€4 ^^EtoUn (tati cinuticMli mm v Iratu, 9 tofk. M. marca 1M6. Posamezna Številka 25 stot letnik LI L trt (lhAfa v Jfjf^i^^mr^ ra»n pc .deljka. Naroir' t tncMce L ^^ ilet® L 70- uieMćna i £00 J jdr !>*<*• — prostora v Mm nSJŽŽ^^Tgsfej^^ovrt« in rs Ust, £a •»outHlce. zabvaie, pdfc oglase aea«m(h zavodov L 2.— MaJi : 30 stot. besedo, nafniani L i. EDINOST Ur«d«ailtvo in upravaittvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Asiiii 20. 1«-le fon 11 -57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglaai, reklamacij« in denar pa upravnistvu. Rokopisi s« n« vračajo. Nsfrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost* Podurednlgtvo ▼ Ooricl: ulica Glosue Carducci Stev. 7, L ntdstr.. Glavni In odgovorni urednik : prof. Filip Peric. Ali res „liberalci" ? Gori&ki razkoiniki so si znali prirediti kaj komoden način borbe proti «edi-njašem. Označb« z «liberalci» jim j« argument nad vsemi argumenti. Kdor ni z njimi, kdor ne soglaša z vsem, kal ) oni tulijo in hočejo, tudi oni, ki jim ne ugajajo načini in sredstva, ki jih uporabljaj" str u j ar ji v svoji strankarski taktiki: vsi ti brez razlike poklica m stanu >o kratkomalo - liberalci! Gospodi je strujarji so dobri spekulanti. Špekulirajo z globokim verskim Čustvom našega ljudstva. Vdanost njegova do vere svojih očetov je neiztreb-Ijivo zasidrana v globini duše tega ljudstva. Kdor je razgaljen pred njim kot sovražnik vere in nje zaščitnice cerkve, kdor bi se upal žaliti versko čustvo, ki daje vsebino vsemu njegovemu žit ju, notranjemu življenju, njegovi miselnosti in duševnosti, ta je sojenin obsojen pred očmi našega ljudstva. To vedo strujarji. S to zvestobo m udanostjo ljudstva do vere in cerkve Špekulirajo in ju izrabljajo za svoje politične in strankarske namene. In ker ^o neizbirčni pri izbiranju sredstev, označajo z liberalcem > vsakogar, kdor uoče služiti slepo kot priprega njih litike in njihovega strankarstva. Kdor se ne uklanja brezpogojno politiki njih strankarske sebičnosti, je — ^liberalec ». Seveda v tistem proslulem zmislu, zavrženem danes od vseh prosvetl jenih narodov, da bi hotel ubijali vsako versko čustvovanje, zapirati cerkve, podleti farovže, izključati vsako versko in nravstveno vzgojo iz šole, ter onemogočati vzvišeno poslanstvo vere in cerkve med ljudstvom. Kot ' liberalce» v t eni grdem zmislu lOČejo strujarji predstavljati naše vo-litelje in naše Oglasilo. Ali pa smo mi -es taki tdiberalci>>?- v prvotnem »rogramu našega lisi a, ki so mu kumovali ludi duhovniki, je rečeno, da mo list svobodoljuben, nikakor pa ne t svobodnjaški*.' - - N jegovo svr>bodo-Ijub^e liO segalo do tiste meje, do kate,.^ segata pravica in poštenje.« To svoje s tališče napram veri in cerkvi je ta prvotni program konkretiziral z besedami: «Z verskimi zadevami se ne| bo pečal i le to želi, da vsak ohrani mirno i Čisto vest, pa bode njemu i vsem najbolj prav.» Tem programa tič n i m izjavam smo :stali mi nepremično zvesti do današnjega dne. NaSe svobodoljubje je sedalo in sega do tisto meje. do katere solata pravica in poštenje. -To je: poštenje tudi v priznavanju tistega vzvi--enepra poslanstva, ki ga vršita vera in cerkev v duševnem življenju ljudstva. Pa tudi izjava v programu, da se listi ne bo nečal z verskimi zadevami, se ne »nore in ne sme tolmačiti v zmislu, ki i>a bil nasproten neposredno hi gori pola ni izjavi. Moremo se sklicevati na pričo, ki je zares klasična v tem primeru: na Goriško S t ražo»! Kavno te dni ie izjavila, da se noče ponašati kot zaščiinica vre in cerkve, marveč da prepušča to delo in skrb đuhovščinil | Prav na tem stališču sum - tjedno.] In zato naj bi bili liberalci.! .i Toda naše razpoloženje napram veri 111 cerkvi osvetljuje tudi dejstvo, da nastopamo odločno vsekdar, kadar sej godi krivica bodi svobodi cerkve, bodi j 1 uho vs čine. Pa bilo to od strani posvetnih ali cerkvenih oblastev. Letniki našega glasila ta zadnja leta dokazujejo to dejstvo. Zlasti pa naši nastopi povodom tozadevnih dogodkov na cerkvenem polju v Istri. Strujarji pa izrabljajo vsako besedo še tako opravičene graje na naslov višjih cerkvenih oblasti kot pretvezo za svoj krik o «liberalcib». S. tem da iz-podkopujemo vdanost ljudstva do višjih cerkvenih poglavarjev in pa njih avtoriteto. V odgovor na tako trditev bodi ugotovitev, da se skladamo z besedami, ki na m jih je rekel v razgovoru odličen duhovnik povodom svojedobnih pogajanj za ustanovitev skupne politične organizacije. Menil je na naše tozadevno vprašanje: Vera in nje nauki so nam sveti. Nikdo se jih ne sme dotikati. Drugo vprašanje pa je cerkvena uprava. Ta je v rokah ljudi in ti morejo pogrešiti! Tega navodila se držimo mi, ko izrekamo besede graje na naslov višjih cerkvenih oblasti, če vidimo, da so kaj ukrenile na škodo jezikovnih pravic našega ljudstva in naše duhovščine, kar globoko žali naše verno ljudstvo in je zato na škodo tudi cerkve same in cerkvenega življenja. Le neiskreni siru jar more videti radi =tega v nas «liberalce». Kaki «liberalci» v smislu nasprotja proti cerkvi in versko-nravstveni vzgoji *o naši voditelji, govori dejstvo, ia so na gori omenjenih pogajanjih pritrdili glavnim zahtevam prisotnih < duhovnikov. Sprejeli so v program ne-razdružljivost zakona, krščanski nauk v Šoli in versko-nravstveno vzgojo. Ali bi bili storili to, če bi bili nasprotniki vere?! Gotovo ne. Seveda ču- i jemo že prigovor strujarjev: to ni biIo]j iskreno, mislijo, drugače, bila je za- vr&tno&t! Če bi bilo temu res tako, bi bili uaM voditelji zagrešili čin grdega nepoštenja. Ali ni! Ravno poštenje naših voditeljev je, ki jih sili, da podajajo lesne in iskrene izjave ter da se lojalno držijo sklenjenih dogovorov. Saj ravno v tem je nesreča našega ljudstva v Ita-[ liji, glavni vzrok nesrečne razdrapa-nosti našega javnega življenja, da strujarji ne poznajo te čednosti ter da v svoji strankarski taktiki operirajo s podtikanji in insinuaiijami v opra-vičbo svojega razkolniškega početja. Resnična razlika med nami in njimi je v tem. da smo mi "poleg vsega priznavanja vzvišenosti verskega poslanstva tudi odkriti, iskreni in neomajni naeijonalisti. Brez. strahu in samozavestno podajamo to izjavo. Seveda je treba razlikovati med plemenitim nacionalizmom, ki dobiva svoje pobude iz ljubezni do svojega naroda, ne da bi pozna! sovraštva proti drugim narodom, in nacionalističnimi izrastki, ki bi hoteli moč lastnega naroda graditi na škodo drugega. Pravi, pošteni naci-jonalizem je najbpliša podlaga za pravi internacijonalizem, ako razumemo pod tem pojmom kakor moramo razumeti - razmerje med narodi na podlagi spoštovanja vzajemnih pravic. Pride že dan. ko prodre spoznanje te resnice! Le poosebljena brezvestnost more trditi, da smo Vadi takega svojega nacijonalizma, radi dejstva, da ga izvajamo dosledno in neizprosno proti vsakomur, ki greSi proti vzvišenim načelom takega nacijonalizma — "liberalci«. nasprotniki vere in cerkve! Ne, ne! Kdor govori, da smo {(liberalci)), ker smo zvesti svojemu narodu in ker se borimo za njegove pravice na vsakem polju — tudi cerkvenem — ta vzbuja domnevo, kakor da hi bilo načelo narodne pravičnosti tudi v cerkvi nezdružljivo z nauki vere! S tem le žali in ponižuje vero in cerkev in njiju vzvišeno poslanstvo. Strujarji naj Ie uveljavljajo krščanska načela! Nikdar ne bodo čuli žal-besede od naše strani. Zahtevati pa moramo od njih. naj ne zlorabljajo verskega futa v svoje strankarske posvetne namene in naj ne ob-sipljejo z «liberalci» vsakogar, ki obsoja j tako zlorabljanje, ker je n« škodo neogibno potrebne edinstvene borbe za koristi naše narodne vknpnosti in tudi cerkve same! Svobodoljubi J*mo mi, ne pa liberalci v tistem grdem pomenu, ki nam ga strujarji v svojem razkol -niškem besnilu drzno in brezvestno — podtikajo! Ne nasprotujemo jim, ker so — kakor trdijo — verni, marveč le zato, ker so škodljivci najvišje politične potrebe našega naroda v Italiji: ker usodno slabijo njegovo odporno silo j proti vsaki krivici! Takega «libera-;lizma» se mi ne sramujemo, marveč se z vedrim čelom ponašamo z njim pred vso našo narodno javnostjo! Furlnaccllev o?fHD3 v Chisti kjer bo branil Duzniiaija - Odkritje spomenika kralju Humberta prvemu RIM, 15. Prvi minister