mare« 2002 številka 3 letnik XXXIII novice ■ ■ ■ ■ ■ OBVESTILO ZA JAVNOST Na seji Območnih združenj Rdečega križa Notranjske regije (Vrhnika, Logatec, Cerknica, Bloke, Loška dolina, Postojna, Ilirska Bistrica), ki je bila v petek, 1.marca 2001, smo oblikovali nekatera stališča v zvezi z nedavnimi aktualnimi dogodki Rdečega križa Slovenije. Poudarjamo, da smo Območna združenja Rdečega križa samostojne pravne osebe. V okviru javnih pooblastil, ki izhajajo iz Zakona o Rdečem križu, izvajamo programe nacionalnega pomena (krvodajalstvo, prva pomoč, poizvedovalna dejavnost...) in programe, s katerimi izvajamo socialno in humanitarno dejavnost in so naravnani na zmanjševanje socialnih stisk ljudi, ki živijo na območjih našega delovanja. Finančna sredstva za delovanje si Območna združenja RK, kljub temu, da izvajamo programe iz naslova javnih pooblastil nacionalne organizacije RKS v skladu z načeli delovanja Rdečega križa, zagotavljajo sama. Financiranje za delovanje Območnih združenj RK je v večini primerov urejeno v okviru občinskih proračunov in drugih lokalnih virov. Doslej smo iz sredstev nacionalnega RKS prejeli le del sredstev za kritje materialnih stroškov za organiziranje krvodajalskih akcij (920 sit/krvodajalca). Poleg programov iz naslova javnih pooblastil pa izvajamo tudi programe, ki so naravnani glede na potrebe in specifiko lokalnega področja, ki ga pokrivamo. Tudi za izvajanje teh programov, ki so naravnani predvsem na humanitarno pomoč ljudem v stiski, pridobivamo in zagotavljamo sredstva z velikimi težavami in napori sami. O spornem poslovanju RKS smo bili večinoma informirani preko medijev. Pred tem nam je bilo na organih RKS in preko funkcionarjev RKS (generalnega sekretarja in njegovih pomočnic) zagotovljeno, da je poslovanje nacionalnega RKS urejeno in v skladu z Zakonom o Rdečem križu ter mednarodnimi predpisi in načeli o delovanju Rdečega križa in smo tem informacijam zaupali. Območne organizacije RK smo ogorčene spričo ugotovitev o spornem poslovanju RKS, saj je s tem močno prizadet ugled te humanitarne organizacije, ki deluje v Sloveniji že preko 120 let in je bila vseskozi organizacija, ki je znala prisluhniti ljudem V stiski. Menimo, da je grobo zlorabljeno zaupanje ljudi, predvsem pa ime organizacije. Posledice, nastale v vzdušju ugotovljenih spornih dejanj javnega mnenja, se že odzivajo skozi nezaupanje v organizacijo in v naše delo na terenu in tudi v naše poslovanje. Ker se sporne zadeve odvijajo v okviru RKS in ne v Območnih združenjih RK želimo, da se programi, ki so že utečeni, v katere smo vložili ogromno dela In truda, nemoteno odvijajo tudi v bodoče, saj so najbolj prizadeti tisti ljudje, ki našo pomoč in podporo resnično potrebujejo. Logatec, 06.03.2002 OZ RK Logatec 7. februarja smo šli na koncert v Logatec. Odšli smo ob 8.00. Ko smo prispeli r Logatec, smo lam imeli še dve uri, potem smo šli v Narodni dom. In smo poslušali pihalni orkester. Najbolj mije bilo všeč to, daje eden igral kot racman, lina skladba mije bila zelo všeč in ta skladba je govorila o tem, kako glasbeniki gredo v vesolje in nazaj. V glavnem, vse je bilo še kar v redu. KajaZidamh, .i razred, POSlaze Občni zbor ZŠAM Logatec 23. februarja letos so se člani ZŠAM Logatec zbrali na 44. rednem občnem zboru. Občnega zbora ZŠAM Logatec so se udeležili tudi predstavniki ZŠAM Dolomiti, Cerknica, Vrhnika, SAP Ljubljana, Postojna, Žiri in predstavnik ZZŠAM Slovenije g. Zevnik. V letu 2001 so se predstavniki ZŠAM Logatec udeležili občnih zborov sosednjih društev in sicer ZŠAM Cerknica, Vrhnika, Postojna, Žiri, SAP Ljubljana in Dolomiti Ljubljana. Udeležili so se tudi redne letne skupščine ZZŠAM v Ljubljani. Sodelovali so pri izvedbi Olimpijskega teka pri tekaškem smučarskem klubu Valkarton, kjer je bilo aktivnih preko 30 članov društva. Prav tako so se člani udeležili tudi družabnega sre- čanja na Rogli, ki je bilo 29- julija in z udeležbo na tem srečanju so proslavili tudi svoj stanovski praznik in sicer 13- julij, ki je dan šoferjev in avtomehanikov. Udeležili so se, tako kot že nekaj let, družabnega srečanja balinarjev, ki ga organizira ZŠAM Idrija in na katerem so se člani športniki zopet dobro izkazali. V okviru društva pa so organizirali tudi izleta "Potep po Dolenjski" in "Koča pri Sedmerih jezerih". Zelo dejavni pa so seveda bili tudi v akcijah, kot je Varna pot v šolo, in pri opravljanju kolesarskih izpitov naših osnovnošolcev. Predstavili so tudi nekaj smernic za leto 2002. Namen in naloga društva je, da širi prometno, tehnično in varnostno kulturo v prometu, da razvija in širi prijateljstvo in posveča posebno pozornost prometni preventivi in vzgoji v cestnem prometu. Želijo si pridobiti tudi čim več prevozov z njihovim avtobusom, tako v Občini Logatec kot tudi v okolici. Seveda bodo sodelovali tudi v akciji "Prvi šolski dnevi", "Kaj veš o prometu" in "Vzorni voznik". Člani bodo poskrbeli tudi za svojo sprostitev in tako organizirali športna tekmovanja, srečanja članov, izlet in ostale družabne dejavnosti. S članskimi uniformami in društvenim praporom bodo sodelovali na proslavah v domačem kraju, sosednjih krajih, republiki in drugih državah. Podeljevali so tudi stažne značke. Podelili so jih kar 26, od teh naj prav posebej poudarim člana, ki sta v društvu že 45 let in sta tudi ustanovna člana ZŠAM Logatec, to sta g. Ludvik Jančar in g. Janez Arhar. S podelitvijo značk pa so zaključili uradni del občnega zbora, ki se je nadaljeval v smislu družabnega srečanja, na katerem ni manjkalo jedače in pijače pa tudi glasbenih ritmov, ki jih je letos zaigral g. Peter Hodnik in ob katerih so se lahko zavrteli s svojimi soprogami. Katarina Čuk Občino Logatec pripravlja v sodelovonju z GIZ Podjetnost in Zavodom za razvoj družinskega in ženskega podjetništva »META«, poldnevno delavnico »Koko koristno uporabiti informocije v svojem poslovnem okolju« Delavnica bo potekala 27.marca 2002, od 16. do 19- ure v prostorih Knjižnice Logatec, Tržaška 44, Logatec. No brezplačni delavnici boste slišoli, kako koiistno informacijo najti in jo tudi učinkovito uporabiti pii vsakdanjem delu, ali iskanju novih priložnost. Izvedeli boste o tem, koj zanimivega in koristnega počne občino, koj ponuja e-uprova, zo tiste podjetne in samozoposlene po smo pripravili tudi predstavitev učinkovitega programa za vodenje knjig, ki ga boste lahko pieskusili kor na licu mesto. PROGRAM DELAVNICE: i V SVOJEM POSLOVNEM OKOLJU« Naše poslovno okolje: lokolno, regionalno, državno Praktični prikaz on-line povezave z različnimi poslovnimi bazami: • osnovne informacije o vlodi, dižavi, zakonih, predpisih, gospodarstvu, obrti • bonitetne informacije in zakaj so potrebne • poslovno aplikocije zo domačo rabo (somozoposlitve, male obrti, mala podjetja) • Uporaba informacijske tehnologij« za povečanje konkurenčnosti računalniško elektronsko poslovanje • informacijsko tehnologija in konkurenčnost • vpliv uporabe informacijske tehnologije na vsakdanje življenje /.a vse dodatne informacije smo vam na voljo na naši brezplačni številki 080 11 50, ali pa na občini Moravče: 7231 035. poročilo oKoami PRIREDITVI 'o rt/ 2 lopašie- novice politiko I gospodarstvo marec 2002 V PREJELI SMO AGONIJA ČASOPISA LOGAŠKE NOVICE Vedno bolj se v slovenski javnosti oblikuje stališče, da potrebujemo medije, ki bodo celovito in objektivno seznanjali javnost o dogodkih v slovenskem prostoru. Če je to res, na kar nas opozarjajo strokovnjaki oziroma novinarji, potem velja pripomniti, da je Logatec kraj s prek 10.000 prebivalci, ki prav tako želijo biti celostno informirani o vseh dogajanjih. Kar z drugimi besedami pomeni, da bi se morala občina potruditi za čim večjo informiranost prebivalcev. Ker je obveščenost pravica vsakega občana, je tudi dolžnost občine, da informiranje omogoča. Nasprotno, pa smo bili bralci Logaških novic seznanjeni v zadnji izdaji in v časopisu Delo z dne 11. januarja 2002, da se časopis ukinja, ker je izdajatelj podal odpoved sodelovanja iz razlogov, ki so navedeni v omenjenih medijih.To je torej konec agonije in morda konec Logaških novic, ki so bile zaradi finančnih težav ali zaradi drugih, nam neznanih razlogov, verjetno odpisane že veliko pred tem. V preteklosti je občina morala nameniti veliko denarja za medijski projekt (Notranjski radio), za katerega je bilo že na samem začetku jasno, da je prevelik zalogaj za logaško občino, pa se je vseeno realiziral. Zato menim, da razlog ni zgolj v financiranju, temveč je globlji. Zaradi lažjega razumevanja dogodkov v zvezi s časopisom Logaške novice je prav, da kronološko zasledujemo problem izhajanja Logaških novic. Občinski svet je že v letu 1999 razpravljal o možnostih zmanjšanja stroškov za izdajanje časopisa Logaške novice, kar pa naj ne bi vplivalo na vsebino časopisa. Sprejet je bil sklep, da občina in sofinancira samo lastne objave, ker je to ceneje kot v Uradnem listu, za izdajanje časopisa pa prek razpisa pridobi koncesionarja. ki bi tudi s komercialnim delom objav pokrival del stroškov. Tako je bilo kot izdajatelj Logaških novic izbrano podjetje Mali d.o.o. Zaradi naraščanja stroškov izdajanja je julija 2001 občinski svet na predlog župana sprejel sklep, da se uvede naročnina 270 SIT na izvod. Občina pa se je obvezala, da zakupi 2 strani in v prilogi objavlja uradne objave. Pobuda svetniške skupine SDS, ki se je zavzemala za to, da morajo Logaške novice priti v vsako hišo brezplačno, pa ni padla na plodna tla, saj je občinski svet sprejel sklep o predlagani ceni posameznega izvoda. Občinski urad je sicer napovedal ponovno reševanje tega problema in bolj celovito z vključitvijo vseh medijev v občini (tudi kabelske TV in radia ) in s pripravo strategije nameraval pripraviti strategijo obveščanja vseh občanov do poletja. Med tem pa bo časopis prenehal izhajati. Ali je takšen način edina možna rešitev, bo verjetno pokazal čas. Dejstvo je, da vsaj za nekaj mesecev bo zaradi takega načina reševanja nastala vrzel v obveščanju javnosti. Razumljivo je. da ima občina obveznosti do vseh uporabnikov proračunskega