sonce, nas kakor na lahkih krilih ponese v pravljični svet blagodejnih sanj. A vselej - posebno v hudih dneh - nas osreči z duhovno žlahtnim sporočilom: na koncu predora je Luč. priporoča JOŽE ZADRAVEC Živa hiša Bina Štampe Žmavc, ilustriral Damijan Stepančič, MOHORJEVA DRUŽBA CELJE Zbirka pesmi, otrokom napisana na kožo. V poeziji, tej kraljici sporazumevanja, je namreč vse mogoče: oživi stara hiša, omara, igrače, rože, muce, klobuki; kdor ima odprto oko in srce, ga vse stvari učijo videti, prisluhniti, občutiti. Zato Živa hiša, splet 55 igrivih, poskočnih, preprostih pesmi otrokom zarisuje potke v svet sončnih trenutkov, v svet, ki je »čarobna pručka, da dosežeš z nje nebo!« Starožitja Tone Pavček, ilustr. Matjaž Schmidt, MOHORJEVA DRUŽBA CELJE_ Je galerija slovenskih besed za predmete, ki so »celo večnost iz veka v vek« služili človeku, s krdelom novih tehničnih iznajdb pa so postale odvečne kot »lek, ki mu je rok potekel«. Pesnik Pavček, eden najbolj priljubljenih pesnikov naših dni, je stara imena starih predmetov z globoko pieteto priklical v svet pesniške domišljije, iz katerega sodobnemu človeku v preprostem, igrivem verzu TonePaversk ■ STARCZITJA £«fiBs!S!i»i wt M nt prt spregovorijo iz svoje izkušnje - zdaj otožno, zdaj pikro, zdaj očitajoče. Zlatorogovi čudežni vrtovi Roberto Dapit, Monika Kropej, ilustr. Zvonko Čoh, DIDAKTA, Radovljica Iz zakladnice slovenskih pripovedi se oglašajo zmaji, beli gamsi, zlate ptice in druge bajeslovne živali: kozel s križem na čelu, kušet z zlatimi rogovi, beli jelen in beli konj, bela kača, riba Faronika, železna kura s trinajstimi jajci, ptič vedomec, močerad, rajska Zlatorogovi čudežni vrtovi ptica, zlati ptič, grdinica ... Skrivnostnemu svetu živali so se ljudje v davnih časih skušali približati s številnimi šegami in navadami kakor tudi s pesmijo in pripovedjo. Živali, ki jih še danes srečujemo v ljudskih pripovedih, še posebej v bajkah in legendah, so preostanek teh starih predstav. Ptiče in druge živali, ki nam vsak dan lepšajo življenje, je Ivan Esen-ko pregledno predstavil v knjigi Zaživimo z naravo / Ptice in ekološko vrtnarjenje. Kaj verjamem Alan Brown, Andrew Lnagley, prevod Katarina Rotar, DIDAKTA, Radovljica_ Ob množici slik je strnjeno sporočilo otrokom in odra- slim o največjih verstvih sveta: več kakor 1,7 milijarde ljudi izpoveduje vero v Kristusa, kakšna milijarda je tudi muslimanov (med svoje preroke štejejo tudi Mojzesa in Jezusa), hinduizem je religija Indije; poleg teh dveh je še vrsta verstev (budizem, šintoizem, ta-oizem...), vse jih povezuje vera v višje Bitje, molitev, meditacija, razni običaji in tradicije. Vsa verstva priznavajo, da je življenje najvišja vrednota, sprejemanje in spoštovanje drug drugega pa poglavitna zahteva. Radobesednice Tone Pavček, naslikala Ančka Gošnik Godec, PREŠERNOVA DRUŽBA_ Dovolj je, da preberemo le nekaj pesmi, pa že vemo, da se je to spet pesnik Pavček nasmehnil otrokom, prisluhnil žlahtni govorici njihovih src; po njihovem navdihu so njegove pesmi vesele, nežne, srčne, rosno otroške, kot bi se angeli s svojimi lahkimi krili spustili na to zemljo, žemljico našo. Kaj G RAJ fl I^erjame^i Vodnik po svetovnih religijah za mlade Alan Brown in Andrew Langiey 26 MAREC — APRIL 