Mussolini je sprejel danes v palači Chigi glavnega fašistovskega ta jnika Farinaccija, s katerim je razpravljal o položaju v neapeljskih fašijih. Kakor zagotavljajo fa-šistovski krogi, ho Mussoliiri kS. t. in., na dan sedme obletnice ustanovitve bojnih fašijev, imel velik političen govor. Glavni tajnik fašistovske stranke poslanec Farinacci je odpotoval danes z avtomobilom v Cliieti, kjer se bo udeležil Matteottijevega procesa kot branitelj obtoženega Duminija. RIM, 15. V Pantheonu se je včeraj brala zadušnica za pokojnim kraljem Humbertom prvim. Danes predpohinc pa je bil v vili Borghese odkrit spomenik pokojnemu kralju. Svečani cerimo-niji so prisostvovali Nj. Vel. kralj in kraljica, načelnik vlade Mussolini, on. Giolitti, Salandra in Diaz, zbornični predsednik on. Casertano, podpredsednik senata sen. Zupelli, mnogi ministri, rimski guverner sen. Cremonesi in drugi visoki državni funkcijonarji. Po ceiimoniji je kralj položil na spomenik krasen venec. Tudi guverner sen. Cremonesi je položil lavorjev venec v rimskih barvah. Ruski poslanih Rtmnctv i Hlloio Banket na čast industrijskim in trgovskim zastopnikom MILANO, 15. Kuski poslanik Kergen-cev je priredil včeraj v Covi banket, na katerega je povabil zastopnike milanske industrije in trgovine. Ob tej priliki jim je predstavil novega ruskega trgovinskega zastopnika Kotuzova. Banketa so se udeležili tudi mestni župan sen. Mangiagalli, prefektov zastopnik on. Benni in krajevni fašistovski funkcijonarji. Na banketu je pod vodstvom ruskega umetnika Batulinga izvajal izbrane komade močan orkester. Visoko starost Jo doživela TURIN, 15. Včeraj je umrla tukaj na Influenci vdova B&ttistina Giacosa. Dočakala je 101 leto. ——— < Koduljevonle znzprave o proračuna v jugoslovenski narodni skupščini BEOGRAD, 15. (Izv.) Narodna skupščina je včeraj ves dan. razpravljala o proračunu ministrstva za pošto in brzojav, ki iznaša 428,650.268 Din. Na začetku razprave je podal minister $u-pei ina kratek ekspoz^ o svojem proračunu in zvečer je bil njegov proračun po celodnevni mirni debati sprejet. Narodna skupščina je danes prešla na razpravo o proračunu poljedelskega ministrstva. Po otvoritvi dopoldanske seje je minister za poljedelstvo dr. Vaša Jovanović poročal o stanju poljedelstva v Jugoslaviji odnosno o položaiu poljedelskega stanu. Jutri se bo debata o tem proračunu nadaljevala, ker je zanjo priglašenih še i7 govornikov. Interpelacija opozicUonalnih strank radi «Timesovih» poročil o Ninčicavih pogajanjih z Mnssolinijem BEOGRAD, 15. (Izv.) Radi poročila «Timesa», da ponuja Jugoslavija Italiji gotove koncesije z ozirom na jadransko obalo, so danes načelniki vseh opozicijonalnih strank stavili na zastopnika zunanjega ministra vprašanje, kjer zahtevajo pojasnila 1) v koliko da so točne vesti o teh pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo; 2) ali bo nar. skupščina pravočasno obveščena o erzultatu teh pogajanj, predno se Jugoslavija definitivno obveže; 3} ali se bo ju^oslovenska vlada ozirala na vznemirjenje, ki vlada, med narodom. Interpelanti zahtevajo -ini odgovor še pred začetkom razprave o proračunu zunanjega, ministrstva. Zanikane vesti o pogovora Nineić-Bethlen BEOGRAD, 15. (Izv.}. Dopisni urad «Avala» objavlja sledečo noto: «Vest budimpeštanskega lista „Magyar Hir-I;. ', da je jugoslovenski minister za zunanje stvari Ninčić iinel pogovor z grofom Bethlenom, na katerem da se je do.segel sporazum glede izpremembe meje v prilog Madžarski z odstopitvijo Baranje in Subotice tej poslednji, je brez vsake oodlage. Trgovinsko pogodbo Jugoslavije BEOGRAD, 15. (Izv.) Iz trgovinskega ministrstva se porač^ da je vse pripravljenu za sklenitev trgovinskih pogodb z raznimi državami Evrope, katere bodo odstranile sedanje težave ju-goslovenskega izvoza. Tako se imajo še pred koncem tega leta skleniti trgovinske pogodbe s Francijo, Anglijo, Celio-slovaško, Špansko in Bolgarsko. Zanimivo je, da zahtevajo vse te države, da se tozadevna pogajanja vršijo na njihovem ozemlju. Plastiras v Beograd« BEOGRAD. 15. (Izv.) Od včeraj se nahaja v Beogradu grški general Plastiras, ki je dospel iz Skopija. Plastiras ostane tu, dokler se uredi vprašanje njegovega potnega lista, nakar odpotuje takoj v inozemstvo. Jugoslovenski umetniki na razstavi v Curihn BEOGRAD, 15. (Izv.) V Curihu je bila ob priliki letošnje letne razstave prirejena tudi grafična razstava Jugoslavije, katera je dosegla popoln uspeh. Razstavilo je 30 jugoslovcnskili umetnikov kakih 200 del. Projektiranih je za letošnje poletje še več jugoslovenskih razstav v Švici. Zadnji poskus za resite« ženevske krize Švedska bo odstopila Poljski svoj začasni sedež ? ŽENEVA, 15. Osem dni ženevskih pogajanj o vprašanju sedežev Sveta Družbe narodov in še se ni našla rešitev. ki bi omogočila občnemu zb.oru Družbe sklepanje o prošnji Nemčije. Položaj je še vedno napet in o kaki možnosti na skorajšnjo rešitev se ne more govoriti. Vendar se na splošno sodi, da ne bo kljub velikim težavam prišlo do preloma in ki bi bile: koneč Locamskih dogovorov in polom Družbe narodov. V iskanju izhoda iz krize se vrstijo pogovori med posameznimi delegati: Predsinočnjim kmalu po polnoči sta šla Luther in Stresemann v obiske k Brian-du. Včeraj zjutraj se je Vandervelde, zastopnik Belgije, srečal s švedskim zastopnikom Undenom; nato Unden z Luthrom in Chamberlain z Briandom ter s Guinonesom de Leon. Končno je obiskal sinoči Briand Luthra v hotelu Metropole. Medtem pa je bil za sinoči napovedani sestanek Sveta, na katerem se je imelo pretresati na včerajšnjih pogovorih dosežene uspehe, odpovedan in odložen na danes. To pomeni seveda, da niso včerajšnji obiski prinesli ničesar novega in da najdena formula ni še zrela. Ta formula bi obstojala v tem, da bi eden izmed začasnih članov Sveta prepustil Poljski svoj sedež v Svetu. Vlade, ki bi prišle pri tem v poŠte v, io vlade Uruguajra, Belgije, Švedske in *ehoslova£ke. Zastopnik Uruguayja je I, I pa že izjavil, da se ne more odpovedati svojemu sedežu v prid kaki evropski državi, ker zastopa šestnajst ali sedem-. najst držav Južne Amerike. Belgija pa i se je takoj ponudila, da zapusti Svet, i ali s tem se ne strinjati Francija in An-l glijat, ker bi se v tem moglo videti čin . nekorektnosti naoram Nemčiji, ko je . angleško-fraucoski vpliv nad Belgijo le i preveč znan in se bi njena odstranitev iz Sveta lahko smatrala kot manever l velikih zaveznikov male Belgije, f'.eho-[slovaška s svoje strani hoče ostati v »Svetu, ker zastopa tudi vladi Jugosla-. vije in Romunije, tedaj vso Malo an-. tanto. in bi se torej praška vlada ino-l rala prej pogovoriti s svojimi zavezni-. čami. V ostalem pa bi tudi izstop Če-> hoslovaške iz Sveta predstavljal iste težave katkor izstop Belgije. Preostaja tedaj le Švedska, ki edina more še omogočiti Franciji izpolnitev njene obljube, da bo pomagala Poljski do se-1 deža v Svetu. Radi tega so v Ženevi pogledi vseh - delegatov obrnjeni na Undena, zastopnika Švedske. Na splošno se smatra, da bo Švedska, ako ne bo tu zadela na odpor petih držav (Nizozemske, Švice, Norveške, Danske in Finske), ki jih zastopa v Svetu, zapustila svoj sedež, ki ji sedaj v Svetu pripada. Po mnenju konferenčnih krogov bi tudi Nemčija ne bila nasprotna taki rešitvi vprašanja. sedežev, katera je tudi v skladu z i njenim stališčem in z njenimi zahtevami. LONDON, 15. Kakor poroča diplomatski dopisnik lista «0hserver» iz Ženeve, sta Španska in Brazilija končno-veljavno umaknili svoji prošnji za dodelitev stalnih sedežev v Svetu Družbe narodov ter sklenili glasovati brezpogojno za pripustitev Nemčije. Dopisnik dostavlja, da se pričakuje, da bo tudi' Poljska sledila temu zgledu obeli ome-j njenili držav. ŽENEVA, 15. Za jutri je napovedana seja zbora Družbe narodov. Pismo Iz Splita Split, v marcu 1926. Odkar je dobil Split železniško zvezo j s svojim zaledjem (liška proga), ra-! pidno napreduje in postaja najvažnejše j jugoslovensko izhodišče na Jadranj [Dosedanja splitska luka bo služila sar mo za osebni promet in se za to urejuje. Popravlja se valolom, širi in' tlakuje se obala. Stari Split zgublja svoje lice, na njegovo mesto prihaja — četudi za sedaj še počasi — novi, bodoči, cvetoči trgovski center