denarja , ki ga ni nikdar dovolj, vendar zato ne sme zmanjševati finančnih sredstev prav pri izhajanju Logaških novic, ker je to edini medij v tem prostoru, ki pride v vsako hišo in obvešča občane o vseh dogodkih. ()b uvedbi naročnine se je izkazalo, da Logaške novice vendarle niso časopis, ki bi zadovoljil večino občanov, kar se je izkazalo z prodanim številom izvodov. Razlogi so lahko tudi v pluralnosti prikaza stališč in mnenj v prispevkih, komentarjih o dogodkih oziroma pričakovanju različnih interesov posameznih bralcev. Kakovost obveščanja bi lahko dvignila izdajateljica Logaških novic tako, da bi omogočila vsem, ki sooblikujejo občinsko politiko, možnost posredovanja svojih mnenj in stališč o dogodkih v logaškem prostoru. Vsekakor upamo, da bo ta časopis, ki ima že bogato zgodovinsko tradicijo, izhajal brez zastojev vsak mesec brezplačno, prišel v vsako gospodinjstvo in zadovoljil z vsebino vsakega občana občine Logatec. Ladka Furlan Predsednica 00 SDS Logatec Kaj, kako in zakaj Pred vami je zadnja številka občinskega glasila Logaške novice, ki jo je še izdalo podjetje Mali d. o. o., ki je leta 1999 z Občino Logatec sklenilo Pogodbo o izdajanju in distribuiranju tega časopisa. V dveh letih in pol, kar je podjetje izdajalo časopis, smo vam kar nekajkrat skušali pojasniti razmere in odločitve, ki so se dogajale in zgodile v zvezi s časopisom. Nekateri ste jih prebrali podrobno in ste z njimi seznanjeni, večine pa ta "politika okrog izdajanja in izhajanja" - če lahko tako zapišem - ni zanimala in jih ne zanima. Pa vendar menim, da moramo danes, v zadnji številki Logaških novic, še enkrat pojasniti, kaj se je prevzaprav dogajalo. Leto 2000: Logaške novice izhajajo redno mesečno, do 7. v mesecu, kot je določeno s pogodbo. Ljudje so jih sprejeli za svoje, vedno več je odziva - tako pisem kot tudi kritik (pozitivnih in negativnih) po telefonu ali v osebnih razgovorih. Marec 2001: občinski svetniki so sprejeli logaški občinski proraču nza leto 2001. Marec 2001: izdajatelj opazi, da je v proračunu za izdajanje Logaških novic namenjenih skoraj za polovico manj denarja kot leto poprej. Na uredniškem sestanku razpavljajo o tem, kaj to pomeni za nadaljnje izhajanje Logaških novic in ugotovijo, da Občina Logatec z dvemi milijoni 100 tisoč tolarji ne more poravnati svojih obveznosti do dve strani v Logaških novicah za svoje potrebe in se obveže, da bo v prilogi objavljala uradne objave. Občinski svet sklene tudi, da bo o Logaških novicah ponovno razpravljal v decembru 2001 na podlagi poročila, ki ga bo pripravila občinska uprava v sodelovanju z izdajateljem. Julij 2001: Prva številka Logaških novic, katero so prebivalci občine Logatec morali plačati. Odzivi so zelo različni: večina jih je prizadetih, ker morajo časopis, ki je vseskozi bil nekakšna dobrina, plačevati. Julij - december 2001: Izdajatelj izda 6 številk Logaških novic, ki se financirajo iz treh virov: naročnina, reklamni oglasi, plačilo za zakup dveh strani Občine Logatec. objavili smo Z Logaškimi novicami, ki jih je dve leti delala novinarska ekipa, ki jo je okrog sebe zbral Anton Mali, ste bili v veliki večini zadovoljni. Prav vsi gotovo ne in tega tudi nismo pričakovali. Ljudje smo si pač različni, imamo različne poglede na svet, različno razmišljamo. A dejstvo, ki ste nam ga priznali vsi, je, da so Logaške novice v domove po vsej občini prinašale informacije, ki jih drugje ne bi dobili. To pa je tudi bil naš cilj. Izpolnili smo ga. In ves čas mislili, da bomo časopis ustvarjali vsaj štiri leta, za kolikor časa je tudi bila sklenjena pogodba. Obrnilo se je drugače. V pismu bralcev, ki ga objavljamo v tej zadnji številki skuša predsednica (K) SDS Logatec pojasniti kronologijo težav okrog izhajanja novic. Lepo in prav. A eden od podatkov, ki jih je zbrala, ne drži in je celo popolnoma napačen. Namreč, da je "zaradi naraščanja stroškov izdajanja julija 2001 občinski svet na predlog župana sprejel sklep, da se uvede naročnina 270 SIT na izvod." Občinski svet je na predlog župana dejansko sprejel sklep, da se uvede naročnina, vsekakor pa to ni bilo zaradi naraščanja stroškov izhajanja, pač pa zato, ker ta isti občinski svet v proračunu za leto 2001 zmanjšal višino denarja namenjenega za Izdajanje Logaških novic. Na predlog župana (ki je predlagatelj proračuna) so torej občinski svetniki zmanjšali s skoraj štirih milijonov na.! milijona 100 tisoč tolarjev - ne da bi kdo o tem prej povprašal izdajatelja oziroma mu sporočil, da občina v proračunu ni zagotovila sredstev, ki bi jih morala plačevati po pogodbi. To je bilo na seji občinskega sveta tako županu kot občinskim svetnikom tudi pojasnjeno, čeprav so se nekateri svetniki takrat Oglašali, da je to laž in da oni niso vedeli, kaj pomeni zmanjšanje sredstev. Tudi prav. Dejstvo je, da niso narasli stroški izdajanja, pač pa je občina krepko zategnila mošnjiček. O tem, kdo je kriv, zakaj je kriv, če sploh lahko krivdo pripišemo le enemu, nima Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur, I. RS, šl 72/93. 57/94, 14795, 26/9", 70/97, 10/98, 71/98 in 70/00) in 18. člena Staiuta Občine Logatec (LN, št 5/99) ter 19 člena Poslovnika Občinskega sveta (LN, št.5/99) jc Občinski svet Občine Logatec; na svoji 20. redili seji, dne 12.6.2001, sprejel naslednji S K L F. P Od I julija 200I se za Logaške novice uvede naročnina v višini 270,00 SIT za izvod. II Občina Logatec zakupi dve strani v Logaških novicah za svoje potrebe in se obveže v prilogi objavljati uradne objave. lil. Občinski svet bo o Logaških novicah ponovno razpravljal v decembru 2001 na podlagi poročila, ki ga bo pripravila občinska uprava v sodelovanju / izdajateljem. IV. Ta sklep velja takoj. OBČINA LOGATEC OBČINSKI SVET Štev.: 414-10/01-8 Datum: 116.2001 VROČITI: - župan g Jane/. NAGODE, - direktorica občinske uprave ga. Alenka CIORZA JEREB - MAI.I, d.o.O. Logatec, g. Anion MALI, - pioračun občuie ga Marija Mil IliLIČ, - spis, arhiv IN A LOGATEC ČINSK1 S VRT lanezlffl^pDE smisla razpravljati. Vsak ima svojo resnico. Tudi resnic je vedno več. Dejanski podatki so tisti, ki so najbolj (kolikor se le da) objektivni. In le na osnovi dejanskih resnic si vsak lahko sam ustvari svojo. Naj torej spregovorijo podal ki: • l. septembra 1999 sta občina Logatec in podjetje Mali, d. o. 0. podpisala Pogodbo 0 prevzemu izdajanja in distribucije časopisa Logaške novice, za obdobje štirih let, z možnostjo podaljšanja. Ze avgusta 1999 se je pričela oblikovati ekipa nadebudnih novinarjev, ki kot prvo izda septembersko številko logaških novic. časopisa, ki so določene v pogodbi. Marec 2001: Izdajatelj opozori župana Občine Logatec. Janeza Nagodeta, na nastalo situacijo, April 2001: že aprila 2001 v osnutku aneksa (ki nikdar ni bil podpisan in sprejet) občina napove, da bo v letu 2001 Občina Logatec pridobila sklep Občinskega sveta, s katerim se bo uvedla naročnina za Logaške novice. Junij 2001: Na predlog župana Občinski svet sprejme sklep, s katerim uvede naročnino v višini 270 sit na Izvod Logaških novic Sklene, da Občina Logatec zakupi Avgust, september 2001: Izdajatelj časopisa Logaške novice opozarja Občino Logatec (županaJaneza Nagodeta in direktorico Občinske upraev Alenko Gorzajereb), da morajo pravno urediti status izdajanja Logaških novic in podpisali aneks k pogodbi izleta 1999- Sam sklep Občinskega sveta je namreč premalo, saj je občina le ena stran v pogodbenem odnosu Ta sklep mora "sprejeti" oziroma se z njim strinjali tudi izdajatelj, torej bi bilo treba podpisati dodatek k pogodbi V njem bi določili tudi ostala razmerja, ki so odvisna od uvedbe naročnine oziroma so se zaradi lega spremenila. marec 2002 politiko I gospodarstvo CogasL novice 3 o Logaških novicah HODILIM SMO NARAVNOST - NE LEVO, NE DESNO. NA NAS SO JEZNI DESNI IN LEVI. OBČINA LOGATEC ŽUPAN Tržaška 15, 1370 Logatec Tet.: (01) 75 90 600 Fax: (01| 75 SO 020 Številka:414-10/0I-8 Datum:14.12.200i ODVETNIK MARJAN SUŠNIK. Nazorjeva 10 1000 Ljubljana Zadeva:Pogodba o izdajanju časopisa »Logaške novice« Spoštovani! Pošiljam Vam gradivo, ki jc bilo pripravljeno za sejo Občinskega sveta občine Logatec za 11.12.2001. Iz predloga sklepa je jasno razvidno, da občina Tx)gatec ni nameravala spreminjali razmerja do Vase stranke. Do zapletov na seji Občinskega svetu Občine Logatec bi lahko prišlo samo zaradi lega, ker nismo izpolnili sklepa, po katerem bi morali pripravili poročilo ob sodelovanju z izdajateljem. 7.12.2001 jc VaSa stranka poslala dopis s prilogo predloga aneksa, 14.12.2001 pa smo prejeli Vaš dopis. O predlogu aneksa smo se dogovarjali že prej (fotokopije priložene), dogovorjene stvari pa smo upoštevali. V začetku naslednjega tedna bomo povabili vašo stranko k podpisu aneksa, kar pa zaradi seje občinskega sveta, ki potegne za sabo obilico delo, do tega trenutka nismo utegnili. Zeiim Vam prijeten dan! V vednost: MALI, d.o.o. ZUPAN lLOGATEC nagodJ-: November, december 2001: Izdajatelj spet opozarja občinsko upravo, da bi morali izdajanje Logaških novic spraviti v obliko, na podlagi katere se bi lahko decembra dogovarjali, kako naprej: ali podaljšati naročnino ali narediti kaj drugega. December 2001: Izdana je decembrska številka Logaških novic, zadnja, ki jo je izdajatelj izdal na osnovi polletne naročnine. Kljub večkratnemu opozarjanju do podpisa dodatka k pogodbi ni prišlo, zato izdajatelj sklene, da bo počakal, kaj in kako bo na decemberski seji sklenil Občinski svet. 0 situaciji obvesti nekatere občinske svetnike, o vsem pa sta bila sproti seznanjena tudi občinska svetnika, ki sodelujeta pri Logaških novicah Stanislav Nagode iz Holedršice in Marcel Štefančič. Slednji je bil celo v uredniškem odboru Logaških novic. December 2001: Ker občina v mesecih, odkar je bila uvedena naročnina, ui upoštevala njegovih predlogov, naj se že podpiše aneks, se izdajatelj odloči, da bo z občinsko upravo komuniciral preko odvetnika. Odvetniška pisarna mu pripravi predlog aneksa, ki ga pošlje županu Janezu Nagodetu. (Tudi ta aneks nikdar ni bil podposan.) 