2005 I SALEZIJANSKI VESTNIK TONE PAVČEK RADOBESEDNICE vse se ne porodi v njegovi pesniški domišljiji? Nič več kot le to, kar je zaznal v otrocih v njihovih vsakdanjih igrari-jah ... Kaj vse je tata, kako delimo tete, kdo je babica, kdo super mama, kaj so zanje strahovi, kaj huda ptica, kdo je vesoljec, majska vila. Otroci imajo bujno domišljijo - po njih je svet tako brezmejno lep. Kako rastejo stvari Boris A. Novak, naslikal Marjan Manček, PREŠERNOVA DRUŽBA____ Otrokom in mladini je namenjen tudi izbor pesmi Borisa A. Novaka (doslej objavil 60 knjig) s skupnim naslovom Kako rastejo stva- ri. Mnoge pesmi, zbrane v tej knjigi, je napisal za svoja otroka. Sin Leo in hči Ivana sta sicer že velika, pesnik pa upa, da se bosta ob teh pesmih spomnila lepih trenutkov svojega otroštva. Te pesmi je pisal zato, da bi se na čarobni preprogi besed vrnil v otroštvo; ker pa mu ni več ravno za otroške igre, se igra z besedami. V pesnitvi Otroštvo (zbirka Hči spomina, 1982) Novak pravi: »Tisti mali Boris... to je tisti pesnik v meni!« ZALOŽBA SALVE V razponu duše in telesa Pavel Poredoš, Vesna R. Miholič, Peter Štumpf, zbirka Knjižice, SALVE, Ljubljana Rakovnik Trije doktorji znanosti - interne medicine, klinične psihologije, moralne in pastoralne teologije - iz svoje poklicne življenjske izkušnje v skrbi za človekovo du-ppr—m hovno in telesno zdravje k™, svetujejo, priporočajo, tL*. opominjajo, svarijo ... ff* Vzporedno ljudskemu JLggj reku Vsak je svoje sreče kovač lahko rečemo tudi Vsak je oskrbnik svojega telesnega in dušnega zdravja. Potrudi se, da te bodo imeli radi Tone Ciglar, zbirka Knjižice, SALVE, Ljubljana Rakovnik Don Boskov nasvet mlademu vzgojitelju: »Potrudi se, da te bodo imeli mladi radi!« Ciglar se tenkočutno razgleduje po prehojeni poti največjega vzgojitelja mladih vseh časov, sv. Janezu Bo-sku, ter po njem išče smernice uspešne vzgoje za naš čas. Kamorkoli se že zalistamo v drobni knjižici, povsod bomo odkrili kakšno dobro misel, ki nas bo vodila po potkah uspešne vzgoje. H jp Svetniki / varuhi, zavetniki, vzori Vera Schauber, Michael Schindler, priredil Branko Balažic, SALVE, Ljubljana Rakovnik Ilustrirana »svetniška« monografija je hkrati izšla v več evropskih jezikih, spremno besedo pa je napisal vrhovni predstojnik salezijanske družbe dr. Pascual Chavez. Besedilo spremlja govorica likovne umetnice iz Prage Martine Špinkove, evropsko uspešne ilu-stratorke knjig za otroke. »Svetniki so za nas zelo pomembni. Oni so kot barvna okna, skozi katera sije sonce.« Svetniki nam povedo vsaj to, da je Bog do vsakega človeka dober in ljubezniv. Povsem upravičen je tudi Moj koledar svetniki in zavetniki; na naslovni strani je namreč zapis Vedno veljavni koledar / svetniki in zavetniki. Ob vsakem Vora Schauber/ Michael Sctiindlcr svetniku je x oris njego- m - J™! vega življenja in cerkvenega praznika. Zapisi so zanesljivo resnični, zato priče-valni in zgovorni. Ilustracije, ki spremljajo besedilno govorico, so razveseljivo privlačne. NOVO IZ NASE PONUDBE Tomaž Perko: Frančišek Šaleški PRIPRAVA ZA TISK ZALOŽBA VIDEO TRGOVINA trgovina je odprta vsak delovni dan 8.00-18.00 ob sobotah 8.00-13.00 ter ob romarskih shodih Rakovniška 6 | Ljubljana 01 427 73 10 info@salve.si www.salve.si