Jugoslavije. Opažaše to povsod. V poljudskem zalivu, ki bo eno največjih pristanišč1 na Jadranu, se polagoma naseljujejo že' ladjedelnice, gradi se velik kolodvor za trgovski promet, rastejo fabrike. Posebno je tukaj razvita fabrikacija cementa, ki je znan po vsem svetu. Odkar je stekla nova železnica, se jo !eksport cementa znatno povečal. Tudi dalmatinskega vina, najvažnejši pro-jdukt Dalmacije, se i»o železnici do^ti več izvaža. Ce se še uresniči projektirana proga Split-Sarajevo-Beograd, nt j dvoma, tla bo Split kar čez noč postal 'trgovsko velemesto. Dobre volje je pri nas Jugoslovenih mnogo, ljubezni do 'dela tudi, le eno manjka denarja. Država je seveda še mlada in ima -mnogo skrbi - vendar žrtvuje ogromne vsote za urejevan je pristanišč. Dalmacija, ki je bila pod staro Vvsirijo tako .zapostavljena kakor skoraj nobena druga bivša kronovina, .je začela v novi državi svobodne je in hitreje dihati. Pa saj ni čuda! Tako lepe rivijere kot je dalmatinska, ne najdeš zlepa. I rejena seveda Še ni. Ali utdi na tem polju neumorno delujejo naši turistični uradi, pred vsemi pa prednja«"i splitski s svojim izvrstnim pred>toj-j nikom Jakobom ćalićetn, odličnim organizatorjem tujskega prometa. Potrebno je predvsem, da se zgradijo hoteli, pensionati, kopališča itd. da se v ! ta namen ustanovijo akcijonarska di štva. Posebno letos, ko je že sedaj najavljeno mnogo gostov, se bo občutno opažalo pomanjkanje hotelov, ki l»i i lahko nudili tujcem dovol jno modernega komposta. Se eno vprašanje je, ki ga je treba čim prej rešiti. Naš narod je v pretežni večini kmetski in ni navajen občevanju s tujci. Dnevno časo-: pisje je prav dobro razume io va/nost tujih gostov in propagira čim lepšo postrežbo, vljudnost in uslužnosi Naš I narod še ni spoznal, koliko koristi »nam lahko prinesejo tujci, če se jim priljubi naša rivijera. Poleg materialnega dobička, ki ga tujci puščajo v deželi, je važno tudi to, da nas po našem obnašanju ž njimi sodijo, čim več lepih vtisov so prejeli pri nas, toliko bolj poraste naš ugled v tujini, kamor I ga tujci od nas poneso. Pole# prirodnih lepot, blage klime, j lepih kopališč nudi Dalmacija tudi iz-| redno zanimive starine. Prekrasne •stavbe, cerkve (katedrale v Šibeniku, Trogiru, Splitu, Dubrovniku, Kotoru), rimske izkopine v Solinu in pa toliko prijetnih, romantičnih krajev, da se človek, ki ljubi intimne kotičke, katne more o< l trgat i od njih. Priznati je treba, da Dalmacija v vsakem pogledu napreduje in da bo v kratkem času postala po vsej Evropi priljubljena rivijera, kar bo Jugoslnvenom gotovo na čast. Rado Pregarc. DNEVNE VESTI Važno zo novince letnika 190S PoveljniŠtvo tržaškega vojaškega o-1 krožja. sporoča prizadetim, da se bo z 8. aprila t. 1. pričelo klicanje novincev letnika 1906 v vojaško službo. Vpoklic se bo izvršil potom posebno pozivnice, ki bo dostavljena vsakemu novincu: na pozivnici bo navedeno ke-daj da se bo moral novinec predstaviti na vojaškem okrožju (Distretto milita-re). Oni novinci, ki bi pomotoma ne dobili pozivnice, se bodo morali predstaviti tekom dneva, ki bo naveden v pozivnem razglasu, ki bo v kratkem objavljen. Novinci, ki se ne bodo predstavili na določeni dan, bodo — če zamuda ne bo opravičena s posebno izjavo kraljevih orožnikov — podvrženi disciplinarni kazni ali pa bo, v danih slučajih, vlože-; na proti njim pri sodišču ovadba radi dizertacije. Prošnje za vpis v tečaje za rezervne častnike in za podčastnike Novinci, ki imajo predpisano študijsko izpričevalo (zrelostni izpit kake srednje šole ali enakovrednega zavo-, da), lahko prosijo za sprejem v tečaje! za rezervne častnike, ki se bodo pričeli; še tekom tega leta. Taki novinci ne bodo vpoklicani dokler se ti tečaji ne bodo otvorili; vendar pa morajo dopo-| slati do 23. marca t. 1. poveljništvu vojaškega okrožja tozadevno prošnjo, pisano na kolkovnem papirju za 2 liri. Prošnji treba priložiti kazenski list, izpričevalo o dobrem vedenju (katero izda županstvo in potrdi prefekt ali podprefekt) ter študijsko izpričevalo. Vpišejo se v tečaje za rezervne častnike lt^hko tudi oni novinci, ki imajo pravico do skrajšane vojaške službe (6 j mesecev). Če bo skrajšana vojaška služba uvedena, taki novinci ne bodo izgubili te ugodnosti, vendar pa se bo-i do morali s pisano izjavo obvezati, da bodo ostali v tečajih dokler bodo trajali, da se lahko udeležijo izpitov, na podlagi katerih bodo imenovani za narednike (sergente). Tako pisano izjavo treba priložiti prošnji za sprejem v tečaje. Novinci, ki se morajo sedaj odzvati vpoklicu in ki niso poročeni ali pa' vdovci z otroci, lahko prosijo za spre-' jem v tečaje za podčastnike, ki se bodo pričeli tekom*lega leta. Obvezati pa j morajo s pisano izjavo, tla hodo, ko | bodo povišani kaplar jem caporal« }, | sprejeli 2-leino vojaško službo. Oilgoditev vpoklica /a odgodite\ vpoklica v vojaško službo lahko prosijo: a; oni, ki imajo brata pri vojakih, ker je liii \ poklican; b) oni, ki so vpisani na kaki kr. univerzi ali kr. visoki šoli, ki bo navedena v pozivnih razglasih; cj dijaki, ki so vpisani v zadnjem letniku kake višje srednje šole in taki, ki morajo polagati zrelostni izpit na takih šolah, a nimajo več kol dva ponavljahu« izpita. d) dijaki, ki so \ pisani v zadnji letnik kake višje srednje šole v novih pokrajinah, če predložijo, poleg drugih predpisanih listin, dokazilo, overovljeno od preture, iz katerega je razvidno, da so zamudili študije radi vojn«*, in potrdilo pristojnih šolskih oblasti, v katerem je naveden razred, ki so ga po-sečali, ko so morali prekiniti študij o/, ko niso mogli več redno zaha jati v Šolo; e) oni, ki so vpisani na kaki univerzi ali visoki šoli v inozemstvu, č«* so isi<»-vredne z onimi v kraljestvu; f) oni, ki študirajo kirurgijo in l*o-goslovci zadnjih dveh let, ki se pripravljajo za katoliški duhovniški stan. Vse tozadevne prošnje morajo hni 'pisane na kolkovnent papirju za o lire f(razun onih, ki se nanašajo na odgodi-' te v radi tepa, kor ima prosilec brata pod orožjem; take prošnje se lahko šejo na navaden papir) in jih je tuna i poslati na vojaško okrožje do 23. L m. Prošnjam treba dodati listine, ki iih predpisuje pozivni razglas. Novincem, ki bi morali služiti 18 mesecev, a so dovršili z uspehom vojaške pripravljalne tečaje ali pa so vsaj dve I leti pripadali kakemu vojaškemu zavodu ali navtičui akademiji, se vojaška služba skrči za 3 mesece. Vpoklicani bodo pod orožje obenem z drugimi novinci, odpuščeni pa tri mesece pred drugimi. Ministrstvo bo pozneje določilo tozadevne predpise, po katerih so bodo morali ravnati novinci, ki imajo pravico do teh ugodnosti. Natančnejše podatke prizadeti lahko dobijo na vojaškem okrožju in na postajah kraljevih orožnikov. "EDINOST* V Trstu, dne 10. marca 1926. t , j ProSnje, ki bodo dostavljene po 23. Inarca ne bodo sprejete. MAHATE IVA NAfiEM OZEMLJU Podjetje Badoni & Comp., ki je pre-ttseio nabiranje vojnega materijala kakor tudi uničevanja municije in sicer ^ videmski in tržaški pokrajini, porota: «Zelo pogoste so nesreče, ki se dogajajo radi granat, in nič ne ka£e, da *e taki žalostni slučaji omeje. Da ne bo jpovsod in vedno le podjetje krivo, Češ, premalo se briga za to, da odstrani ne-.varne izMrelke, po drugi strani pa da se njenim organom olajša delo, se prosi občinstvo: 1) naj se ne dotika nobene municije, 2 > naj ne skuša odstraniti ko vrne z granate, ker je to zelo nevarno in je 99 odstotkov vseli nesreč in nezgod zakrivila razširjena, tajna in nevarna obrt prodajanja ko v in as tih obročev, 3 povedati je treba osebam, ki se bavijo z nabiranjem vojnega materijala (bel in zelen trak na rokavu), ali pa pod u radi j za odstranjevanje municije v o dolgi bolezni in v j moški dobi U let. Bil je reporter, vzoren po marljivosti in vestnosti na izvrševa-j bju dolžnosti svojega težavnega pokli-f ca. Ostal je tak tudi še potem, ko mul je kruta bolezen že izpodjedala življen-«ke sile. Zlasti je bil tudi blag in zvest kolega svojim stanovskim tovarišem. Pogreb se je vršil v nedeljo popoldne ob veliki udeležbi od strani novinarskega udruženja, novinarskih krogov in drugih oseb iz meščanstva. Jtodbini pokojnikovi in uredništvu «Piccola» izrekamo svoje sožalje. OSMI SEJEM V PADOVI. Izvrševalni odbor za padovanski sejem javlja, da je sklonil izdajati počenši s petnajstim marcem uradno glasilo osmega »ejma v Padovi, ki se bo razširilo med in-dustrijci, trgovci gospodarskimi in soeijal-nhni zavodi sploh povsod, kjer vlada zanimanje za napredek v produkciji in delu. URNIK AVTOMOBILOV. Avtomobilska družba Inž. Ribi sporoča, t" da odhaja od 15. t. m. korijera Gorica-Po-J *tojna z glavne železniške (južne) postaje ob 6.05, tako da bo imela korijera zvezo f. vlakom, ki prihaja iz Vidma. Ta korijera bo prihajala na postojnsko postajo ob 9.50, kjer bo imela zvezo z mednarodnim vlakom. ki odhaja v Jugoslavijo oh 10. uri. Na. ta način se vzpostavi brza proga med Vidmom in Izubijano, kamor piihaja .mednarodni vlak ob 11.50. Iz Postojne se bo v rafal a ta korijera ob 15. uri in prihajala v Gorico ob 18.30. Evo v naslednjem urnik odhodov korijer iz ulice IX AgoMo št. *> v Gorici. V Postojno (z žel. postaje) ob »5.10. V Vipavo ob U».