14, december 2001: Župan Janez Nagode v dopisu odvetniku navaja, da bodo izdajatelja povabili k podpisu aneksa "v začetku naslednjega tedna", kar pa se ne zgodi .!(), december 2001: Na seji svela le eden od občinskih svetnikov opozori župana in ostale svetnike na težavo, ki je nastala zaradi nepodpisanega aneksa, a razprava se nadaljuje v drugo smer. Občinski svetniki sklenejo, da ostane naročnina na Logaške novice nespremenjena, ne da bi o tem vprašali izdajatelja. • 21. december 2001: Izdajatelj se odloči in zaradi nerešenih pravno-formalnih zadev (dodatek k pogodbi) da odpoved Pogodbe o prevzemu izdajanja in distribucije časopisa Logaške novice, s trimesečnim odpovednim rokom, kot je zapisano v prvotni in edini pogodbi iz leta 1999- Občino tudi obvesti, da je mogoče, da le-ta v trimesečnem odpovednem roku sama poskrbi za izvedbo plačila naročnin in distribucijo časpisa. • Januar, februar, marec 2001: Izdajatelj izda še zadnje tri številke časopisa Logaške novice. • Februar 2002: V proračunu Občine Logatec za leto 2002 se je (kar naenkrat) spet našel denar za izdajanje Logaških novic: občinski svetniki so na predlog župana za izdajanje Logaških novic namenili 4 milijone in pol. Tako, to je veliko, prav gotovo pa še ni vse. A zagotovo dovolj, da vidite, kako so potekale stvari. Preveč besed, takšnih ali drugačnih, je bilo že izgovorjenih okrog Logaških novic. Če bi se več denarja v občinskem proračunu našlo že prej, do razprav okoli izdajanja sploh ne bi prišlo. Tako pa smo sodelavci, ki smo ustvarjali ta časopis, dobili vtis, da ni bilo krivo pomanjkanje denarja, pač pa to, da naši prispevki niso bili všeč tistim, ki delijo občinski denar. Čeprav tega uradno nihče ni rekel, so nam dali vedeti drugače. Kako bi si vi drugače razlagali dejstvo, da je občina kar naenkrat, potem, ko je prejela odpoved izdajatelja, v letošnjem proračunu našla še enkrat več denarja in ga namenila za Logaške novice. Prav so naredili, a žal, nekoliko prepozno. In na škodo vseh tistih občanov, ki ste časopis radi prebirali, kar ste dokazali tudi s tem, da ste se nanj naročili ali ga kupili. In če pustimo ob strani vse pripetije okrog financiranja časopisa, smo bili sodelavci Logaških novic ves čas zadovoljni z odzivom vas, bralcev. Kar je konec koncev tudi naš cilj. za uredništvo Logaških novic Petra Trček in Anton Mali ODVETNIK MARJAN SUŠNIK ES N.izorjcva ulica 10, Ljubljana E-maik •nirj.m.susmktV/.siol.iiet (01) 252-71-95, fax (01) 252-71-96 GSM041/677-C35 Občina Logatec Tržaška 15 Župan g. Janez Nagode 1370 Logatec ZADEVA: Pogodba a izdajanju časopisn "Logaške novice" - odpovedpogodbe Spošlovani! V zvezi z Vašim odgovorom, datiranim z 18.12.2001 pod št. 414-10/01-8, na predloženi Dodatek št. 1 k Pogodbi o prevzemu izdajanja in distribucije časopisa "Logaške novice", Vam kot pooblaščenec družbe MALI, založniško in trgovsko podjetje d.o.o. sporočam, da so Vaše pripombe utemeljene v. delu, ki se nanaša na točko 10. Pogodbe. V 4. členu Dodatka je dejansko prišlo do pomote inje navedeni člen razumeti tako, da se za točko 10 Pogodbe doda nova točka 10, a, katere tekst je naveden v 4. členu, zato sedanja točka 10 Pogodbe ostane nespremenjena. Vendar pa so določbe Dodalka sedaj nepomembne, ker se je moja stranka odločila, da zaradi poslovno ekonomskih razlogov odstopi od Pogodbe. Zato Vam po nalogu in s pooblastilom moje stanke družbe MALI, založniško in trgovsko podjetje, d.o.o. na podlagi 10. točke Pogodbe o prevzemu izdajanja in distribucije časopisa "Loeaskc novice", sklenjene dne L 09.1999, dajem odpoved navedene Pogodbe o prevzemu izdajanja m distribucije časopisa "Logaške novice" z dne 1.09.1999 s 3 (tri) mesečnim odpovednim rokom, ki prične teči od prejema te odpovedi dalje. Navedna odpoved Pogodbe pomeni, da bo moja stranka v času odpovednega roka izdala m distribuirala že tri izdaje časopisa (januar, februar in marec 2002) na brezplačni osnovi v skladu s sklenjeno Pogodijo. Moja stranka je pripravljenu tudi na dogovor o skrajšanju 3 mesečnega odpovednega roka, vendar je lo mogoče le s sklenitvijo dodatka k Pogodbi. Prav tako je mogoče, da Občina v 3. mesečnem odpovednem roku sama poskrbi za izvedbo plačila naročnin in distribucijo časopisa. Lep pozdrav! V Ljubljani, dne 21.12.2001 odvetnik Marjan Sušnik V vednost: ć---^' MALI d.o.o. Cevica 4 1370 Logatec NEKATERI NE PRENESEJO OBJEKTIVNOSTI, ŽELIJO SI LE HVALO. MI SE NE (PRO)DAMO. V LOGAŠKI NOVICAH NAS NI VEČ, A KLJUB VSEMU OSTAJAMO Z VAMI... KOMU SMO BILI TRN V PETI ? m m ■ ■ ■ ■■■■■■■■ , j m Poročilo o učni uri 27. februarja smo v šoli gledali videokaseto. Gospod Dani nam je govoril o Mlekarni Krepko, d. o. o., kako naredijo kefir, jogurt, sir in skutko. Mlekar pripelje mleko, ga premeša in s kuhalnico da mleko v lonček in gre v laboratorij. Tam pregleda mleko, če je dobro. V mlekarni imajo sode, kamor dajo mleko, imajo posode, podobne kadi. Tam delajo sir. Porabijo veliko vode. Najbolj mi je bilo všeč v laboratoriju. Katja Vrabec, 3- razred, POŠ Laze 27. februarja smo imeli učno uro. V zbornici smo gledali video kaseto o mlekarni v Lazah. Ogledali smo si delo v laboratoriju in v sirarni - kako pridelujejo sir in kako pridelujejo kefir. Povedal nam je, s čim režejo sir. G. Dani nam je vse razložil. Ko smo si ogledali videokaseto, smo šli v razred in smo morali napisati spis o mlečnih izdelkih. Jaz sem si izbral temo, kako pridelujejo sir Domača Fetka. Najbolj zanimiva je bila pridelava sira. Miha Petrič, 4. razred, POŠ Laze To je bilo 27. februarja. V šolo je prišel gospod Dani iz Mlekarne Krepko, d. o. o. Ogledali smo si kaseto o mlekarni in kako delajo mleko ali kefir. Videla sem, kako so kefirje v jogurtove lončke dajali. Povedal je, kako so oni delali in kako je delo izpadlo. Najbolj lepo je bilo, ko so preverjali, če je kaj notri ostalo, kakšna majhna mušica ali kaj takega. Končalo se je tako, da je mleko ali kefir že pripravljen za nakupovanje. Najbolj zanimivo mi je bilo, ko so izdelovali kefir. Aimedina Lbrišimovič, 3- razred, POŠ Laze Poročilo o kulturni prireditvi 7. ferbuarja smo odšli ob 7.30 v Logatec. Tam smo imeli pouk. Nato smo se obuli in oblekli ter odšli v Narodni dom. Prišli so glasbeniki. Njihov dirigent nam je postavil nekaj vprašanj. Na večino smo odgovorili. Franci je bil zelo zabaven in mi smo ga smeje poslušali. Zaigrali so nekaj skladb. Ta prireditev mi je bila zelo všeč. Andrej Puntar, 4. razred, POŠ Laze 1. februarja smo odšli na koncert pihalnega orkestra. Ob 7.30 smo se odpeljali v Logatec. Tam smo imeli pouk. Potem smo šli peš v Narodni dom. Tam smo si ogledali predstavo pihalnega orkestra. Pihalni orkester je bil od 10. do 11. ure. Nato smo še imeli pouk in še kosilo in nato domov. Zanimiva mi je bila skladba Zemlja pleše. Denis Šušmelj, 4. razred POŠ Laze ■M : 8! ■ i.:: m m m I: i m m m ■ ■ 4 lopašh novice prejeli smo marec 2002 Zakaj je potrebno odpraviti splošno vojaško obveznost? K predlogu skupine poslancev za ukinitev splošne vojaške obveznosti 0 profesionalizaciji slovenske vojske se v Sloveniji že dalj časa govori, saj so realne razmere to temo aktualizirale že pred leti. Dejstvo je, da se naborni kontingent postopno zmanjšuje. Še bolj problematično je, da je le okrog 50 odstotkov nabornikov ocenjenih kot sposobnih za vojaško službo (leta 1996 sposobnih 60.15%, leta 2000 samo še 47,9%)- Okoli 16% vojakov je odpuščenih z vojaškega roka zaradi zdravstvenih in psihičnih razlogov. Število obveznikov, ki uveljavlja ugovor vesti vojaški dolžnosti, je od 13 5 v letu 1992 naraslo na 3 2 50 v letu 2001. Spreminja se tudi mednarodno okolje. Interes nacionalne varnosti ne zahteva več obveznega davka v obliki vojaške obveznosti od svojih državljanov. Poleg držav, Belgija, Francija, Velika Britanija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, so se za njeno ukinjanje v zadnjem času že odločile tudi Madžarska, Italija, Rusija, Portugalska, Španija in Bolgarija. Celo Rusija, ki ima enega najnižjih dohodkov na prebivalca v Evropi in velikanski vojaški aparat, se je odločila za ukinitev splošne vojaške obveznosti do leta 2010, kar je bolj ambiciozno od načrtov slovenskega obrambnega ministrstva. SDS je že jeseni 1999 sprejela resolucijo, v kateri predlaga nadomestitev sedanjega sistema popol-njevanja slovenske vojske preko vojaške obveznosti s profesionalno vojsko v kombinaciji s prostovoljno rezervo. V obširni razpravi ob konferenci SDS jeseni leta 1999 v Mariboru smo predstavili tudi podrobnejši okvir novega sistema skupaj s finančnimi okviri. Razprava traja že tretje leto, dejansko pa se v praksi ni veliko premaknilo. Vlada ni prisluhnila našim predlogom, temveč je v Splošno dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 97/2001) zapisala, da se bo v naslednjem srednjeročnem obdobju ohranil naborni sistem in na njem temelječe popolnjevanje vojske in hkrati uvajalo potrebne novosti pri popolnjevanju s poklicnimi pripadniki (2.3. Izhodišča za nadaljnje preoblikovanje, razvoj in opremljanje Slovenske vojske). S programom je določeno tudi, da se bo v letih 2004 in 2005 ponovno preveril obseg pa tudi struktura Slovenske vojske, ki se jo bo po potrebni dopolnilo glede na spremembe v varnostnem okolju. Proučen bo tudi sistem služenja vojaškega roka in predlagane morebitne dolgoročne spremembe pri opravljanju te državljanske dolžnosti. Nujne odločitve so bile s tem programom enostavno preložene na naslednji mandat. Ko bodo razmere še bistveno težje in bo časa za gladek prehod iz. enega sistema popolnjevanja v drugega še bistveno manj. Lani sprejeta resolucija o nacionalni varnosti je sicer odprla možnost potrebnim reformam, vendar pa je vlada hkrati spremenila nekatere konceptualne dokumente, ki jih je v predpripravo obrambni reformi sprejela Bajukova vlada poleti 2000. V času Bajukove vlade je bil na Ministrstvu za obrambo izdelan tudi podrobnejši projekt profesionalizacije oziroma pridobivanja in usposabljanja poklicnih vojakov in podčastnikov. Trenutno zaprašen leži nekje v predalih. Hkrati pa ministrstvo za obrambo februarja 2002 ugotavlja, da dosedanji cilj zaposlitve 