SALEZIJANSK! VESTNIK | MAREC APRIL 2005 27 ŽELITE PODPRETI SALEZIJANSKO POSLANSTVO IN USTANOVE? R A J N i NAŠI RAJNI t Naročniki Salezijanskega vestnika, člani Mašne zveze in molivci za duhovne poklice Alič Milojka, Ptuj Bakan Janez, Gančani Frelih Amalija, Škofja Loka Gerič Maja, Veržej Gračnar Ana, Razbor Kreslin Ignacij, G. Bistrica -duh. MB Lavrinc Francka, Škofja Loka Mlakar Marjeta, Stari trg pri Ložu Mole Evstahij, Horjul Obrulj Bernarda, Lovrenc na Pohorju Polanšek Berta, Bočna Ravbar Ljudmila, Dutovlje Savinc Francka, Škofja Loka Smrkolj Marija, Vojnik Štefka Turk, Loški Potok Valjguni Frančiška, Rogaška Slatina JOŽE JAKSE salezijanec duhovnik 2. 3. 1918 t 31. 12. 2004_ 12. januarja 2005 so na dunajskem osrednjem pokopališču k večnemu počitku pospremili salezijan-ca duhovnika Jožeta Jakše-ta. Poleg avstrijskih salezijancev in sorodnikov iz Slovenije, se je pogreba udeležilo tudi nekaj slovenskih salezijancev, ki so rajnemu v slovo zapeli slovenski "Je angel Gospodov". Predstojnik avstrijskih salezijancev g. Franz VVoess je ob pogrebu orisal njegovo življenjsko pot. Jožef Jakše se je rodil 2. 3. 1918 na Rašici pri Velikih Laščah. Na Rakovniku v Ljubljani se je srečal s salezijanci in se navdušil za salezijansko življenje. Svojo salezijansko pot je začel v Marijanišču v Veržeju. Noviciat je opravil v letu 1937/38 na Radni, nato je bil vzgojitelj na Rakovniku. Po drugi svetovni vojni je deloval v salezijanskem zavodu v Vidmu v Italiji, kjer je pomagal beguncem, ki so prišli iz Ljubljane. Teološki študij je opravil v Monteorto- ne in bil tam skupaj z 41-imi sošolci 29. junija 1947 posvečen v duhovnika. Njegovi sorodniki o tem dolgo niso vedeli ničesar. Železna zavesa je bila zares železna. G. Jakše si je želel oditi v misijone na Ognjeno zemljo. Zato naj bi šel v Španijo, kjer naj bi se naučil španščine, vendar mu zaradi političnih razmer v Španiji to ni uspelo. Predstojniki so ga poslali v Švico, v kanton VVallis. Tam se je naučil francosko. V maju 1950 je spremljal večjo skupino romarjev na praznik Marije Pomočnice v Torino. Tam se je srečal z avstrijskim provincialom salezijancev g. Georgom Nitschem in ker je tedaj v avstrijski salezijanski provinci primanjkovalo salezijancev, je provincial pri predstojnikih v Torinu dosegel, da je g. Jakše za eno leto smel priti na Dunaj. Nato naj bi šel v misijone. Dejstvo je, da je g. Jakše za vedno ostal v Avstriji. Najprej je bil vzgojitelj v domu za fante na Dunaju, nato 22 let v vajeniškem domu v Gradcu. V tem času je na graški univerzi opravil doktorski študij iz filozofije. Deloval je tudi v: Schottvvienu in Johnsdorfu, kjer je praznoval zlati duhovniški jubilej. Večer življenja pa je od leta 1999 preživel v Don Boskovem domu na Dunaju, v provin-cialni hiši. Tam so sobratje okušali njegovo prijateljstvo in ljubeznivost, njegov humor in zgledno redovniško zvestobo. Njegovi zadnji tedni, ko so zanj lepo skrbeli v bolnišnici sv. Jožefa, so bili zaznamovani s pešanjem moči in z bolečinami, nad katerimi se nikoli ni pritoževal. V Gospodu je zaspal na zadnji dan leta 2004, na spominski dan sv. Janeza Boska. OPRAVIČILO V letošnji prvi številki Salezijanskega vestnika je prišlo do neljube napake: med rajnimi je bila vpisana gospa