—*). V7 Ajdovščino (z žel. postaje) ob <>.10. 13.15*). Iti.—*). V Idrijo ob Ki*). V Gradiško ob 7.15, 17.50, 14*,. V Cervigliano ob 7.15, 17.30. V Gradež ob 14*). Y Krmiti ob 12.20*), 14.20*). V Čedad ob 14.20*).! V Brda ob 13)a. V Cepovan ob 14*). V Palma novo ob 17*, (razen tega vsak pondeljek »b 7. uri). V Miren ob 15.30*), 17.30*). V Renče ob 12.15*':. 17.30"). Na goriško pokopališče ob 15.30*; (razen tf»ga vsako nedeljo! uh 14.30). Vožnje označene z * se ob nedeljah ne! vršijo. _ KNJIGARNA STOKA via Milano 37, obvešča, da bo imela v najkrajšem času v zalogi knjižico «Xeurege-lug der . 1925. pri jelšanskem županstvu. Pred kratkim je bila poslana požurnica. Dobro bi bilo, da se podate sama na županstvo in pospešite zadevo. Urša vd. Božič Socerb: Vam je že priznana definitivna pokojnina z min. odlokom št. 38503 z dne 6. 9. 1925. Obrnile se na kr. zakladno delegacijo: Marija vd. Barut — Kaštelir: Je v teku postopanje, da se ugotovi, kakšno službo je opravljal v vojski Vaš pokojni ,soprog. Zahtevale so se tozadevne vojaške listine. Martin Križman — Zrenj: Zadeva je bila za Vas ugodno rešena; manjka le višja pritrditev likvidacijskega odbora. Ivana vd. Božič — Slum: Nahaja se akt pokojnega vojaka. Prošnja, vdove ae ne najde. Jurij Čendak — Piran: Niste imel nikdar pokojnine, pač pa podporo na račun iste. Podpora pa Vam je bila u-atavljena, ker ni bilo poznano Vaše bivališče. Anton Bradamante — Štinjan: Na računskem dvoru izhaja le plačilni nalog z dne 25. 6. 1925, izkaz št. 70, a na plačilnem uradu pa izhaja duplikacija knjižice. O kakih pridržkih se v Rimu nič ne zna. Najbrže je kakšna zadeva, ki jo le lokalni uradi poznajo. Z na- | tan ene i širni pojasnili bi se eventualno; I še nadalje poizvedovalo. j Urinla Cač vd. tigar — Bazovica:1 Pokojnina Vam je priznana, manjka, le potrditev likvidacijskega odbora. Ivana vd. Volk — Trst: Tudi Vam je priznana pokojnina. Manjka še pritrdi- . tev likvidacijskega odbora. Ana vd. Koimta — Sv. Križ: Ukrenilo se je potrebno za spremenitev imena, i Postopanje nadaljuje svoj tok. Karolina vd. Klfia — Vare je: Tudi Z*. Vas je izdelan pokojninski projekt, ki mora biti se potrjen po likvidacijskem odboru. Franc HaSic — Poviz: Vaši zastanki so dovoljeni in ležijo pri kr. delegaciji, že od 18. 3. 1925. t [ Valaatfn PacJiavee — LdUe: Vaš župnik je zgrešil naslov, ker bi bil reku rz moral biti poslan na računski dvor in ne na min. financ. Smo intervenirali pri računskem dvoru ter ugotovili, da tam ni nobenega Vašega priziva. Rok pa je že davno pretekel; radi tega pridete ob pokojnino. Tajništvo. OraUvm VMtl — Đ. K. N. Tommaseo. Danes ob 19. uri dram. vaje v navadnih prostorih. — Načelnik. — Klub espezantistev — Irli Ker se je vršilo včeraj v pondeljek predavanje 2ĐU. v našem lokalu, se vrši ista lekcija v sredo točno ob 7. pop. — Predsednik. SPORT Športni dogoditi pretekle nedelje Nogometne prvenstvene tekme Izidi: L divizija: Prosveta - Sparta. 7 : 0 Adria - Zarja 4 : 0 Obzor - Volga 2 : 0 (forfait) IL divizija: Magdalena - Adria 1 :1 Tommaseo - Prosek 4 : 0 Primorje - Višava 6 : 2 Jadran - Rocol 2 : 2 TRETJA NEDELJA NOfiOMETNESA PRVENSTVA. Velik poraz Sparte. — Tudi Zarja klone. Nedelja je bila usodna za obe četi — Zarja in Sparta. Res je sicer da se more po-j raz Sparte smatrati za nezasluženega, vsaj j v taki meri, ker ako smatramo delo te Čete sorazmerno z rezultatom prvega polčasa (1-0 v prid Prosveti), vidimo, da Sparta, ki ni klonila v drugem polčasu, ni zaslužila tako visokega scoora. (7-0). Tudi Zarja je vzdržala v prvem polčasu častno svoj sloves. Prvi tempo 0-0. Kakor pred časom Gorica, tako se tudi Adria v prvem polčasu ni izkazala tako, kakor smo od nje vajeni, in tudi drugi polčas je končal navzlic lepi zmagi (4-0) ne da bi na£H na igrišču prave Adrijo. Adria - Zarja 4-t (•-*). «Zarja je skušala diktirati tempo — in to je bilo za črno-rdečo četo usodno. Samozavest ni na mestu, dokler Se ni gotovo, da se zamore vzdržati. «Adrijo» je tempo v prvih minutah presenetil, vrhu tega je bila bramba «Adrije» v prvi polovici prvega polčasa tako skrajno negotova in slaba, da je «Zarja» mogla upati na zmago. Ako upoštevamo krasno formo branilca R. Turka, ki je bil pravcati drugi centerhalf in igral, kakor ga še nikdar nisem videl igrati, vidimo, da je prve trenutke «Zarja» impresionirala. Tudi (iolob je bil na višku, u-branil je kazenski strel in priznati moram, dA so bili vsi goli, razen morda tistega iz kornerja, neubranljivi. Dober še Vrenek in Bucik. V četi «Adrije», ki je igrala precej ..•aztrgano, so se odlikovali Rupena II. in j f., Golobič, Košota in Mahne. Drugi polčas i je dal priliko tudi Jankotu. da popravi svoje napake v prvem času. Izredno je igral j Stolfa, dobro Žerjal — občudovali pa smo malega Vrbca, ki je v resnici centerhalf, vreden priznanja. Na splošno so individualno igrali dobro vsi. «Adria» koj napade in «Zarja» odgovori ostro ter prisili «Adrijo» v korner. Igra postane ravnotežna, napad «Zarje» prekanjen. En strel na vrata «Adrije» gre ob strani ven. drugič Podboj v fugi zapravi krasno priliko. «Adria» si opomore od pre-i senečenja, njen napad razbije sodnik, ki 'prisodi roko proti «Zarji». Penalty streja ■ Golobič m Golob parira lepo (23 min.) Zopet je «Zarja» v lepem napadu in «Adria» j zopet v kornerju. Adria odgovori in Golob | ima priliko, da dokaže svojo vrednost. Ta vratar, nad vse krasen je resnično žrtev svoje lastne brambe, ki se vzdržuje neposredno pod vrati in prepušča vratarju delo, ko je položaj že popolnoma brezupen. Zo-I pet strašen napad «Zarje» — lepa vezava jo dovede prav pod vrata «Adrije», ki se reši v komer. Najlepši dokaz za popolnoma bilansirano igTO je v 43. m. korner, ki je plod strahovite zmešnjave pod vrati *Zar-je». To je zadnja lepa fuga prvega Časa. Drugi polčas začne v ostrejšem tempu. Vidijo se priče tki težke igre in sodnik je ne zna brzdati. «Adria» je v veliko lepši formi in začenja se opažati njena premoč. Lep napad ji da priliko po kombinaciji Rupena-Golobič, da s krasnim, flegmatičnim shootom Košute II. zabije prvi neubranljivi gol (13. min.) Minuto za tem je Zarja v kornerju. Igra se vzdrži na sredini igrišča. Zopet izsili Mahne, ki se je izkazal za izborno krilo, korner za Adrijo. Strelja Košuta. Falsirana žoga gre naravnost v vrata in ne čuti pesti Goloba. Gol! Dva zaporedna kornerja proti Zarji" Njeno delo postane defenzivno, zopet korner, streljan mojstrsko od Košute — gol s pomočjo Rupena-Golobič. Krasna fuga Mahneta, vra-: tar parira v korner, ki se ponovi, dve minuti zatem zopet korner in eno minuto potem zabije Vatovec lep gol, plod lepe kora-, bi nacije. Koj za tem strašna fuga Cesarja (backa!!), ki je v krasni formi. Še en korner mora utrpeti «Zarja» po zaslugi Vre-neka, ki je s tem ubranil gotov gol. Konec. Razmerje kornerjev 9-3 v prid «Artriji». j Sodnik g. Kras. Publika preživa. Zmagovalka: Hupena II. Počkaj, Cesar, Štolfa, Vrbec, Žerjal, Vatovec, Rupena, Golobič. Košuta, Mahne. S. R.i Prosveta - Sparta 74 (1-«). Ni zaslužila takega poraza «Sparia». In' ravno pri tem se vidi slaba stran prvenstvenega tekmovanja. Četa, ki nima ali izgubi upanje na zmago, ne igra tako, kakor bi mogla, ker ve, da število golov ne premeni ničesar — dve