300 novih profesionalnih vojakov na leto ni bil dosežen še niti v enem letu. Kljub zagotovilom NATO že leta 1997, da bo Republika Slovenija v enem letu popolnila bataljon za sodelovanje v mednarodnih operacijah s 700 pripadniki, je bil leta 2000 popolnjen le s 225 pripadniki, januarja 2002 pa s 412 pripadniki. Stalna sestava Slovenske vojske je bila popolnjena 07% (mirnodobna formacija) in podobno. Do zastojev je prihajalo predvsem po letu 1994, čeprav bi moralo biti obratno, saj je 1)7, ravno v začetku tega leta sprejel zakon o temeljnih razvojnih programih za obrambo, ki bi lahko zagotovil več kot dobro materialno podlago nadaljnjega razvoja. Prej, v letih 1991-1994 je bila dinamika precej boljša. Tako je bilo pred osamosvojitvijo zaposleno v Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo in Republiškem štabu Teritorialne obrambe skupno 197 delavcev, konec leta 1991 pa 2744 ter konec 1992 že 4374, od tega v Teritorialni obrambi 3689- Kljub novemu zakonu je trend obrambnih izdatkov glede na dele BDP od 2,05% BDP v letu 1992 padel tako, da je v letu 2000 znašal le še 1,22% in šele v letu 2001 je bil ta trend zaustavljen (1,44 % BDP). Sredstva so se trošila tudi za neprimerno opremo in oborožitev, vrh takšnega ravnanja pa predstavlja nakup civilnega vladnega letala na račun sredstev za modernizacijo Slovenske vojske. Nedavno vložene spremembe in dopolnitve zakona o vojaški dolžnosti so zgolj to, kar govori naslov zakona. Z njimi še ne odločamo o tem, kakšna bo poklicna vojska in prostovoljna rezerva in koliko bo reforma stala. To bo moral zakonodajalec določiti v spremembah zakona o obrambi in podzakonskih aktih. Smiselno bi bilo, da se te spremembe sprejemajo istočasno. Ob predstavitvi zakona so predlagatelji omenjene spremembe jasno povedali, da predlagajo reformo v okviru doslej predvidenih sredstev, ki jih je Državni zbor določil v programu razvoja SV za naslednjih 10 let. Zato so očitki, ki so temu sledili, že da je tak predlog predrag, povsem neutemeljeni. Zavračajo jih tudi vladne študije. Tako ministrstvo za obrambo v uradnem gradivu "Študija primera Slovenije "(Obramboslovni raziskovalni center, Fakulteta za družbene vode) in " Študija o možnostih prehoda na poklicno popolnjevanje Slovenske vojske v Republiki Sloveniji "(Center za strateške študije, Ministrstvo za obrambo) za obravnavo na svetu za varnostna vprašanja ugotavlja, da bi prehod na poklicno popolnjevanje oboroženih sil neznatno vplival na celotno narodno gospodarstvo oziroma na družbeni proizvod. Primerjava med sedanjim modelom popolnjevanja SV na podlagi splošne vojaške obveznosti ter predlogom poklicne vojske in prostovoljne rezerve kaže, da bi v enem letu za sedanji sistem potrebovali 43 milijard SIT za stroške osebja, medtem ko bi za kombinacijo poklicne vojske in prostovoljne rezerve potrebovali 39,6 milijard SIT za stroške osebja. Vladna študija pri tem upošteva večje število poklicnih vojakov, kot jih Slovenija v miru dejansko potrebuje (835 častnikov, 1280 podčastnikov, 8000 vojakov ter 918 civilnih uslužbencev). Izračuni Odbora za obrambo, ki deluje v okviru Strateškega sveta SDS, so pokazali, da bi bili stroški osebja isti kot danes v primeru, če bi celotni poklicni sestav štel okrog 8.500 poklicnih častnikov, podčastnikov in vojakov. Stroški prostovoljne rezerve (Nacionalne garde, potrebovali bi 14 do 16 tisoč prostovoljcev) po nobenem izračunu ne presegajo stroškov potrebnega usposabljanja obveznikov v rezervi v sedanjem obsegu oz. številu. FcTOfMarjan.Garbajs, revija Obramba Resda zveze NATO načelno ne zanima, kako se vojska članice ali kandidatke za članstvo, popolnjuje. Zahteva pa, da je takšna vojska učinkovita. Glede na zgoraj opisane težave si lahko sami odgovorimo na vprašanje, ali ta kriterij izpolnjujemo (najprej zaradi varnostnih potreb Slovenije, šele nato zaradi drugih), prav tako pa tudi na vprašanje, ali bodo stalno nove papirnate reforme, ki se jih loteva MO, tokrat res prinesle potrebne izboljšave. Klub temu, da poslanci vladnih strank niso podpisali predloga zakona o odpravi splošne vojaške obveznosti, pa predstavlja sporočilo iz vladnega sveta za varnostna vprašanja, ki pravi, da so dosegli Planinci poročajo 27. januar 2002 15. tradicionalni trim pohod na Kriško goro 1471 m. Manjša skupina planincev PD Logatec se nas je odpeljala iz Logatca v jutranjih urah z osebnimi avtomobili po obvoznici mimo Ljubljane na Gorenjsko, pri Kranju zavila na cesto za Golnik do odcepa lokalne ceste za Zgornje Vetrne, kjer je bilo urejeno parkirišče. Po strmi stezi smo v uri in pol hoje prišli na zasneženi vrh do koče na Kriški gori; 1582 metrov. Tukaj je močno pihalo in gosta megla je ovirala pogled oz. razgled na okolico. Tu je bilo veliko planincev, nekateri so že odhajali, nekateri so prihajali. Našli smo prostor, da smo pomalicali in se preoblekli, dobili žig in tudi srečke smo kupili, saj Pl) Križe vsako leto organizira tudi srečelov. Za pot v dolino smo si navezali dereze, ker so bile palice premalo vame za pot po zasneženi in ledeni stezi proti Zavetišču v Gozdu - 862 m, kamor smo se namenili. Po krajšem postanku smo odšli po cesti 2 km do parkiranih avtomobilov in se srečno odpeljali domov. 8. februar 2002 Zimski pohod na Čaven 1242 V jutranjih urah 8. 2, 2002 smo se z avtobusom odpeljali planinci Pl) Logatec iz Logatca, mimo Črnega vrha in Gola, kjer smo zavili na cesto do 14 km oddaljeno Predmejo. Parkiranih je bilo že veliko avtomobilov, Po dobri uri hoje po zasneženi in poledeneli markirani poli smo prišli do Koče Antona Bavčerja na Čavnu, ki je bila z okolico zavita v meglo. Tako smo bili prikrajšani za razgled Trnovskega gozda, Vipavske doline, Krasa. Čaven je skupno ime za južni rob planote Trnovski gozd. Zaradi megle si nismo ogledali 40 minut oddaljen Kocelj - 1237 m Naredili smo skupinski posnetek pred kočo, toda fotografija ni uspela. Ker je bil ta dan kulturni praznik, smo se udeležili krajše proslave v ta namen. Po isti poti smo se iz množično obiskanega pohoda na Čaven vrnili na Predmejo. Z avtobusom smo se odpeljali čez Lokavec, Ajdovščino in Vipavo v kraj Slap, kjer smo imeli degustacijo vina in bili postrežem s toplo malico v čudoviti, s kamnom obokani kleti vinogradnika in kletarja iz Slapa. Polni lepih vtisov in dobre volje smo se skozi obsijano Vipavsko dolino vračali v Logatec. Marink.it Petkovšek visok konsenz glede potrebnosti prostovoljnega načina popolnjevanja slovenske vojske, ohrabrujo signal. Upajmo, da ne bo ostalo samo pri obljubi in da bo vlada vloženi zakon skupine poslavcev s prvopodpisanim Janezom Janšo podprla. V SDS so prepričani, da bi ga bilo potrebno sprejeti že letos, saj bomo v nasprotnem primeru čez nekaj let prišli v položaj, ko ne bomo imeli ne ustrezne obvezniške in ne poklicne vojske. Bo kdo v tem primeru odgovarjal za tišanje glave v Alenka Pavlin Tiskovna predstavnica SDS Prispevek je plačala SDS Logatec Planinci poročajo Trst Dolina Dolina reke Glinščice Meddruštveni pohod Logatec Cerknica, dne 24. februarja 2002. V nedeljo, dne 24. februarja 2002 smo se planinci Planinskega društva Logatec in planinskega društva Cerknica z avtobusi, kjer nas je bilo po 24 planincev, v jutranjih urah odpeljali po avtocesti in južno od Kozine zavili proti Krvavemu potoku in na mednarodnemu mejnemu prehodu Kozina opravili mejne formalnosti. Na italijanski strani sta zapustila avtobus dva planinca, ker eden od njiju ni imel veljavnega potnega lista. Nato smo se odpeljali mimo Bazovice, Ricmanjev do vasi Boljunec. Napisi na tablah so dvojezični, zalo smo se počutili precej domače z OZirom na nam bila znana imena krajev. Iz vasi Boljunec smo se s planinsko opremo planinci obeh društev z vodičem podali po cesti v dolino reke Glinščice. To je globoka, še nedotaknjena soteska s številnimi gorskimi značilnostmi: potok s slapovi, strme steze, skalovje, primerno za plezanje. Leta 1981 je občina Dolina, na pobudo Lncsca, ustanovila Naravni park s turističnim centrom v Boljuncu. Po strmi stezi smo prišli na Mali vrh, 439 m Del poli smo hodili ob dobro vidnem vodovodu, ki so ga v II. stoletju po Kristusu zgradili Rimljani za mesto Trst. Z vrha hriba Kras je lepo vidna trasa nekdanje železniške proge, ki je peljala iz Kozine v Trst. Nato smo se spustili v dolino in prišli mimo cerkvice sv. Marije na Pečeh in še nižje po strugi Potoka do mogočnega slapa. Po skalah smo preplezali do mesta, kjer je slap padal v globino. Dalje smo prišli v majhno vas Botač in se okrepčali v dobro obiskani gostilni, ki je edina v vasi naseljena. Od tu smo se po krajši poti in vsega skupaj šliriurni hoji vrnili v Boljunec. Z avtobusoma smo se nato odpeljali nazaj čez mejni prehod Kozina, mimo Kozine, Klanca pri Kozini, skozi vas Ocizla do vasi Beka, 410 m. I )d tukaj smo se pes podali na ogled skupine brezen z lepimi in skrivnostnimi kraškimi pojavi. Pahljačaste vode se razlivajo po slapičih in se ustavljajo v podzemnih lolmunčkih, dokler ne dosežejo silonskega jezera. Po neznanih rovih prebijajo kraški rob in pokukajo na svetlo pri Boljuncu na tržaški strani. Po enotirnem ogledu smo se odpeljali do Kozine (pivovarna - gostilna) in se pred odhodom domov poslovili od planincev Planinskega društva Cerknica, s katerimi smo preživeli lep dan v zamejski Sloveniji v sončnem vremenu. Marinka Petkovšek 4 topasL novice prejeli smo marec 2002 Zakaj je potrebno odpraviti splošno vojaško obveznost? K predlogu skupine poslancev za ukinitev splošne vojaške obveznosti O profesionalizaciji slovenske vojske se v Sloveniji že dalj časa govori, saj so realne razmere to temo aktualizirale že pred leti. Dejstvo je, da se naborni kontingent postopno zmanjšuje. Se bolj problematično je, da je le okrog 50 odstotkov nabornikov ocenjenih kot sposobnih za vojaško službo (leta 1996 sposobnih 60.15%, leta 2000 samo še 47,9%)- Okoli 16% vojakov je odpuščenih z vojaškega roka zaradi zdravstvenih in psihičnih razlogov. Število obveznikov, ki uveljavlja ugovor vesti vojaški dolžnosti, je od 135 v letu 1992 naraslo na 3250 v letu 2001. Spreminja