Regina Kastelic iz Krke, kar ne drži (na strani 25). Že pred časom pa je odšla h Gospodu njena mama Ana Kolbl, doma Iz Prekmurja, ki je bila tudi članica Mašne zveze in je še vedno deležna molitev salezijanske skupnosti na Rakovniku vsako soboto pri sv. maši ob 7.00 (ki je vedno namenjena vsem živim in rajnim članom Mašne zveze). Sorodniki In znanci ohranjajo rajno mamo Ano v zelo lepem spominu. Gospe Regini pa se v imenu uredništva Salezijanskega vestnika in uprave Salezijanskega zavoda na Rakovniku iskreno opravičujemo. Uredništvo 28 M A R E C....... APRIL 2 005 I SALEZIJANSKI V E S T N I K Nekateri nas v svoji velikodušnosti in skrbi vprašujete, kako bi mogli podpreti Don Boskovo poslanstvo in njegove ustanove danes pri nas. Hvaležno vas obveščamo o nekaterih možnih oblikah: nakažete denarna sredstva na naš novi transakc. račun: 24200 - 9004141717 (pripišote namen - črke spodaj) o nakazilu in namenu nas obvestite na naslov: Salezijanci Rakovniška 6, 1000 Ljubljana odstopite certifikat ali delnice zapustite s pravnoveljavno oporoko svoje nepremičnine in premičnine « (oporoka - lastnoročno pisana ali overjena pri notarju) Svoje darove lahko namenite: za izvedbe posameznih projektov -obnovo Rakovnika (RAK) za novince in bogoslovce (DP) za misijone, Kerečev sklad (MIS) za maše (navadne in gregorijanske) in Mašno zvezo (MZ) za Salezijanski vestnik (SV) • za pomoč dijakom na naših šolah za vzdrževanje salez. ustanov In za novogradnje O vsem se lahko dogovorite z Blažem Cudermanom, inšpektorlalnim ekonomom, tel. 01/42.80.579 ali z Janezom Potočnikom, ravnateljem Rakovnika, tel. 01/42.73.028. Hvaležni smo vam za vsak dar, vsak dan molimo za dobrotnike in vsaj enkrat mesečno obhajamo evharistlčno daritev po namenih dobrotnikov. Don Boskovi salezijanci RAZPIS ZA 4. FESTIVAL KRŠČANSKE DUHOVNE RITMIČNE GLASBE KiTe*\ OuHA 2005 WWW.RiTEMDUHA.NET NAGRADNA KRIŽANKA SALEZI-JANSKI VESTNIK ZMOTA EDINA HCI ŽENA OTHELLA (SHAKESPEARE) SODOBNIK KELTOV ČETRT IVERNA PLOŠČA ŽIVAL, KI PREDE MREŽO SALEZI-JANSKI VESTNIK REKLAMA PLEMIŠKI NASLOV KRATICA ZAIDENT. ŠTEVILKO IZDELKA PETRA ARH ANDREJ PAKIŽ OČETOVA PRABABICA MORSKO RAZBOJ-NIŠTVO JAPONSKA BOGINJA MORJA PAS, NAPUSTEK MORATORIJ CRN PRAH, KI NASTAJA PRI GORENJU RIMSKI PESNIK (PUBLIJ NASO) BLAZ TRUPEJ ZAČETEK ABECEDE MRZNJA, SOVRAŠTVO NEMŠKA PEVKA ANTON VODNIK AM. IGRAL. GERALDINE MUSLIM. M. IME SALEZI-JANSKI VESTNIK ZVER IZ DRUŽINE MAČK FIN. PRIST. TURKU BISTVO, JEDRO RIBONUKL. KISLINA ISKALO, PREISKOVALNA IGLA NAROD V JZ AZIJI REKAR CIRIL POVRŠINSKA MERA RUDOLF DIESEL SOBA ZA IGRANJE 15. CRKA ABECEDE KDOR ZANJE ŽITO DUHOVNIŠKO OBLAČILO Nagrajenci prve nagradne križanke Izžrebal jih je letošnji salezijanski blseromašnlk g. Franc Kuhar (86 let), ki opravlja službo spovednika na Rakovniku, pred tem pa je več kot trideset let deloval v Srbiji in Črni gori. Zaradi velikega odziva smo izžrebali tudi četrto in peto nagrado. 1. nagrada: 3-dnevni paket za eno osebo - bivanje v penzionu Mavrica, Salezijanski zavod Veržej, s kopanjem v Termah Banovci: T0P0L0VEC Marija, Jurčičeva 12, Hajdlna pri Ptuju. 2. nagrada: knjiga T. Ciglar, Rad vas Imam (založba Salve): SOMRAK Jožica, Kersnikova 3, Grosuplje. 3.