točki sta izgubljeni. Nekaj igralcev v Četi Sparte je resnično dobrih. Med prvimi Brišček I. Dober Bri-j šček II. Tudi drugi igralci bi bili dobri,' ako bi razumeli pozicijo igralca. (Svetujem jim, da se udeleže predavanj, ki jih prireja j «Obzor> vsak petek. Tema: Nogomet.) Igra «Sparte» je torej bila raztrgana, toda tudi j igra »Prosveten je bila veliko boljša v tur-j nih tekmah, kot v nedeljo. i Prvi polčas je videl bilansirano lepo < fair» igro obeh čet Napad Prosvete se je vzdržal prve tri minute v prostoru ((Sparte«, ki je potem napravila nevaren izpad razbit od sodnika, ki najde 2erjala v of-fride. Napar «Sparte» se vzdrži, dokler Brišček I. ne strelja par centimetrov nad preč-nico. «Prosveta» odgovori, toda vidna. Izsili zopet korner in po eni minuti zabije tretji gol (17. min.) Zastonj skuša Brišček vliti ognja v svojo četo, zastonj njegove krasne akrobatske akcije, neizprosni napad «Proevete> raz trže, četudi sam raztrgan, brambo in halfe «Sparte-> in v 21. minuti je žoga zopet v vratih Sparte. Skrajno nevarni, toda redki napadi Sparte se razbijajo ven. V štiriin-j dvajseti minuti je «Sparta» zopet v kornerju, ki se ponovi. Kratka kombinacija pod vrati «Sparte». Gol! Za tem zopet korner, ki da «Prosveti» prost strel. Center Flego strelja in seorta. Divji napad Sparte izsili korner, ki ostane neizrabljen. (39. min.) Končni trenutki dajo še dva korner-ja in točno na koncu seorta Flego še enkrat in dvigne zmago na 7-0. Sodnik g. Smrdel. Še Je negotov — drugače je zadovoljiv. S. RJ «Temmaseo» - «Proeek» (24) «Tomaiaseo« je začel v nedeljo, s tekmo proti «Proseku» serijo retournih tekem II. divizije, ki kaže pfecej dober začetek. «Prosek» je igral jako neodločno, mrtvo in brezuspešno igro, ki jo je «Tommaseo» docela izkoristil, čeprav je igral le z 8 igralci. Najboljši v Tommazejekem tearau je bil Preiog, strelec s sigurnim in energičnim strelom; sekundiral mu je Zelen, ki je po Prelogovi zaslugi zabil dva gola. Đa pa ni «Prosek« obrnil igre v svojo korist, se ima zahvaliti edino svoji halfli- niji, ki se je zelo slabo izkazala in s tem kazila splošni vtis igre. In v tej tekmi je «Tommaseo» pokazal krasen odpor, ki je v vsakem pogledu prekašal svoje nasprotnike. Sodnik g. Plesni-čar, dober. —g C. I. Bancari - S. K. Val 3-9. Krasen pomladanski dan in zanimanje za zadnjo tekmo čete C. I. B. proti S. K. j Valu sta privabila v nedeljo res mnogobrojno občinstvo na igrišče Vala. Kakor i znano, je #5četa bančnih uradnikov premagala pred kratkim v prijateljski tekmi Va-laše s 4-0 ter se je Val moral zahvaliti le močni burji, da ni bil poražen z večjo razliko. V zadnjem času pa se je četa Vala znatno popravila, radi česar se je pričako-, vala zelo napeta igra. Igra pa v splošnem j ni bila taka, kot se je pričakovalo, in to ! radi rezerv, ki so igrale v četi C. I. B. Tehnično je četa C. I. B. podala lepo igro, kateri pa so nadomestili tehniko s po-šev, kateri pa so nadomestili tehniko s požrtvovalnostjo in bojevitostjo, ki je trajala do konca igre, katera pa jim ni zamogla prinesti vsaj častnega goala radi dobre brambe bančnih uradnikov, v kateri se je zlasti odlikoval Bucconi, dočim vratar ni i imel posla. V prvem polčasu so si sledili obojestranski napadi, ki pa niso na nobeni strani prešli brambe. Videla se je odločnost Vala-šev ter nesigurnost C. I. B., ki se nikakor niso mogli udomačiti na preozkem igrišču. VeČina strelov in lepih kombinacij je končala v «autu». Krila, na katera je četa C. I. B. vedno naslanjala svojo igro. so skoro odpovedala, ker je bilo podajanje predolgo] na tako ozkem igrišču. Kmalu pa so se! «baneari» zbrali ter po krasni kombinaciji zabili po zaslugi Ca h arije prvi goal. Konec prvfega časa je našel «bancare» v ostrih napadih. V drugem polčasi* se je igra popolnoma spremenila. Napad Vala se ni mogel več razviti radi velike premoči «bancarjev» ter se je podal ves v brambo, da prepreči prevelik poraz. Igra je stala stalno pred vrati Valašev. Na težko preizkušnjo je bit postavljen Stojan, vratar in najboljši mož svoje čete. Delal je skoro čudeže t«* odbijal strele, ki so bili že sigurni goali. Žel je splošno pohvalo od občinstva in tudi od nasprotnih mu igralcev. Preprečil je gotov občutnejši poraz. Vendar se je Zaberju posrečilo zabiti drugi in zadnji gol, ki pač ni bil ubranljiv. Igra je na sprošno zadovoljila. Četa S. K. Vala je pokazala znaten napredek in trdo obrambeno silo; vendar jI bo treba še mnogo vaje, da se bo zamogla meriti z močnejšimi četami. Četa C. I. B. je odnesla z igrišča zmago in prvenstvo Julijske Krajine v «Savezu svobodnih čet», katero ji v resnici pripada. A. K. Naročajte In Sirite ..EDINOST" Iz triaSkega življenja STRAŠEN KONEC MLADEGA FINANČNEGA STRAŽNIKA POD VLAKOV. Lokomotiva beneškega osebnega vlaka 6t. 628 je prispela predsinočnjim na glavni kolodvor z okrvavljenimi kolesi. Ta nena-vacna okolfičina je pričala, da se je proti koncil vožnje morala pripetiti kaka strašna nesreča. In res, komaj se je vlak ustavil, je strojevodja pohitel v prometni urad na kolodvoru in vidno razburjen javil službo vrSečemu uradniku, da je tekom vožnje med Barkovljami in Trstom, začul v bližini čuvajnice št. 22 zamolkel ropot, kakor da bi lokomotiva nekaj povozila; kljub ropotu vlaka je istočasno začul priduSen krik. Brezdvomno je na tistem mestu vlak nekoga povozil, kar so sicer tudi potrjevali krvavi madeži na lokomotivi. Prometni uradnik je nemudoma odposlal na označeno mesto več železničarjev s potrebnim sanitetnim materijalom. Ko so ti kmalu potem dospeli tja, so na£li na progi, ki je bila široko oš kropi jena s krvjo strašno razmesarjeno truplo vojaka. Nesrečnik je bil prerezan na dvoje pod trebuhom in je bil seveda mrtev. O žalostnem dogodku so bili obveščeni barkovljanskt orožniki, ki so se takoj podali na lice mesta, da izvrše predpisane ugotovitve. Na podlagi osebnih listin, ki so jih nadli pri njem, je bil nesrečni vojak spoznan za 25-letnega podbrigadirja finančnikov Angela Gal i o,. dodeljenega po-veljništvu tržaške legije finančnih stražnikov. Orožniki so spravili razmesarjeno truplo kraj tira, kjer je ostalo do včeraj zjutraj, ko je dospela na lice mesta sodna komisijami ga je dala prepeljati v mrtvašnico mestne bolnišnice. Ni bilo še mogoče z gotovostjo dognati, ali gre za nesrečo ali samomor. Zdi se pa. in ta domneva je tudi verjetnejša od druge, da gre za nesrečo. Nesrečni brigadir, ki se je mudil na progi po službenih o-pravkih, se je najbrž hotel umakniti brzo-vlaku iz Trsta na drugi tir, po katerem je istočasno prihajal od nasprotne strani vlak št. 628, ki ga pa Gallo radi ropota ni slišal, oziroma ni zapazil. Prišel je tako pod vlak in našel pod njim strašno smrt. Slabo mmerjene brce Na športnem igrišču pri Sv. Andreju sta v nedeljo popoldne merili svojo spretnost v brcanju nogometni četi športnega krožka «Capodistria» in tržaške «Ponziane>s pri kateri je igral tudi 27-letni mesar Sil-vij Gerbec, stanujoč v ulci Settefontaue št. 41. Zanj se je tekma slabo končala. V srditem metežu okoli žoge ga je igralec nasprotne čete brcnil, bržkone nehote, s ! tako silo v spodnji del trebuha, da je ido« ral Gerbec iskati pomoči v mestni bolnih niči, kjer se bo moral zdraviti pribliiiMi 8 dni — Slična, a po poeiedicah hujša neego* da je doletela 20-letnega kovača Karlf Stock, stanujočega v ulici Capuano H. 14, V7 nedeljo popoldne je v Miljah igral 8 tržaško četo «Cittavecchi&» proti tamošnji «Ederi». Tekma Je bila tako srdita, da pri nekaterih igralcih glava ni več vedela, kaj počenja noga. Ko ae je Stock, da ubrani strel v vrata ki jih je čuval, vrgel na žogo, ga je ta namenjena brca nasprotnega igralca zkdela v levi bok. Sunek je hil tako hud. da je moral Stocku prihiteti na pomoč zdravnik rešilne postaje. Nesrečni. Igralec je bil nato prepeljan v mestno bolnišnico, kjer bo moral legati najmanj tri tedne, ker ima kakor so ugotovili zdravniki — poškodovane ledvice. Porotno sodiiže ZLOČIN V RICMANJIH Govori braniteljev Državni pravdnik odv. De^si je včeraj i zaključil svoj zatožni govor, ki ga je mo-■ ral prekiniti v soboto radi pozne ure. Go* vornik je v splošnem doka/oval, da sta oba obtoženca kriva groznega zločina, katerega je postal