se tudi mednarodno okolje. Interes nacionalne varnosti ne zahteva več obveznega davka v obliki vojaške obveznosti od svojih državljanov. Poleg držav, Belgija, Francija, Velika Britanija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, so se za njeno ukinjanje v zadnjem času že odločile tudi Madžarska, Italija, Rusija, Portugalska, Španija in Bolgarija. Celo Rusija, ki ima enega najnižjih dohodkov na prebivalca v Evropi in velikanski vojaški aparat, se je odločila za ukinitev splošne vojaške obveznosti do leta 2010, kar je bolj ambiciozno od načrtov slovenskega obrambnega ministrstva. SDS je že jeseni 1999 sprejela resolucijo, v kateri predlaga nadomestitev sedanjega sistema popolnjevanja slovenske vojske preko vojaške obveznosti s profesionalno vojsko v kombinaciji s prostovoljno rezervo. V obširni razpravi ob konferenci SDS jeseni leta 1999 v Mariboru smo predstavili tudi podrobnejši okvir novega sistema skupaj s finančnimi okviri. Razprava traja že tretje leto, dejansko pa se v praksi ni veliko premaknilo. Vlada ni prisluhnila našim predlogom, temveč je v Splošno dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 97/2001) zapisala, da se bo v naslednjem srednjeročnem obdobju ohranil naborni sistem in na njem temelječe popolnjevanje vojske in hkrati uvajalo potrebne novosti pri popolnjevanju s poklicnimi pripadniki (2.3- Izhodišča za nadaljnje preoblikovanje, razvoj in opremljanje Slovenske vojske). S programom je določeno tudi, da se bo v letih 2004 in 2005 ponovno preveril obseg pa tudi struktura Slovenske vojske, ki se jo bo po potrebni dopolnilo glede na spremembe v varnostnem okolju. Proučen bo tudi sistem služenja vojaškega roka in predlagane morebitne dolgoročne spremembe pri opravljanju te držav ljanske dolžnosti. Nujne odločitve so bile s tem programom enostavno preložene na naslednji mandat. Ko bodo razmere še bistveno težje in bo časa za gladek prehod iz enega sistema popolnjevanja v drugega še bistveno manj. Lani sprejeta resolucija o nacionalni varnosti je sicer odprla možnost potrebnim reformam, vendar pa je vlada hkrati spremenila nekatere konceptualne dokumente, ki jih je v predpripravo obrambni reformi sprejela Bajukova vlada poleti 2000. V času Bajukove vlade je bil na Ministrstvu za obrambo izdelan tudi podrobnejši projekt profesionalizacije oziroma pridobivanja in usposabljanja poklicnih vojakov in podčastnikov. Trenutno zaprašen leži nekje v predalih. Hkrati pa ministrstvo za obrambo februarja 2002 ugotavlja, da dosedanji cilj zaposlitve 300 novih profesionalnih vojakov na leto ni bil dosežen še niti v enem letu. Kljub zagotovilom NATO že leta 1997, da bo Republika Slovenija v enem letu popolnila bataljon za sodelovanje v mednarodnih operacijah s 700 pripadniki, je bil leta 2000 popolnjen le s 225 pripadniki, januarja 2002 pa s 412 pripadniki. Stalna sestava Slovenske vojske je bila popolnjena 67% (mirnodobna formacija) in podobno. Do zastojev je prihajalo predvsem po letu 1994, čeprav bi moralo biti obratno, saj je DZ ravno v začetku tega leta sprejel zakon o temeljnih razvojnih programih za obrambo, ki bi lahko zagotovil več kot dobro materialno podlago nadaljnjega razvoja. Prej, v letih 1991 1994 je bila dinamika precej boljša. Tako je bilo pred osamosvojitvijo zaposleno v Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo in Republiškem štabu Teritorialne obrambe skupno 197 delavcev, konec leta 1991 pa2744 ter konec 1992 že 4374, od tega v Teritorialni obrambi 3689. Kljub novemu zakonu je trend obrambnih izdatkov glede na dele BDP od 2,05% BDP v letu 1992 padel tako, da je v letu 2000 znašal le še 1,22% in šele v letu 2001 je bil ta treni' (1,44 % BDP). Sredstva tudi za neprimerno oborožitev, vrh takšne pa predstavlja naku vladnega letala na raču modernizacijo Slovensl Nedavno vložene spi dopolnitve zakona o vc sti so zgolj to, kar g zakona. Z njimi še ne tem, kakšna bo poklic prostovoljna rezerva i reforma stala. To zakonodajalec določiti bah zakona o obram konskih aktih. Smiselm te spremembe sprejem; Ob predstavitvi zakc dlagatelji omenjene jasno povedali, da p formo v okviru doslej sredstev, ki jih je Državi v programu razvoja SV 10 let. Zato so očitki sledili, že da je tak pre povsem neutemeljeni, tudi vladne študije. Tal za obrambo v uradi "Študija primera Slove boslovni raziskovalni teta za družbene vode) možnostih prehoda popolnjevanje Sloven Republiki Sloveniji strateške študije, M obrambo) za obravna1 varnostna vprašanja u prehod na poklicno oboroženih sil neznat celotno narodno oziroma na družbe Primerjava med sedar popolnjevanja SV na p vojaške obveznosti ti poklicne vojske in rezerve kaže, da bi v sedanji sistem po' milijard SIT za sti medtem ko bi za poklicne vojske in rezerve potrebovali 39 za stroške osebja. Vlai tem upošteva večje štt vojakov, kot jih Slov dejansko potrebuje (S 1280 podčastnikov, 80 918 civilnih uslužben Odbora za obrambo okviru Strateškega s pokazali, da bi bili str kot danes v primeru poklicni sestav štel poklicnih častnikov, p vojakov. Stroški prosti (Nacionalne garde, po do 16 tisoč prost nobenem izračunu stroškov potrebnega obveznikov v rezerv obsegu oz. številu. URADNE OBJAVE OBČINE LOGATEC - 18.3.2002 -ln 3/2002 stran 4 • dokazilo o odprtju žiro računa oz. transakcijskega računa in podpisni karton (potrjen s strani APP oz. banke), - samo v primeru, ko prosilec nima računa odprtega pri pooblaščeni banki, • boniteta podjetja (BON 3) oz. bonitetno potrdilo o poslovanju zasebnika, ki ga izdajo banke samo v primeru, ko prosilec nima odprtega računa pri pooblaščeni banki. Dokumentacija o poslovanju: Zasebniki Overjena napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2001 s prilogami: • bilanca stanja • bilanca uspeha • popisi listi terjatev in obveznosti • odločbi o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti za leti 2000 in 2001 (če sta že bili izdani) • podatki o poslovanju zasebnika med letom (obrazec NLB) • potrdilo o poravnanih obveznostih državi (DURS). Pravne osebe • letno poročilo z računovodskimi izkazi za leti 2000 in 2001 • medletni podatki o poslovanju v tekočem letu (obrazec NLB) ali medletna bilanca uspeha in bilanca stanja Dokumentacija glede investicije in namenske porabe kredita: • predstavitev in utemeljitev investicije ter plan denarnih tokov za čas kreditiranja oz. investicijski načrt (odvisno od velikosti investicije) • gradbeno ali adaptacijsko dovoljenje, kupoprodajna pogodba, računi in predračuni (odvisno od namena) Dokumentacija v zvezi z zavarovanjem kredita: • vpis zastavne pravice nn nepremičninah na podlagi sporazuma (hipoteka) • zemljiškoknjižni izpisek - star največ 8 dni • cenitveno poročilo sodnega cenilca o nepremičnini • kopija katastrskega načrta • zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav d.d., Ljubljana • potrdilo o premoženjskem stanju kreditojemalca (Davčna uprava) • izpolnjen vprašalnik-obrazec 10. Odobritev kreditov Pooblaščena banka bo na osnovi sklepa Odbora za malo gospodarstvo o dodelitvi kredita obravnavala kredite kreditojemalcem v skladu z Merili in postopki za odobravanje naložb v Novi ljubljanski banki, d.d.. 11. Pojasnila in informacije Pojasnila in informacije ter potrebne obrazce v zvezi s tem razpisom dobijo prosilci na Občinskem uradu Občine Logatec, Tržaška c. 15, tel: 7590 600, Logatec in na sedežu Nove Ljubljanske banke,d,d„ Ljubljana, Poslovalnica Logatec, Tržaška c, 19 a, pri ge. Andreji CVETKO in g, Stanislavu NAGODETU, tel.: 754 35 71 ali pri g. Alojzu JOŽLJU, tet: 754 35 51, vsak dan od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro po telefonu ali v poslovalnici, kjer dobite obrazec za oddajo prošnje. Štev: 30005/02-1 Logatec, dno 06 03.2002 OBČINA LOGATEC ŽUPAN Janez NAGODE, l.r Na podlagi 11.člena Odloka o proračunu občine Logatec za leto 2002 (LN št.2/2002) se v občinskem glasilu Logaške novice objavi JAVNI RAZPIS za dodeljevanje nepovratnih sredstev za male agromelioracije v občini Logatec Skupni znesek razpisanih sredstev za proračunsko leto 2002 je predvidoma 1.000.000,00 SIT. II. Do nepovratnih sredstev so upravičeni kmetje, ki izvajajo male agromelioracije v lastni režiji na posameznih zemljiščih v obsegu od 0,5 do 1 ha. III. Na razpisu lahko sodelujejo kmetje, ki izkazujejo tržne viške. IV. Prednost pri dodeljevanju sredstev bodo imeli programi, ki bodo na osnovi presoje strokovne komisije prinašali vsestransko pozitiven učinek in izpolnjevali sledeče: Daje zemljišče za agromelioracije v I. območju kmetijskih zemljišč, da za ureditev niso bila vložena sredstva za to parcelo, da je vložena vrednost agromelioracije upravičena na osnovi vrednosti predelave, daje na obstoječih površinah že dosežena minimalna intenzivnost pridelave, da bo po opravljenem posegu mogoča strojna obdelava. V. Delež sofinanciranja malih agromelioracij iz predvidene višine sredstev proračuna za leto 2002 bo odvisen od njene vrednosti in števila prosilcev. Predvideno je do 50 % pokrivanje materialnih in storitvenih stroškov, povezan z deli agromelioracije. Ter 100 % pokrivanje stroškov nabave semen, vse na podlagi predloženih računov. VI. Prošnji se mora predložiti sledeče: kopija A in B obrazca neposrednih plačil za leto 2001, mapna kopija parcele - zemljišča, ki se meliorira (Geodetska uprava), posestni list za parcelo, kjer se izvaja agromelioracija, strokovno mnenje kmetijskega svetovalca, računi plačanih materialnih stroškov in semen (v kolikor je agromelioracija že v teku). VII. Rok za oddajo prošenj je 30 dni po projemu Logaških novic, v katerih je ta raazpis objavljen, rok dostave računov pa do 30.11.2002. VIII. Prošnja z vso zahtevano dokumentacijo oddajo prosilci na naslov: Kmetijska svetovalna služba, Tovarniška c. 3, 1370 Logatec, v roke g. Romanu Rupniku. Žvrgolač Žvrgolač je šolsko glasilo Osnovne šole Tabor, ki so ga izdali tudi v letošnjem šolskem letu. Glavna urednica letošnjega Žvrgolača, Anja Petek jc bralce takole nagovorila: "Pozdravljeni! Naše šolsko glasilo je zopet zažvrgolelo. Leto 2001 je bilo Evropsko leto jezikov, zato smo to literarno zasnovano glasilo ubrali na temo jezik. Kaj je materinščina, smo spraševali šolarje, kakšen odnos imajo do materinščine pa smo povprašali ljudi, ki so bili povezani z našo šolo. Zapisali smo besede starejših, pisali v slengu, jeziku, ki nam je blizu, zbrali različne prispevke, pesmi, križanke, da vam ob branju zagotovo ne ho dolgčas. Prijetno branje!" V Uredniškem odboru Žvrgolača poleg Anje Petek sedijo še Ajda Maličič, Jurij Švajnccr, Peter Meze, Matevž Justin, Martina llajdinjak, Nina Pire, Miha Brus, Andraž Pavlišič, Blaž Bešvir in Rebeka Vegelj. Objavljamo nekaj prispevkov iz Jača. PRVE BESEDE Oglašati sem se začela ze pri seslih mesecih. To še niso bile prave besede, ampak bolj zlogi kot ha ha da, da. Pri devetih mesecih pa sem izgovorila prvo celo besedo. Ta beseda je bila mama. Tako mi je bila všeč, da sem jo cele dneve ponavljala. Nekaj časa sploh nisem hotela izgovoriti nobene druge besede. Kmalu pa sem ugotovila, da z. besedo mama ne dobim vsega, kar sem si zaželela. Zato sem začela ponavljati še druge besede. To niso bile čisto prave besede, ampak moje nove besede. Nameso r sem govorila 1, Izpuščaja sem prve črke. Ce me niso razumeli, sem bila jezna. Včasih so se smejali mojim besedam. Z meseci pa so postajali moji zlogi bolj smiselni in razumljivi.. Učila sem se s poslušanjem in ponavljanjem. Vedno pa najraje izgovorim svojo prvo besed« - mama. Nejha Šparembleh, 5.