-5. nagrada: knjiga T. Bosco, Za vas živim (založba Salve): NOVAK Janez, Na grivi 18, Brezovica, JERINA Damjana, Slvklna 21, Vrhnika in TIRINGER Klementina, Trstenlk 34, Golnik. Geslo v prejšnji nagradni križanki je bilo: Janez Bosko učitelj Geslo tokratne križanke pošljite do 20. aprila na uredništvo SV. Izžrebali bomo 5 nagrajencev. 1. nagrada: 3-dnevni paket za eno osebo -bivanje v penzionu Mavrica, Salezijanski zavod Veržej, s kopanjem v Termah Banovci; 2. nagrada: knjiga T. Ciglar, Rad vas Imam (založba Salve); 3.-5. nagrada: knjiga T. Bosco, Za vas živim (založba Salve), Romanje bralcev Salezijanskega vestnika v kraje s v. Janeza Boska SALEZIJANSK! VESTNIK | MAREC APRIL 2005 29 Za prvomajske praznike leta 2006 bomo organizirali romanje v kraje, kjer je živel in deloval sv. Janez Bosko - Torino z okolico. Prijave bomo začeli zbirati v prihodnjem letu. Za don Boskov praznik 2006 bomo Izmed pravilnih rešitev križank od 1. do 6. št. letošnjega SV izžrebali 10 nagrajencev ki bodo prejeli različne popuste (od 25-100%) za to romanje. OBVESTILA DUHOVNE VAJE BLED 28. - 30. april: Duhovne vaje za srednješolce in študente. Prijave: s. Marija Imperl KOPRIVNIK V BOHINJU 8.-10. april: Duhovne vaje za študente in mlade v poklicih. Papež nas vabi, da bi letos razmišljali na temo: Evharistija - kruh življenja. Začetek v petek zvečer ob 19.00, sklep v nedeljo s kosilom. Prijave: Janez Potočnik ŽELIMLJE 18. - 20. marec: Pomladne duhovne vaje za srednješolce. Prijave: Peter Pučnik DRUGA OBVESTILA DOBRODELNI KONCERT MLADIH SMG: UTRINEK POD MARELO RAKOVNIK, 28. marec (velikonočni ponedeljek) ob 16.00 Informacije: Marko Košnik SLOVAŠKA - LUMEN 29. april -1. maj: Festival duhovne glasbe (srednješolci in študenti) Informacije: Jože Gornik VERŽEJ - POČITNICE 22. april - 3. maj: prvomajske počitnice za družine Prijave: Janez Krnc ŽELIMLJE, VERŽEJ - SREČANJE DRUŽIN 8. maj: tradicionalno enodnevno srečanje za družine, od 9.00 do 16.00 (17.00) Poskrbljeno je tudi za varstvo otrok in vzporedni program zanje. Informacije: Peter Pučnik (Želimlje), Janez Krnc (Veržej) ORATORIJ Srečanje animatorjev v pripravi na oratorij 2005 RAKOVNIK, 2. april (sobota) VERŽEJ, 3. april (nedelja) Informacije: Jure Babnik www.oratorij.net INFO Jure BABNIK ji 041 856.452 j jure.babnik@salve.si Jože GORNIK j 01 42.77.140 | 041 282.919 | joze.gornik@salve.si s. Marija IMPERL | Partizanska 6, Bled j 04 57.41.075 Marko KOŠNIK | 051 337.556 | marko.kosnik@salve.si Janez KRNC j 041 357.640 | janez.krnc@salve.si Janez POTOČNIK 101 42.73.028 | 041 215.711 j janez.potocnik@salve.si Peter PUČNIK j 01 47.02.100 |040 360.729 j peter.pucnik@guest.arnes.si www.donbosko.net SALEZIJANSKI VESTNIK 2 VSAK DRUGI MESEC DON BOSKO PRI TEBI DOMA! Salezijanski vestnik podarjamo tistim, ki ga želijo. Leta 1877 ga je ustanovil sv. Janez Bosko, v slovenskem jeziku izhaja od leta 1904. Podon Boskovi zamisli je SV dar vsem (torej zastonj), ki s simpatijo spremljajo salezijansko delo med mladimi in v misijonih. Hvaležni pa smo za vsak dar, ki nam pomaga pri kritju stroškov. Ponudite ga svojim sorodnikom in prijateljem. Takoj nam sporočite spremembo naslova. Naslov: SALEZIJANSKI VESTNIK Rakovniška 6 1000 LJUBLJANA tel.:01 /42.73.028 faks:01/42.80.579 e-mail: vestnik@salve.si 30 JULIJ- AVGUST 2005 I