žrtev Josip Zulian; Ivai^ Zulian mlajši ga je izvršil, oče pa mu bil neposredni pomagač. O tem ne more biti ni^akega dvoma več. Dalje je po u jal, da vprašanja, ki sta jih predi ara la branitelja, stremijo le za tem, da cma.» i> šajo odgovornost obtožencev. To velja sebuo za vprašanje nenameravaneg.i uui.i-ra glede obtoženca Ivana Zuliana situiT kajti pač ne moremo trditi, da ZuS'an n: nameraval ubiti brata, ko mu je zadal li*-..,-| manj 12 udarcev s sekiro. Tudi vprašanje 'sie.le samoobrambo in izzivanja ni unior-t-iki, zakaj znano je, da je bil Josip Ziiiiaa I uai uden 'zahrbtno, Ko je večerjal. V«» a j oista, bila pijana, kakor skušata doUr ^Ui j branitelja Končno e govornik poudarjal, i dta oMoženca tekom razprave nista j,ka-! z?'i'ikakega obžalovanja ali kosanj.l na*t grc/.nim zločinom, Čeravno je e.l.Mi iazineif inju morilec lastnega sina. Nista vredna i milosti, ker nista pokazala nikakega usmiljenja do nesrečne žrtve. Nato je dobil besedo odv. Contieras, ki govoril vse dopoldne in skoro dve uri pri popoldanski razprkvi. Za njim je govoril t odv. Zermaro, branitelj starega Zuliana. Govoril je iskoni ostalega dela popoldane-| ske razprave. Ker je končal ob po/.ni uri, i je predsednik prekinil razpravo, ki s<- bo nadaljevala in zaključila danes dopoldne« Vesti z Goriškega LJUDSKO CrLEDI&ČE - TBG. DOM V soboto 20. in nedeljo 21. t. m. se uprizori Moinšrjeva satirična komedija v treh dejanjih «Vra§». Ta komedija je ena naj silne j šib komedij, kar jih premore svetovna literatura. Leto za letom, Jo stolno no repertoirju vseh večjih gledišč. Za to uprizoritev bo pa otro- , kom vstop strogo zabranjen, kar naj upeštevajo tudi starši, da bi ne jemali t otrok s seboj. DRUŠTVA: — Izobraževalno društvo v Vipoižab priredi na praznik sv. Jožefa dne 19. III. 192H .obširno prireditev. Prosimo sosedna drn-i štva, da ta dan ne igrajo. Na svidenje! — Društvo «Sloga« v Ladri pri Kobaridu bo igralo na velikonočni pondeljek «Mi-klovo Zalo». — Natančnejše sporočimo Se pravočasno. Za enkrat prosimo gamo, da naj sosedna društva ta dan ne igrajo. Bo-j mo pa povrnili. Umrl je ^štirinajstletni Anton Pavšič z V ogrskega, o katerem smo pred par dnevi poročali, da je padel pod voz in zadobiT težke poškoil njihov obisk, ni bilo več na mestu. Popihali so jo v temno noč proti Tolminu; orožniki so jim sledili, a izsledili jUi niso. Od napora, ki so ga imeli v trgovini z blagajno, so se biii že na licu mesta okrepčali s salamom in vinom. Baje je aretiranih več t.s*inilj^ nih oseb, ki naj bi bile v /v« a i s teini tatovi in vlomilci. Nekaj dobrega in koristnega pa le tiči v zoboboli, ne toliko z;* bolnika, samega kakor za njegovo okolico. | Bolnik ne more zaspati, sliši ropot in oc!-j podi /ločince še o pravem časi*. Bam». d»-I i Friuli lahko da gospodični na lastne stri« | ške z zlatom plombirati bolni zob. i — Tudi požar smo imeli. Gorelo je pri j vdovi Ivani Štrukelj. Polovica hiše je po-! g-orela v noči od 5. na fi. t. m. V'7a-ok požaru ! je neznan. Reševanje pohištva je ovir. 1 hud veter. Zelo smo občutili pomanjkanje požarne brambe. I — V* tukajšnjem društvu se je pojavil ! razpor. Ker tiči v malenkostnih, pri dobri volji takoj premostljivih vzrokih, upamo, da se duhovi potolažijo in da zavlada, v našem društvu zopet sloga, ki je neobhodno potrebna za uspešno delovanje. Stran z i malenkostmi in na delo! AVČE Nezadovoljnost z našim občinskim ■ tajnikom se spreminja v pravo ogor-' čenje. Ne da hi zadostovalo oblastne I komandiranje po urada, ampak tudi k izven urada je edini njegov posel šikana in sitnarenjo. Spravlja se nad poš> < in sitnari nad pošturico, ob času zaprtja gostiln hodi po vasi, ukazuje točno z;r prtje in čaka, da bi komu napravil «kontravencjon». Posebno se je izkazal lurš ljudsko-šolski akademik, tajnik Hrovat o priliki zadnjih dogodkov glede vojaškega pokopališča*- Namesto, da bi pojasnil celo zadevo in razpršil vsa neopravičena sumničenja na račun našega ubogega ljudstva, je pa šele vpričo izprašujo-čega drž. pravd ni k a rjovel nad ubopimi ljudmi. Zadnji čas je, da se oblasti zganejo in popravijo sedanje neznosno stanje na občini v AvčahI ČEPOVAN Zadnjo nedeljo v februarju smo imeli kmetijsko predavanje. Predaval nam je g. dr. Veibiy o travništvu. K predavanju ne pripominjamo drugega kakor} da želimo več enakih predavanj, ker let potoni takili predavn|ij se bo začela/ še bolj vzbujati v nas zadružnika zavest. Danes brez zadružne organizacij«! ne more biti sploh ni kakega gospodarskega. razmaha. Pri nas se nahaja mnogo zelo zavednih kmetovalcev. Treba bi bilo le nekoliko volje, pogoji od ničlo. Po mokrem januarju nam je nudil februar nekaj pomladanskih dni, toda marec nas je s svojim pričeikora docela iznena-: lil. — Toplomer se je zopet pomaknil pod j ničlo, a burja in sneg sta nas spominjala tia zimo. Bovška šola je morala celo nekaj »bii prenehati s poukom, ker naše županstvo ni hotelo razumeti, da se ob mrazu pouk v nezakurjeni sobi ne more vršiti. I pamo pa, da bo konec letošnje zime zapečaten, a stari ljudje prerokujejo dobro tel o. j LADRA PRI KOBARIDU (V pouk in svarilo vsem tolminskim mlekarnam.) Tudi naša vasica črpa iz živinoreje glav-' .a vir svojih dohodkov. Deloma so teleta, ki prinesejo tu pa tam kak stotak, deloma se nam nabira članom mlekarne dan za dnevom po par liric za maslo ali pa sir iz-gotovljeno v mlekarni ali pa v poletnih stanovih na planini. Letos nas je pa obiskala v lem oziru iiida nesreča v obliki slai>e. nepoštene kupčije. Neki trgovec Zotti iz Tržiča, ki je naku-poval maslo tudi po št.viško-gorski planoti, se je oglasil tudi pri naši mlekarni ter je ponudil še višje cene kot drugi trgovci. Drugi trgovci mu ni^o hoteli slediti pri dviganju cen in so popustili. Voditelji naše mlekarne so torej napravili pogodbo s Zot-lijem za dobavljanje masla. Prvi teden je prišel točno po maslo in ga seveda tudii foeno plačal. Položil pa je le polovico do-| govorjene varščine. Drugi teden je odpe-j Jjal samo polovico masla, češ da rnu je, zmanjkalo denarja, tretji teden ga pa sploh ni bilo. Pretekli so tedni in trgovca ni bilo od nikoder. Blago se je kopičilo, maslo za-j starevalo in grenilo. Niso pomagali ne telegrami, ne nobena pospešnica. Tudi pot v Gorico, kjer se je končno predstavil dotični trgovec, ni ubogim našim vaščanom ničesar pomagala. Obljubil je sicer, da! pride tekom 24 ur po dogovorjeno blago, toda ni ga bilo. Bil je najbrže le neke vrste posredovalec brez lastnega kapitala. Kakor j liitro je cena maslu nekoliko popustila,! ni mogel več oddati po visokih pogojenih cenah; lastnega denarja tudi najbrže ni imel, in iako si je raje pustil zapasti nizko polovično varščino (kavcijo) ter ni dvignil niti blaga. Mlekarna ga pa tudi ne more tožiti za nastale stroške, ker možakar ničesar nima. Ostalo je približno za L 30.000 masla, katero so skušali ljudje na razne načine, po nizki ceni, a 10 lir kilogram, prodati. Vda-j rec je za nemalo nas silno občuten, ker imajo ljudje plačati silne dvomesečne obroke za davke in nimajo prav nobenega drugega denarja na razpolago. Ponavlja se sedaj po Tolminskem ista nevarnost za mlečne izdelke kot nekoč za pozidavo po vojni poškodovanih stavb in pa za prodajo drvi in stavbenega lesa.j Cela dežela je bila poplavljena od raznih i zadrug in zasebnih podjetij, ki so se po-j nujala za pozidavo po nižji, cenejši ceni kot druge domaČe tvrdke. Ljudje so jim nasedli in posledica tega, da so šli na li-j manire nepoznancem iz starih pokrajin I Italije, je sedaj ta, da dobivajo seda^ naši ljudje obvestila od finančne intendance, j »la morajo plačati 2. 