« Jaz sam se ne spomnim svojih prvih besed. Tudi mami se bolj malo spomni, ker smo trije otroci. Nekaj stvari pa se le spomni. Menda sem najprej, kot vsak otrok, razpoznal besedi mami in ati, čeprav sem včasih tudi to kar zamenjal. Pravzaprav dolgo nisem izgovarjal celih besed, ko pa sem začel, sem povedal skoraj vse prav. Najbolj so me zanimale žive stvari, kot so mačke, psi, ptice. S prstom sem kazal nanje in čakal, da mi mami pove, kaj je to. Zato sem najprej znal reči besede, kot so: muc - mijav, kuža- hov, hov, krava - mu. Ne smem pozabiti še bratov, ki pa sem ju imenoval Dej - Tadej in Tej - Matej. V današnjih časih se mami jezi, da sedaj toliko preveč govorim, kolikor sem do tretjega leta premalo. No, mogoče bo pa v naslednjih letih govorjenja ravno prav. Klemen Miklavčič. 5a Jezični vrvež besed Nabrušeni jeziki Ko je nekoč po hiši odmevala pesem bratov Olsen, se je slišalo samo to: "Walking through the night, more and more I long to hold you ..." In je bilo drugače vse prav ter mirno: ati je bral časopis, mami tv spored, brat Nejc se jc igral s svojim bagerjem, sestre Patricije pa ni bilo nikjer. Jaz sem seveda sedela v svoji sobi, od koder se je širil zvok glasbe. Tako je bilo nekaj časa, ko se naenkrat zasliši: "Cela ulica nori..." Iz Patricijine sobe. Mali Nejc je rekle samo svoj: "liuuu!" Ati je spustil časopis iz rok in jezno zakričal proti vratom sestrine sobe. Pristisnil jc na kljuko in hotel vstopiti, toda zaletel sc je v vrata. "Kaj je to?" sem si mislila in stekla ven, za hišo. Povzpela sem se na skale in pokukala skozi sestrino okno. Pred vrati je stala pisalna miza. Stekla sem to povedat atiju. Mami je sestro med tem pregovarjala z lepimi besedami in ji obljubila čokolado, bonbone, puding, vokman ... Toda Patricija ni bila tako neumna, da bi verjela. "Ne! Ne! Ne!" je vpila iz svoje sobe. Izrekli smo milijon besed. Nič ni pomagalo. "Hej, zakaj pa ne snamemo vrat s tečajev?" me je prešinilo. "Dobra ideja!" je odgovoril ati. In smo jih. Potem smo ji zaplenili radio. Ko je gledala televizijo, sem se splazila v njeno sobo in Kingstone zamenjala z Wernerjem. Ati pa je reki: "Pusti kasete, drugačne načrte imam z njo!" "Ne, to jo bo morda izučilo!" sem rekla jaz. Tanja Teršar/5c Zahvala Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete Jožefe Lampe, rojene Marinč se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrekli osebna in pisna sožalja. Posebna zahvala celotnemu zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Logatec in sestri Heleni iz Jožefovega doma za skrb, vsestransko pomoč in moralno oporo v času njene bolezni. Na koncu še zahvala moškemu pevskemu zboru, Pogrebnemu zavodu Menart in Petku Kuncu ter domačemu župniku Janezu Selanu za dobro organizacijo in lepo opravljen pogrebni obred, Žalujoči vsi njeni Ker ti, o mama, si bila res več kot mama... Francka Leskovec, Boštenčkova mama iz Hotedršice Prisrčna zahvala vsem, ki ste bili naši dragi mami v njenih bridkih trenutkih življenja v pomoč, nam pa ob njeni smrti stali ob strani. Njeni najbljižji 8 ćopaš&e, novice osnovnošolci marec 2002 Drobtinice s Planin Na Podružnični osnovni šoli Rovtarske Žibrše so februarja letos izdali šolsko glasilo z naslovom Drobtinice s Planin. Pri izdaji Drobtinic so letos sodelovali učenci Mateja Gladek, Maruša Pišljar, Janja Turk, Janez Brenčič in Danijel Markič ter učiteljica Anica Žakelj. Nekatere prispevke smo objavili že v prejšnji številki Logaških novic, nekaj jih objavljamo v tej. Otroška dela so v Drobtinicah razdeljena po sklopih: Čudežni vsakdan, Čudežni pravljični svet, Čudežna potovanja, Čudežni svet živali in rastlin, Čudežna narava, Čarobno vesolje, Čudežni svet palčkov in škratov, Čarobni svet črk in besed, Uganke, Ljubezenska zgodba in Želje. "Naše Drobtinice so zopet tu. Za Vas smo jih zbirali in upamo, da jih boste z veseljem pozobali. Samo pet nas je v letošnjem letu, zato je tudi drobtinic nekoliko manj. Kljub temu pa niso nič manj sladke in nič manj čarobne. Prepustite se čarovniji. Potujte z nami iz resničnega sveta, nazaj v stare čase, v vesolje, do dežele palčkov. Poiščimo čarobno kroglo, da bo izpolnila skrite želje Vas in nas. Radi Vas imamo," je bralcu na pot zaželela učiteljica Anica Žakelj s svojimi učenci. ČUDEŽNI VSAKDAN Ali veš, kaj si? Ti si čudež. Edinstven si. V vseh letih, kar jih je minilo, ni bilo nikogar, kot si ti. Da, ti si čudež! Jaz sem Mateja. Stara sem osem let. Rodila sem se v ljubljanski porodnišnici. Ko sem bila stara tri dni, sem se že prvič peljala z avtomobilom domov na Medvedje Brdo. Rada sem pila mleko in spala. Če pa mi ni bilo kaj prav, sem jokala. Rada sem ležala na trebuhu in držala glavico pokonci. Ko sem že malo govorila, sem zmeraj, ko sem se polulala, rekla, da imam "čino" v hlačah. Takrat so se mi vsi smejali. Ko sem že hodila, sem mamici v kuhinji vedno prenašala lonce. Pri treh letih sem se že vozila s kolesom. Rada sem bila pri babici na kmetiji in ji kaj pomagala. Tudi rože sem rada zalivala. Imela sem tudi vročinske krče. Takrat je mamico zelo skrbelo zame. Zelo je morala paziti, da nisem imela preveč vročine. No, sedaj sem že velika in ni več toliko skrbi. Hodim že v drugi razred. Zelo rada plešem in pojem. V šoli smo se naučili že veliko lepih pesmic. Rada pišem, rišem, računam, telovadim, se igram. V šoli se lepo počutim in se dobro razumem s sošolci. Mateja Ime mi je Maruša. Rodila sem se v Ljubljani v porodnišnici. Ime sta mi izbrala ati in mami. Če bi bila fantek, bi mi bilo ime Mark. Mami pravi, da sem bila zelo priden dojenček. Zelo veliko sem spala. Do petega meseca sem pila pri mamici. Potem sem pila kravje mleko in jedla sadje. Že pri desetih mesecih sem začela hoditi. Bila sem zelo radovedna punčka in sem veselo klepetala. Rada sem bila v družbi in se igrala s punčkami. Ko sem malo odrasla, sem se veselila nedeljskih izletov. Pri šestih letih sem izgubila prve zobke in že začenjala brati. Zdaj sem že velika in hodim v drugi razred. Nič več se ne igram s punčkami. Rada vzamem toaletno torbico in se naličim. Ati mi reče, da sem namazana kot šema. Maruša Dan Kose dan zbudi, se mu v šolo mudi. V šoli se dan uči, potem pa se mu domov mudi. Ko nalogo naredi, med oblake pohiti. Ko dan je zaspan, lunaprikukana dan. Ko dan zamiži, se noč naredi Matija Moje živali Doma imam papagaja, ki je zelo prijazen. Družbo mu dela moj glodač. Papagaju je ime Čopko, glodaču pa Skačko. Rada se igram s čopkom in Skačkom. Rada tudi rišem in se grem zanimive igre. Kadar delam nalogo, Skačko vedno spi, Čopko pa me gleda In čivka Rada imam naravo. Kadar sije sonce, sem vedno dobre volje, in tudi kadar sneži. Velikokrat peljem tetinega psa na sprehod. Janja Zelena kapica in Snegu Ijčica Nekoč je živela Zelena kapica. Mamica je Zeleni kapici ukazala, da naj gre na obisk k Sneguljčici, ki je zelo zdrava. Zelena kapica je pripravila tobak, piz/.o in kokakolo. Šla je skozi mesto in srečala dva policaja. Pogovarjala se je z njima in jima povedala, kje živi Sneguljčica. Policaja sta hitro odšla v stolpnico in eden je Sneguljčico odpeljal v zapor. Drugi policaj se je preoblekel v njene obleke. Prišla je Zelena kapica in vprašala: "Sneguljčica, zakaj imaš polieajsko kapo?" Policaj je rekel, da se igra. "Zakaj pa imaš na polici lisice?" Policaj je odgovoril, da zato, da jo lažje odpelje v zapor Policaj je Zeleno kapico odpeljal v zapor, drugi dan je hodil po hodniku in zagledal obe deklici skupaj. Spustil ju je, ker sta bili dobrega srca. Man ja d o 0 Dan Ko nastane dan, se veselim. Ko pa se dan prevesi v noč, zakličem lahko noč. Maruša Kako so se igrali naši dedki in babice Takrat, ko je bila naša mama majhna, ni imela igrač. S sestro sta zvijali kakšne cunje in to je bila punčka. Ko je hodila mami v prvi razred, ji je sveti Miklavž prinesel punčko, oblečeno v rjavo oblekico, sestri pa jo je prinesel v zeleni oblekici. Fantom je prinesel domine, doma narejene. Tega Miklavža so bili vsi veseli. Janez Jaz imam dve stari mami, mamo Marijo in mamo Kati. Imam tudi prababico Ivano. Povedale so mi, da včasih igrač niso kupovali. Igrali so se z žogo, ki so jo naredili doma. V satre nogavice so dali cinje in to je bila zoga. Tudi punčke so delali iz. cunj. Batinali so z doma narejenimi balinčki. Ob večerih so igrali vovkalco s fižoli. Ampak niso se mogli dolgo igrali, ker so morali tudi kljekljati in pasti krave. Tudi moj stari ata se ni imel časa veliko igrati. Moral je služiti. Zelo si je želel kolesa. Naredil si ga je čisto sam iz lesa. Janja Kruh Kruh v roke mama vzame in odreže košček zame. Mene vse prevzame, ker je najboljši kruh od moje