SALEZIJANSKI VESTNIK bi. ALEKSANDRINA M. DA COSTA F NASMEH NA TRPEČIH USTNICAH Aleksandrina M. da Costa, salezijanska sotrudnica, ki jo je papež Janez Pavel II. 25. aprila 2004 prištel k blaženim, seje na svoji bolniški postelji Jezusu ponudila kot žrtev za spreobrnjenje grešnikov. Dolga leta je živela samo od svetega obhajila. Ljudi je vabila k spreobrnjenju, rekoč: "Za vas sem se dala izžeti". Aleksandrina je zapisala: "V času, ko so me glodale bolečine, sem doživljala trenutke malodu-šnosti, nisem pa obupavala". V začetku sije prizadevala, da bi se razvedrila, zato je vabila prijateljice, naj z njo igrajo karte. Prosila je Boga, da bi ji vrnil zdravje. Obljubila je, da bo raz-dala vse svoje zlato, da se bo odela v žalno obleko za vse življenje, da se bo ostrigla ... Mama, sestra in sestrične so druga za drugo opravljale devetdnevnice, da bi izprosile milost. Toda Aleksan-drini se je zdravje poslabšalo; večkrat so ji podelili bolniško maziljenje. UPOGNJENA ZARADI BOLEČINE Ko soji moči vedno bolj pešale, se je odpovedala jalovemu kratko-časju, s pomočjo katerega je dotlej preživljala dneve. V sebi pa je čutila vedno večjo ljubezen do molitve in željo, da bi se združila z Ježusom. Lastnoročno je dan za dnem pisala kratke misli - posebne namene, po katerih je preživljala svoje dneve. Svojo molitev je razširjala na župnij o in na lj udstva do skraj -nih mej sveta. MOLILA SEM ZANJ Aleksandrinina sestra Diolinda je svojemu duhovnemu voditelju jezuitu p. Marjana Pinhu nekoč govorila o Aleksandrini. P. Pinho se ji je priporočil v molitev z obljubo, da bo tudi on molil zanjo. Včasih ji je poslal tudi kakšno podobico. Nekega dne je Aleksandrina izvedela, da je p. Pinho bolan, in ta vest jo je spravila do solz. Diolinda jo je vprašala: - Zakaj vendar jočeš, ko ga niti ne poznaš? AVTOR: UMBERTO M. PASQUALE - Vem, daje on molil zame in jaz sem zanj. 16. avgusta 1933 je p. Pinho prišel v Blasar za neko tridnevnico; obiskal je Aleksandrino, ki ga je ob tej priložnosti prosila, naj bo njen duhovni voditelj. Tako se je začelo tesno dopisovanje med njo in p. Pinhom. RADIOGRAFIJA DUŠE Ce prelistamo njena pisma duhovnemu voditelju, si lahko ustvarimo podobo, čeprav zelo nejasno, o fizičnih bolečinah, ki so jo mučile, in o ljubezni do trpljenja za rešitev grešnikov. Aleksandrina je o svojem trpljenju govorila samo svojemu duhovnemu voditelju in, delno, tudi Diolindi, ki je bila njena zaupnica. Drugim o tem ni pripovedovala ničesar. Njeni materije ostalo zastrto marsikaj o stvareh, ki so se dogajale v tisti sobici. "DAJ Ml NASMEH NA USTNICE" Od dneva, ko se je Jezusu ponudila v žrtev, je Aleksandrina vedno ponavljala tole molitev: "O Jezus, položi mi na ustnice varljiv nasmeh, da bi pred drugimi lahko prikrila vse mučeništvo svoje duše; dovolj je, da le ti poznaš moje trpljenje." I SE NADALJUJE SALEZI JANSKi VES T NI K 1 MAREC — APRIL 2005 31 SALEZIJANSKI ZAVOD VERZEJ Salezijanski zavod Veržej vabi starejše in mlajše, vse, ki se zavedajo pomena vzgoje v življenju in ki bi radi pri nas našli miru in sprostitve. Družine, mladina, otroci in starejši bodo našli dovolj možnosti za duhovna srečanja, počitnice in gibanje v neokrnjeni naravi. telefon: 02 588 90 60 http://marijanisce-verzej.cerkev.net mm.