3, 5, 10 in še več ti-sočev lir onim bankam, kjer so dotične! zadruge in dotični podjetniki na podlagi pooblastil podpisanih od naših ljudi, dvigali po mili volji previsoke predujme na račun vojne odškodnine. Prav enako se je godilo našim trgoveem v lesni kupčiji, ki so nasedali eden za dru-gim raznim nepoznanim tvrdkam, misleč ' da imajo opravka s poštenimi trgovci. Pa jih je izkušnja, draga izkušnja zmodro- ; vala. Pošiljali so vagone drvi v razna me-sta. Prve pošiljatve so bile točno plačane, kakor liitro je pa bila odposlana večja količina drvi, so zaman čakali na plačilo. Ko -o hoteli tožiti, se je izkazalo, da so kup-čevali z jiemaniči. Sploh pa toži se, ako se moreš, globoko doli v državi, kjer ne poznaš ne odvetnikov ne tamkajšnjih običajev — skratka ničesar, kar bi poznal, za kar bi se lahko prejel, oprl. In sedaj >mo že park ral doznali za slične "nake slučaje lahkovernosti in prevelike zaupljivosti našega ljudstva glede kupčije z mlečnimi izdelki. Odbori mlekarn naj strogo parijo pri sklepanju pogodb, k— da pravzaprav izročajo dragi in edini pri- I delek cele vasi. Predvsem morajo natančno I in gotovo vedeti, s kom da pravzaprav sklepajo pogodbe, ali zamore dotlčnlk b s svojim lastnim premoženjem jamčiti za | Izpolnitev pogodbe in za morebitne stroike : nastale iz neizpolnitve pogojev. Varfičina , (kavcija) sama ne zadostuje ker Jo dotičnih v slučaju zadrege prav rad izgubi, samo ; da se otrese vsčjih sitnosti. Vsaka mlo-; kar na naj stremi za tem, da si pridobi čim i direktnejših zvez z velikimi tvrdkami in predelovalnlcami masla ali pa z velikimi podjetji (veliki hoteli, bolnišnice, sanatorji i. t. d.) Pogodbe naj se sklepajo raje le s takimi velikimi podjetji, ki jamčijo za trajno odjeruanje masla, kot pa z malimi trge vci-podjetniki ki nudijo le momentano višje cene. Ne nasedite nobenemu nepoznanemu nazovi-trgovcu, ki vam ponuja višje cene kot drugi, samo da bi vas premamil, medtem ko pa ne more dolgo časa izpolnjevati svojih obvez. KANAL. Sadjerejsko in vinarsko društvo v Kanalu sporuoča, da se bo vršil dne 19, t. m. (sv. Jožef) prvi povojni občni zbor. | Zborovalo se bo v občinskem domu, ob 3. uri popoldne. I ŠT. PETER PRI GORICI. j Na vrhu našega hriba sv. Marka stoji spomenik padlim vojakom. Za gradbo iste-1 ga je kupila vlada zemljišče primernega' obsega. Kraj spomenika so že prejšnja leta j posuli tla s finim gramozom ter napravili grede in vsadili cvetlice. Letos je pa sklenila 'Vlada, da nasadi okrog spomenika mlade smreke. Z delom se je že pričelo. Za-I posleni so domačini, ženske in moški. Crez i leta bo na vrhu sv. Marka zelen smrekov ; gozdič, iz katerega bo gledal kameniti spomenik. Železni drogi, ki so bili postavljeni Že pred vojno, da bodo nosili električno žico, ki so pa radi vojne silno trpeli, posebno ko je avstrijska vlada pobrala ves baker, se zopet postavljajo in obetajo, da se kmalu združi redipuljski električni tok s podgorskim tokom pri Solkanu. Drogi namreč gredo skozi našo občino črez hrib sv. Marka na Ajševico. Naši ponočnjaki si privoščijo ob sobotah svečer mesto podoknic neumestne in neslane šale. Tako so pred kratkim odnesli pri Francetu Pavlinu z dvorišča plug in ga vrgli v vodnjak, oddaljen približno kakih 500 m od Pavli nove hiše. Govori se, da se je to zgodilo radi nekega dekleta. Takih šal naj bi ti ponočnjaki vendar ne počenjali! Pri našem vitezu Pepitu Galleusig-u, kier je bil prej napis «Municipio - županstvo«, ie sedaj mesto njega «Molino - mlina, i Mlinski kamen tega mlina se ne bo, kakor, pravijo, tako hitro %brabil, ker je tako umetno napravljen, da se skoraj ves teden prav nič ne vrti. PRVAČINA (Smrtna kosa) Ni minulo borih deset mesecev, odkar je preminula blagopokojna gospa Terezija Pahor jeva, žena blage duše, čistega značaja, spoštovana od nas vseh. A kruta bela žena se ni zadovoljila samo z njo, pač pa je pretrgala s svojo neusmiljeno roko nit mladega življenja tudi njeni vnukinji Almi. — Almica! Tebi naj bodo posvečene te vrstice! V neizbrisnem spominu mi ostaneš v moji duši! Kako si se Ti veselila življenja, igrajoč se mlada, polna zdravja, s svojimi tovarišicami še pred nekaj dnevi. Pač še nisi slutila, kako dviga nad Tvoje mlado življenje pošastna smrt svojo kruto roko! Nisi takrat še slutila, da boš zapustila v kratkem času one, kateri so Te ljubili. In ljubiti Te je moral vsakdo, kdor Te je le poznal. V spojnimi boš ostala vsakomur, kdor Te je videl, kako si se zvijala v neznosnih bolečinah za časa svoje kratke, a usodne za vratne bolezni. Nehote se je moral vsakdo vprašati: Kaj si zakrivil, Ti angel j čisti, na tem svetu, da toliko trpiš? Tebi je bila smrt gotovo tolažilna, katera Te je rešila neznosnih muk. — Hrajnil bom vse svoje življenje v duši Tvojo sliko, ko si ležala na mrtvaškem odru, lepa kot angelj miru, z deviškim vencem krog čela, v beli svileni obleki, v krogu plakajočih st ariše v, sorodnikov in prijateljev. Preselila si se iz te solzne doline v boljše življenje. Počivaj mirno angelj-j ček, v naročju Tvoje dobre babice, katera Te je tudi ljulnia z vso dnšo, in spominjaj se tudi na nas ostale revne zemljane, in oprosti tem vrsticam, katere Ti iz vse duše poklanja Tvoj prijatelj — Franjo! POBGORA Kdo je poklican, da reši pri nas pereče socialno vprašanje? Pred vojno so l»ili socialni demokrati, ki so si prisvajali pravico zastopati delavstvo, sedaj pa so se postavili komunisti na njih mesto. Zadnji čas je tudi njim odvzeta! možnost uveljavljanja in vse socialno delovanje počiva. Potreba delavskih organizacij je pa brezdvomno velika. To čutijo vsi, kajti za delavsko vprašanje se zanimajo, kar je nekaj Časa sem, vse mogoče struje in stranke. Največ si prizadeva seveda vladna stranka, da bi dobila vse naše delavstvo na svojo stran. Težko bo sicer uspela, ker je med delavstvom najmočnejša komunistična stranka, ki noče kar tako vreči puške v koruzo. Težko bo pripraviti rdeče mase do tega, da vstopijo v skrajno nacionalistično organizacijo, .katera, sovraži komuniste v dnu duše. Naravno |e to razpoloženje, kajti od delavstva s staro organizacijo in izredno disciplino se zahteva nič manj in nič več, kakor izdajstvo dolgoletnega programa, za katerega je trpelo in trpi še vedno. Nima sicer komunizem pokazati posebnih uspehov, a kljub temu je z malimi izjemami vse delavstvo prepričano, da je le komunizem njegov spas. S tem dejstvom bo moral računati vsakdo, ki bo hotel organizirati {podgorsko delavstvo. Začasno je sicer nemogoča kakršnakoli organizacija, če ni slučajno dirigirana od vladne stra-: ni, vendar bo s časom gotovo omogočeno tudi drugim socialnim delavcem | stopiti med može in žene zaposlene v , veliki podgorski tovarni ter jih organizirati, ne v kaki enostranski demagoški organizaciji, marveč v organizacijah, ki bodo vedno računale le na možne uspehe in se nostavljale v boj za ono, kar se bo od časa do časa poka-, zalo potrebno in dosegljivo z demagogijo. Z nedosegljivimi obljubami in zahtevami se ne sme zavajati ubogo delavstvo do kakih nepostavnosti, ki ga le spravijo v še večjo nesrečo, z druge strani pa je treba več dobrohotnega umevanja delavskih potreb ter upoštevanja žalostnega položaja, v katerem živi danes delavcc, in tako tudi z njim ravnati mah) bolj človeško in mu dati toliko, da bo zadovoljen. Le tem potoni bo omogočen uspešen boj proti rdeči internacionali, ne pa z nasilstvi, s prisilnim vpisovanjem delavcev v nepriljubljene sindikate, z zapori itd. Če: dobi delavstvo kar mu gre, potem se ni' bati ne njega, ne njegovih voditeljev. Ali je res potrebno, da se radi delavskih socialnih razmer razburjajo, delodajalec, delavec in oblasti?! Ne bi bilo bolje temeljito urediti vse te zadeve, da bi tako prišli vsi do zaželjenega miru. To nalogo si mora staviti res delavska, organizacija ter jo rešiti povoljno v prid vsem. CERKNO (Čndne razmere) Kako daleč so dozorele razmere pri nas in kako neznosno je že postalo postopanje nekaterih gospodov pri nas, priča sledeči dogodek iz preteklega tedna. Iz Gorice so se pripeljale z avtomobilom nekatere znane veličine goriškega fašja. Opravila so imeli na županstvu. Ko so opravili svoje, so se podali z gospodom županom v bližnjo gostilnico. Ker niso nekateri izmed teh gospodov znali slovenski, nekateri naši prisotni domačini pa ne italijanski, so govorili nemški, katerega jezika so bili oboji zmožni. Za nekoliko časa je prise-del le predobro znani občinski sluga Poženel, od katerega so morali naši ljudje že toliko sitnosti pretrpeti. Posluša, zmaje z glavno — nekaj mu ni prav. K »reči je prisedel k njemu še njegov zaščitnik in svetovalec dacar Daldan, zopet drugi «ljubljenec» našega ljudstva. Pijeta svoje kvartine, poslušat nič ne razumeta. S skrbjo na obrazih izgineta skozi vrata. Ko se dotična goriška gospoda odpravlja iz gostilne, jih čaka