mame. Mateja Moji babici je ime Francka. Ko je bila majhna, je živela v Potoku. Povedala mi je, da je bilo življenje včasih drugačno kot danes. Živeli so zelo skromno. Jedli so le tisto, kar so pridelali doma in niso veliko kupovali. Igrač skoraj niso poznali. Moja babica se najbolj spominja punčke iz cunj. Zdela se ji je zelo lepa in je zanjo lepo skrbela. Kadar ji je bilo hudo, jo je vzela v naročje in jo popestovala. Spominja se še piščalke, domin in vrtavke. To so bile igrače iz lesa, ki jih je naredil njen oče. Mateja Moja babica Pavli se je rodila v Zaplani. V družini je bilo pet otrok, Dojančki takrat niso imeli igrač. Malo starejši otroci pa so za Miklavža dobili domine, karte, človek ne jezi se. Teh igrač so bili otroci zelo veseli, pozimi, ko je bil zunaj mraz, so šli na peč in se igrali. Prišli so tudi otroci iz vasi, kateri doma niso imeli igrač. Punčke so jim naredili iz cinj, toda moja babica pravi, da punčk ni marala. Najraje je imela žive igračke, mucke in kiižke. Iz kartonske škatle je naredila voziček in vpregla mačko. Tako se je v otroštvu zabavala moja babica. ,<1 iaruša logaške novice glasilo Občine Logatec. Naklada 4000 izvodov. Glasila prejmejo vsa gospodinjiva v občini brezplačno, Uslanovitol|: Občina Logatec Izdajatelj: Mali d.o.o., Urednica: Petra Trček Čudežni svet pravljic in zgodb Pri nas na Medvedjem Brdu že pravljice zore, Že pravljice zore, a vse Mateja poje. Požrešno vsak večer, Mateja knjigožer, poje vse, kar dobi na primer palčke in, lepo Sneguljčico in zaspano Trnuljčico, Dobrajc tudi debela Pehla, ki v gorah rožice tehta, pa Vilma, ki spet leti. in ribica, ki luske srebrne deli In še in še in še. Kaj bo, ko zmanjka hrane, in ko nastane molk? Po vas nemara plane in vas požre ta volk1 Mateja Obiskal sem Sneguljčico Iga dne sem šel v gozd. Hodil sem po gozdu in sem prišel do hišice, odprla mi je Sneguljčica in me spustila v hišico. Postregla mi je s čajem in piškoli. Danijel Nekoč sem odšel na potep. Prišel sem do stare, majhne koče. Bil sem zelo utrujen. V koči sem zagledal majhne posteljice in se vlegel nanje. Čez nekaj časa je prišlo v kočo lepo dekle. Prav njo sem iskal. Bila je Sneguljčica. Začela sva se pogovarjati. Sneguljčica ml ji1 ludi postregla s čajem in piškoli. Janez Jaz v pravljični deželi Ko sem prišla v pravljično deželo, sem opazila napis. Prebrala sem, kako se moramo obnašati, če pridemo v to deželo. Takole je pisalo: 1 Ne smeš trgati rož! 2. Bodi prijazen do škratov! 3. Ne plaši živali! 4. Ne smeš pohoditi hišic! 5. Bodi prijazen do rož! Stopila sem v pravljično deželo in spoštovala vsa pravila. Mart i.\a Jaz sem Mateja. Pravkar sem se pripeljala v pravljično deželo z lesenim avtomobilom, ki mi ga je podaril stric. V leni nenavadnem avtomobilu se vozijo igrače, zdravje in veselje. Rada imam otroke, zalo jih zmeraj razveselim s skromnimi darili. Tisti otroci, ki pa v moji lepi deželi ne ubogajo, se morajo poboljšali. Poleni pa jim spečem najboljšo torto na svetu. linam ludi pojočo travico. Ge otrok vanjo pihne, mora lepo zapeti. Ali bi zapela ludi vam? .t lateja Moj mucek Jaz imam mucka, Zelo ga imam rad Je črne barve in se rad crklja. Nekoč ga je moja sestrica Spelca pobarvala z nafto, Nekaj dni je bil ves bolan Ležal je v kurilni« i, Sedaj je spet zdrav in vesel. Janez marec 2002 osnovnošolci POS Rovtarske Zibrše Is^ašL novice 9 Janko in Metka Nekoč sta živela fantek in punčka. Bila stajanko in Metka. Gledala sta skozi okno in videla, kako pada dež. Odpravila sta se ven. Janko je vzel s seboj žvečilne gumije. Zunaj je bilo že mračno. Janko je za sabo spuščal žvečilne gumije. Na poti sta srečala sedm palčkov. Skupaj so prišli v mešani gozd in zagledali hišo iz sladkarij. Janko je vzel bonbon, ki je visel s strehe. Potem so se hoteli vrniti domov, toda žvečilnih gumijev ni bilo več. Živali v gozdu so vse požvečile. Janko se je prestrašil. Palčki so obljubili, da ju bodo oni spremili domov. Janko in Metka pa sta vedela, da ni tako lahko. Metka je zagledala senco zravenjankota in zavpila. Palčki so se prestrašili in zbežali. Pa ni bilo nič hudega. Bil je kenguru, ki je otroka odnesel nazaj domov. Maruša Ko sta bila mami in ati majhna Enkrat, ko bo mama majhna, ko bo majhna in poredna, vsa polulana in sladkosnedna, sedla Mateja bo za volan. To bo enkrat, kar en dan, Mateja Nekega dne, ko sem prišla iz šole, kaj sem videla. Ati in mami sta se pomanjšala. Nekaj slišim. Joj, mami se joka! Kaj naj naredim? Pokličem sestro Ano. Skupaj jo dava spat. In potem, ati. Lačen je. Kaj naj mu skuham? Mleko bom pogrela. Atiju dam mleko in je priden. Ko je ura pet, moram v hlev. Ko opavim v hlevu, moram z avtom po brata Erika. Končno je večer in grem lahko spat. Ponoči se zbudim in kaj vidim? Mamin obraz. Spet velik. Močno jo stisnem in rečem, da se to nikoli več ne bo zgodilo. Maruša Enkrat, ko bo mami majhna, bo tečnarila dan in noč. Ko ji bom pa dudo dala, mi bo rekla lahko noč. To bo enkrat, kar en dan. Maruša Včeraj sem prišla domov. 0 nikomer ni bilo ne duha ne sluha. Nikogar ni bilo, le brat Peter. On je že iskal atija in mamico. Ko sva skupaj vse po dnevni sobi preiskala, sem šla jaz v kuhinjo, Tam sem zagledala mamico. Bila je čisto majhna. Aha, mamico sem že našla. Zdaj moram poiskati še očiaj. Šla sem v garažo in tam zagledala lestev. Na njej je bil oči, majhen kot palček, Vsi smo spet skupaj in postali smo lačni. Kaj pa zdaj? Poklicala sem teto Matildo. Vprašala me je, kaj bi jedli. Odgovorila sem, da bi pito, Teta je vzela predpasnik, si ga zavezala okoli pasu in pričela peči. Mamica je hotela pomagati, zato bi jo kmalu zavila v pito. Med tem časom sem jaz šla posesat dnevno sobo. Ko je prišel oči, bi ga bila kmalu posesala. Teta Matilda je bila huda. Zato sem poiskala imenik in poklicala čarovnika. Kmalu je prišel. Razložila sem mu, kaj je narobe, in on mi je svetoval takole, Narediti moram tri dobra dela in čarovnije ne bo več. Mateja Bila sem pismo v poštarski torbi Jaz sem pismo. Že od novega leta potujem po svetu, To je dogodivščina. Napisal me je neki fantek z imenom Miha. Napisal je takole: Draga babica! Lepo te pozdravljam. Kako si kaj? Jaz že znam smučati. Smučati me je naučil moj očka. Tebi želim veliko zdravja in sreče. Tvoj vnuk Mihec. Ko me je napisal, me je dal v ovojnico, jo zaprl in nanjo nalepil znamko. Nato je napisal naslov. To me je zelo žgečkalo. Potem me je nesel v poštni nabiralnik. Tam sem dolgo čakal sam. Za dobro voljo sem si zapel. Kmalu me je prijela roka poštarja in me odnesla na pošto. Tam sem srečal še veliko pisem, razglednic in dopisnic. Gospa poštarica mi je pritisnila žig. To me je zelo bolelo. Potem me je dala v poseben zaboj, kjer sem malo zadremal. Ko sem se zjutraj zbudil, sem se znašel v poštarski torbi. Naenkrat me je prijela poštarjeva roka in me izročila v druge nežne roke. Ugotovil sem, da je to babičina roka. Babica me je hitro odprla, prebrala in me položila na najlepšo polico v dnevni sobi. Poklicala je vnuka in se mu zahvalila. V nedeljo se je odpravila k njemu na obisk. Ko se je vrnila, sem jo še zmeraj čakal. Kadar je sama, se vsede na kavč, me vzame v roke in me znova prebere. Jaz in babica sva zelo srečna, saj imava drug drugega zelo rada. Mateja Sem pismo. Napisala me je Sara Rupnik. Oddala me je v poštni nabiralnik v Gornjem Logatcu. Poštar me je vzel iz nabiralnika in me odnesel na pošto v Rovte. Tam je vsa pisma z menoj vred naložil v svojo torbo poštar Simon. V torbi so mi delale družbo kartice, dopisnice in pisma. Začeli smo se pogovarjeti. Kdo kam potuje? Pogovarjali smo se, igrali smo se in si celo priredili zabavo. Poštar Simon nas je prevažal po Rovtah, Cestah in končno smo prišli tudi v Rovtarske Žibrše. Ustavili smo se pri hiši s številko 35. Poštar Simon je odprl torbo in začel brskati po njej. Kmalu me je zagrabil in odnesel v hišo. Deklica Ana me je bila zelo vesela. Takoj me je odprla in pogledala v mojo notranjost. Maruša Zlata ladja Ko sem se ponoči zbudila, se je skozi okno posvetilo nekaj svetlečega. Pogledala sem in zagledala zlato ladjo. Ta ladja ni bila navadna ladja. Če si hotel, te je ponesla po gozdu. Šla sem na ladjo in odnesla me je daleč v gozd. Tam sem srečala deklico, ki je imela rdečo kapico. Ime ji je bilo Rdeča kapica. Šla je k babici. Babica je bila bolna, zato je morala hiteti. Vprašala sem, če se pelje z menoj. Razveselila se je in stopila na ladjo. Mateja Bil je lep sončen dan. V hiši mi je bilo zelo neprijetno, Odličila sem se, da grem v gozd. Šla sem. Ko sem prišla v gozd, sem zagledala zlato ladjo. Vozil jo je čarovnik. Vprašala sem, ga, če me odpelje v Ameriko. In me je odpeljal. Tam sem videla veliko stvari. Potem sem si zaželela spet videti atija in mamico. Ko me je čarovnik pripeljal nazaj, sem ju močno stisnila. Povedala sem jima, koliko lepega sem doživela na ladji. Prosila sem ju, če gresta z menoj in res sta šla. Maruša Stopili smo v stare čase Nekega jutra sem se zbudila in sem zaslišala kikirikanje petelina. Malo sem še poležala v postelji, nato pa sem se oblekla v toplo flanelasto srajco in dolgo volneno krilo. Obula sem cokle. Potem sem šla v kuhinjo. Za zajtrk sem jedla močnik, ki sem ga zajemala iz sklede z leseno žlico. Potem sem si na rame obesila leseno torbo in peš odšla v šolo. Po eni uri hoje sem bila že čisto zadihana. Ko je v razred prišla učiteljica, smo jo vsi pozdravili: Zdravo! Janja pa je zamudila. Prišla je šele ob pol desetih. Ko je vstopila v razred, je pozdravila: Hvaljen Jezus! Vsi smo se smejali. Potem je bil odmor za malico. Jaz sem malicala suhe hruške. Ko sem se vračala iz šole, sem imela veliko družbe, saj je bilo pri vsaki hiši veliko otrok. Doma sem morala mami pomagati na njivi. Pobirali sva krompir. Zvečer sem pomagala pripraviti večerjo. Po večerji sem utrujena legla v posteljo in zaspala. Mateja Neke noči sem sanjala, da sem živela v starih časih. Živela sem pri družini, kjer je bilo veliko otrok. Z nami so živeli še gospodar in gospodinja, dedek in babica ter pastir. Jaz sem bila pestema. Bilo me je strah, če bom zmogla paziti najmlajšega otroka. Čez dan sem pazila na njega. Veliko sem se igrala z njim. Rajši pa sem se igrala z malo večjimi otorki. Zato sem bila kregana od gospodinje. Zvečer, ko sem dala fantiča spat, sem šla na peč. Z drugimi otroki sem se igrala igro s fižolčki. Zraven pa smo jedli suhe hruške in pili mleko. Poslušali smo, kako so starejši pripovedovali razne zgodbe. Bilo nam je lepo. Zjutraj, ko sem se zbudila, sem ugotovila, da so bile to samo sanje. Bila sem žalostna. Maruša Ko sem zjutraj odprla oči, je prijetno zašumelo seno, na katerem sem spala. Šla sem v hišo, kjer je mama kuhala žgance. Ko sem pojedla, mi je dala v žep par suhih hrušk. V roke sem vzela tablico in stekla v šolo. V šoli je učiteljica pisala na veliko tablo, mi pa na malo, saj zvezkov nismo imeli. Če nismo bili pridni, nas je udarila s palico. Popoldne sem pomagala mami delati butarice. Včasih sem morala pasti krave, Zvečer sem utrujeno legla spat na seno. Janja Nekega dne sem stopil v stare čase. Vse je bilo drugače. Nismo imeli televizije in ne radia. Tudi elektrike nismo imeli. Svetili smo si s petrolejkami. Namesto s traktorji smo vozili seno z voli in konji. Vse smo delali ročno. Ob zimskih večerih smo fantje delali košare. Dekleta so predla in štrikala. Žal mi je bilo, ko sem se moral vrniti nazaj. Janez Bila sem v Mongoliji Na avion smo se usedli na letališču Brnik. Vozili smo se osem ur. Pristali smo v Mongoliji. Domačin nas je peljal do hišice, kjer smo preživeli počitnice. Hišica je bila lesena. Prvi dan smo počivali od naporne vožnje. Drugi dan pasem že spoznala prve prijatelje. Otroci iz Mongolije so me naučili jahati konja. Prvič sem tudi videla jaka in velboda. Izvedela sem, da imata gosto dlako, ki ju varuje pred mrazom. Predzadnji dan našega dopusta smo doživeli hud vihar. Bili smo kar malo prestrašeni. Težko sem se poslovila od svojih prijateljev. Za spomin sem jim pustila mojo verižico in jim obljubila, da bom še prišla. Maruša Med počitnicami sem bila v Mongoliji. Peljala sem se z letalom. Vozila sem se osem ur. Če pa bi potovala z vlakom, bi potrebovala celih šest dni. Ta dežela je na daljnem vzhodu. Jo zelo nenavadna dežela. Tam imajo zelo malo padavin in velik del Mongolije je puščava. Na manj suhih tleh uspeva trava, ki ji rečemo stepa. Tam pasejo živino. Ko živalim zmanjka hrane, se morajo seliti. Srečala sem tudi mongolske otroke. Živijo v šotorih in znajo jahati konje. Živali, ki živijo tam, morajo dobro prenašati vročino, sušo, peščene viharje in pomanjkanje hrane, Te živali so kamele in jaki. poleti je bilo t\.z (|an ze|0 ponoči pa je bilo hladno. Spala sem v šotoru. Ko so se počitnice končale, me je neki gospod z motorjem odpeljal na letališče. Vrnila sem se v Slovenijo in ugotovila, da je tukaj zelo lepo. Povsod )e lepo, a doma )e najlepše. _ Mateja 10 lopasL novice OPAZILI SO NAS marec 2002 t i v c c 11 )-:& -0 o v, i! i-Ji r-x- li i-t-'O :a Propad občinskega glasila Zadnj e Logaške novice Podjetje Mali bo izdalo le še dve številki Logaških novic Kmalu ho začelo izdajati svoj časopis Notranjske novice Logatec - Večmesečna agonija občinskega glasila Logaške novice se bo, kot kaže, prav kmalu končala* Logaških novic - za občino jih izdaja podjetje Mali - več ne bo, vsaj tic v doslej znani podobi. Po novem letuje izšla Črno-bela in tanka številka, načrtujejo pa k še dve taki* Kot je povedal logaški župan Janez Nagode, je občinski svet na zadnji lanski sel. sprejel sklep,.da bo ostala naročnina šc naprej 270 tolarjev za izvod. Občina v'vsaki številki zakupi dve strani za svoje potrebe, v časopisu pa objavlja tudi uradna sporočila. Vendar jc izdajate!;, podjetje Mali, občini poslal odpoved pogodbe. Poleg januarske številke namerava izdati samo še dve. Zdaj se na občini ubadajo z vprašanjem, kako bi lahko Logaške novice kot občinsko glasilo šc naprej izhajale. Vse kaže, da bo to tudi tema za razpravo v občinskem svetu, kjer se bodo morali znova dogovoriti, kakšo bodo obveščali ob- čane in koliko denarja je občina za to pripravljena nameniti. Položaj Logaških novic seje i nočno poslabšal lani polen, ko je občina nehala subvencionirati izhajanje svojega glasila in predlagala uvedbo naročnine. To je lastnik izdajatelja Anton Mali sicer sprejel, a-naročnikov ni bilo dovolj. »Do-zaostritve spora in prekinitve pogodbe z občino je prišlo predvsem zato, ker župan ni hotel podpisati dodatka k pogodbi iz leta 1999, v katerem bi bilo jasno opredeljeno, da je naročnina na Logaške novice 270 tolarjev za izvod; Pol leta smo pobirali naročnino, čeprav je v pogodbi zapisano, da časopis brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v občini,« pravi Mali. Pou- daril je, da bodo zato izdali po leg januarske še dve številki na 12 črno-belih straneh, kakor je zapisano v pogodbi. Za večji obseg in barvni tisk do januarske številke se je izdajatelj odločil sam. da bi bil Časopis lepši in zanimivejši za oglaševalce. Po M a lijevi h besedah je zanj poglavje z Logaškimi novicami končano. S sodelavci, ki so mu jih pomagali delati, bo namreč začel izdajati nov časopis. Imenoval se bo Notranjske novice in bo štirinajstdnevnik, v njem pa bodo poročali o dogodkih v logaški in cerkniški občini. Prva številka bo izšla 24. januarja. Zdenko Maioz Pl 0 bo do Vi sin do bo sv< Ju Vi nn sk lO' bc Di I kc Iv tn v Si ga m M\ 13 A 8C o o < z < O LU O Preoblikovanje lokalnih občil Negotova usoda Logaških novic Občina je, prenehala sofinancirali občinski časopis Zbiranje naročnikov do 25. maja lAtgulec - V teh diicli je izšla zadnja številka občinskega časopisu Logaške novice, ki jo je še sofinancirala občina - v prihodnje zanj ne bo več namenjala denarja. V prihodnje bo verjetno še izhajal, če bo Izdajatelju, podjetju Mali. uspelo do 25. maja pridobiti najmanj 1800 naročnikov, ki bi bili pripravljeni za polletno naročnino ndšlefi 1600 tolarjev. . , Logaški župan Janez Nhro-de uaui je povedal, J.i občina nima več sredstev za sofinanciranje- takSnega občinskega časopisa. Zagolavljuujc dcnaija, da bi ga lahko v tolikšnem ob šegu in ob teh stroških 11 -krat na lclo brezplačno prejemala vsa logaška gospodinjstva, bi bilo preveliko breme za proračun. ■ Anton Mali, odgovorni uie dnik Logaških novic ki lastnik podjetja Mali, ki jih izdaja, upa, da bodo do'25. maja zbrali vsaj 1800 naročil. Tolikšna uu kladu bi omogočala izhajanje, lista brez denarne pomoći ob- čine. Pristavil je še, da je bilo tak zaplet slutiti ze na začetku leta, ko jc bil v proračunu zagotovljen denar komaj za pol letno izhajanje. Kot načrtuje, naj hi bil časopis najprej mesečnik, pozneje, če bi ga lahko prodajali tudi na Cerkniškem, pa bi morda izhajal vsak drugi teden. Stroški izdaje ene številke Logaških novic so «0.000 tolarjev, od tega stane pošiljanje na dobrih 4000 naslovov po pošti kar 150.000 tolarjev, kar znese dva milijona tolarjev na leto Občina, ki'je lastnica Logaških novic, se je spiva odlo- čila, da bodo preprosto prene hule izhajati.,"Nato je uredništvo predlagalo, da hi prešli na naročniški sistem, občina pa bi se obvezala^ da bo v časopisu šc naprej objavljala svoja uradna sporočila. Te dni naj bi podpisali aneks s takšno vsebino k pogodbi o izdajunju časopisa, ki sta jo podjetje Mali in občina podpisala pred dvema letoma za šliiiletiio obdobjel Kol je povedal Mali. ni' izključeno, da bo na tem območju če/, neka) čusu zdajšnja mlada ekipa sodelavcev začela izdajati svoj lokalni časopis. Zdenko Mataz DEIO 11. MAJ 2001 Izšle Logaške novice Zadnja brezplačna številka občinskega časopisa Občina bo vendarle delno še sofinancirala njegovo izhajanje Logatec-lisoda Logaških novic, časopisa občine Logatec, kijih izdaj« podjetje Muli. je še vedno negotova. Občimi jc v letošnjem proračunu zagotovila denar za polletno izdajanje lista, ki ga občani prejemajo brezplačno. 1'red mesecem dni je župan Jan C Z Nagode rekel, da občina nima več denarja za sofinanciranje izhajanja časopisa v takem obsegu. Anton Mali, odgovorni urednik Logaških novic in lastnik podjetja Mali, pa jc na začetku še maja upal, da bodo do 25. maja zbrali vsaj 1800 naročil, kar bi jim omogočilo izhajanje. s sofinanciranjem oziroma ne- spel obravnavali sofinancira Kol je povedal Anton Mali, so do loka dobili 800 naročnikov, kar je premalo, dr. bi Logaške novice izhajale še na prej. Kazalo jc. da je bila maj ska številka zadnja, ki so jo Logatcani prejeli brezplačno, venda: sc je Mali i županom dogovoril za izid še ene šlcvil-ke^ki so jo pravkar natisnili. Urednik pričakuje, da bodo občinski svetniki na naslednji seji obravnavali županov pie-dlog, da bi občina vendarle plačevala izhajanje dveh stia ni v časopisu, l.'c bi 10 trajalo vsaj pol leta, bi si verjetno Lo gaške novice pridobile 1800 naročnikov, kolikoi jih potre hujejo za redno mesečno izba janje. Poudaril je, da so igrice sofinanciranjem politična zadeva, saj so svetniki hie.z zadržkov podprli ol)čitiski pio-račun. ki je zagotavljal dCllBl n izhajanje časopisu le za pol leta. Sedaj pa bodo skušali po. praviti sloijcno. Gotovo so sc zavedeli, da ni sprejemljivo, da bi bil občinski časopis povsem neodvisen Nekaj vpliva bi bilo vendarle dobro obranili, kakoi se je zgodilo ob prodaji občinskega radia Notranjski radio Logatec in sc dogaja oh lastninskem preoblikovanju lokalnega televizijskega omrežja, i .ogaški župan Janez Nagode je potrdil Malijevc besede, da borio na občinskem svetu nje izhajanja Logaških novic Skliceval sc jc na obveznost občine, ki mora obveščali ob Čane o svojem delovanju. Ca sopisa ne. hodo sofinancirali v celoti kakor doslej, tako da bi ga lahko občani šc prejemali brezplačno, Občina bo v resnici kupila dve stiaiii časopisa in |U tudi polnila z vsebino Poleg tega bu icdno objavljala vsa uradna sporočila in drugo, kui je pomembno za občane. Približno 1,5 milijona to-laijev za dodatno financiranje časopisa hodo zagotovit z i ;• balansom proiačuna, ki ga bo do morali pripraviti zaradi večjega priliva od načrtovanega. Zdenko Maioi r A F ti t po vec de no m ve! čel ce sir ee m< rci ft H< Lju A h. in DEIO 5. JUNIJ 2001