zunaj čudno prseeneče-nje. Dacar Daldan, ki je tudi obenem tajnik fašja, vodi štiri karabinerje in veleva gospodom: Stojte. Nastane razburjenje. Goričani se legitimirajo in se izkaže, da so oni v fašistovski stranki predstojniki dacarju. Dacar zakriči v razburjenju in onemogli jezi: Evviva Jugoslavia, Goričani mu odgovarjajo: Evviva Italia. — Drugi dan je idrijska pod prefektura nekaj poizvedovala; seveda ni straha, da bi se dacarju kaj zalega storilo. Mnogo je pritožb proti njemu in proti občinskemu tekaču, toda dosedaj so se zatisnile na pristojnem mestu obe očesi glede vseh nepravilnosti teh dveh nastavljencev. IDRIJA — VIdrijski dopisnik «Goriške Straže » se je v 18. št. z dne 5. marca spomnil gjasbeno-dramatične prireditve v ko- (Dalje na IV. strani) * I Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem, I da je naša nadvse ljubljena Ana (Mrle roj. Ribič I last lica mlekarne „Latteria Svizzera" I po kratki in mučni bolezni, v nedeljo, v krogu I svojih drag h preminula. I Pogreb blage pokojnice se jc vršil včeraj iz I hige žalosti Viale XX settembre Št. 12. Z,Ari V ALA Vsem, ki so nakaterikoli način počastili spomin naše nepozabne pokojnice, izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem onim blagim Jj osebam, ki so pokojnico spremili na njeni ll nnfi * Žalujoči soprog Franc, otroka Marija in Franc v imenu ostalih soiv dnikov*. % Brez posebnega obvestila. ZAHVALA Globoko ganjeni ob izrazih tolikega sočutja povodom smrti naše nepozabne žene, hčere sestre, nečakinje in sloahe Lizike RakovStek roi. Jakli izrekamo tem potom najsrčnejSo zahvaiu domačemu gosp. župniku Abramu, nadalje preč. gospodom dekanu Mons. Rojen, župnikom Kovačiču, Batlču in Reju za asistenco pri pogrebu. Poleg tega se zahvaljujemo Iz srca vsem cn m, ki so nam stali ob strani v dneh btidko-stl, v prvi vriti družini Fratnikovi, gdč. Anici Geržefjevi in g Marici Jenkovi. Posebno se zahvaljesio šolskemu nadzorniku g. Spazzapanu, didaktičnema ravnateljema gg. Morguttiju in Kalanu, zdravniku g. dr. Gentilliju, oro£niškctnu biigadirju g. Boschiju, županstvu in starešinstvu svetolucijskemu, g. Abramu, g. Alojziju Urbančičti za toložilen in poslovilen govor ob odprtem grobu, domačemu pevskemu zboru za ganljivo petje, darovalcem cvetja, innogoštevhiiin učiteljicam- in učiteljem in slednjič vsem predragim občanom, ki so mnogoštevilno spremljali blagopokojnico na njeni zadnji poti. Bog vsem stotero poplačaj! SV. TJJCUA, dne 10. sušca 1926. Josfip RafcovlCek, soprn«. Katari m Jakli« mati, Marija Voflerisch, sestra, Katarina Chlvfti:, trta, RakovICek Josip. oče. ('64) Angleško in tuzemsko blago najfinejše vrste. Površniki Covercoat in Gabardine zadnji vzorci za moške in ženske od L 24(1.— naprej. IZGOTOVLJENE OBLEKE Iz dobrega blaga od L 240.— do L d 50,—« Lastna krojacnica prvega reda. M. FISCHBEIN - Via Muratti 4 (tik gledališča Excelsior) _____- - __________ BI MALI OGLASI l| POMIABNO ZDRAVLJENJE. Trp os k i sol; (Sciroppo di salsapariglia delTAlabarda.! izdelan v lekarni Castellanovich, Trst via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnnjn žil, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilne in krepilno sredstvo. Steklenica stane L 11. Dobiva se samo v lekarni Castellano-vic h. 281 VOTA «BELL'AULBABDA» PROTI IZPADANJU LASI, steklenica £0 L (j se dobiva v lekarni «Castellanovicln> Trst, Via Giuliani 42. 357 NA CESTI med Sežano in Divačo se je dne 12. t. m. zgubila listnica z večjo svoto denarja, pribliino L 600.— Pošteni najditelj je naproSen, da jo prinese proti postavni nagradi, udovi Frančiški Prelee v Barkt h. žt. 36.__35Ć POSTELJA pri tnali družini se odda, najraje mladeniču. Naslo\ pri upravništvu 35* IZSUŠENA babica sprejema noseče na dom. Via Chiozza 50. priti. 34;J PRODA se 5 panjev čebeJ ;Kranjski) in že rabljena slamoreznica. janež Šore, mlinar, Slavina-Prestranek. 35C &OFER išče službe, če mogoče na deželi. Govori oba jezika. Nat»lov pove goriška uprava. 34/1 BABICA, avtorizirana. sprejema noseče, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 290 BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče. Adele fcmrvrsrljitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastira), lastna vila, telefon 20-64. 220 KIROMANT v ulici Pieia 12, vrata 6, pove srečo, prelcklosl in bodočnost življenia. 1583 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Via Madonnina i0/li 354 •_ PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekti jam. Steklenica za odrasle L 7.50, za. otroke L 5.—. Dobiva se v lekarni (Pastel!ano-vich, Trst, Via Giuliani 42._218 ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE, Robert Ber-ka Gorica, sedaj Corso Verdi 36- - Lastnik se je specijalizira I na Dunaju, bil več let asistent zobozdravnika dr. Pikla. Laboratorij otvorjen ie 1918. Sprejema od 9. do 12. in od 2. do fJ., ob nedeliali in pr&znikiii od 9. do 12. 253 ! ŽIVINOZDRAVNIŠKA SREDSTVA proti i vsaki živalski bolezni se dobijo v lekarni Castelanovicb, Trst, Via Giuliaui 42. 219 ELIZIR CKINA. Jako okusen. Vzbuja teč-I nost in jo najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L ti.— Dobiva se v lekarni j Čast e liano vit b, Trst, Via Giuliani 42. 1 _ > Tržaška posojilnica In hranilnica > i registrovana zadruga z omejenim poroštvom i VABILO 1! na ! XXXII. rili eSrai zbor ki se bo vršil, v prvo sklican, i u sredo, 24. marca 1926 ob 4. uri pop. 1 v drugo sklican pa. po § 49 zadružnih pravil, ' za primer nesklepčnosti o prvi skliebi : v sredo, 7. aprila 1926, ob 3. uri pop. . v lastni hiši via Torre bianca 19, I. nad. s sledečim dnevnim redom: l 1. Odobritev letnega poročila in računskega ; sklepa za 1. 1925. , 2. Razdelitev čistega dobička. . 3. Poročilo o rezervnem zakladu. » A. Čitanje revizijskega poročila. 5. lzprememba pravil. 6. Razni predlogi.*) 7. Volitev načelništva. 8. Volitev nadzoruišiva. TRST, dne 14. marca 1926. Načelni&tvo. i - ) 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kaieri niso na dnevnem redu. O teh predlogih pa obfni zbor ne more sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres ali će sc morejo izročiti posebnemu odseku ali nadzor nistvu, ali pa račeloittvu, da se o njih poroča v bo dočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo posta viti na dnevni red bodočega občnega zbora. (349) Skladišče 352 Pohištva dunajskega in lastnega izdelka po kon kurenčnih cenah s prodajo na drobno in debelo Semolich & C. Via Cecilia De Rfttmeyer št. 1 (Palaca Hittmeycr) voKal via C. (iliega št. 12 I " PO'DLISTEK______ J V LES VERNE: O*5) Skrivnostni otok Koč je minevala. Bilo je že okrog dveb, ito je Pencroffa nekdo stresel v spanju, da -te je prebudil. *Kaj pa je? je vprašal, ko -se je zbudil, n zbiral sToje misli 1 naglico, ki je lastnost lomorščakov. Poročevalec se je sklonil k njemu in re-tel: »Poslušajte, Pencroff!» Napeto je poslušal mornar, toda razen mnenja nevihte ni slikal nobenega drugega zvoka. «To jp veter, je rekel. — Ne, je odgovoril Gedeon Spilett, vno, ič prisluškujoč, meni se zdi, da sem fcul... — Ivai? j — Pasje lajanje. — Pasje lajanje; je v/.kliknil Peneroff in skočil pokoneu. — Da... Lajanje... — Ni mogoče! je odgovoril mornar. Kdo pa bi mogel razločevati skozi razsajajočp nevihto... — Posluhnite! Ali slišite sedaj? ga je prekinil poročevalec. Ko je Peneroff napel svojo pozornost, se inu je zdelo v hipu trenotne tišine, da sliši nekaj podobnega odaljenemu lajanju.... «No torej? je rekel poročevalec in prijel mornarja za — Da... da! je odgovoril Peneroff. To je Top! Naš Top!... je vzkliknil tedaj HarJ>ert, ki se je ravnokar zbudil, In vsi trije so skočili k izhodu. Le z veliko težavo so prišli do tja, zakaj veter jih je silovito potiskal na%aj; končno se jim je posrečilo priti ven, kjer so se na-, kionili na steno, da so mogli obstati. Gle-| dali so okrog sebe, ne da bi izpregovorilij Biia je popolna tema, ki je enakomerno zavila zemljo, nebo in vodo. Niti atom kake svetlobe ni razsvetljeval ozračja. I Nekaj minut so čakali poročevalec in j njegova tovariša. Nevihta jih je pribiia k steni; ploha jih je premočila, a pesek jih je slepil. Potem so med odmorom nevihte zaslišali vnovič lajanje, ki se je zdelo, da| prihaja iz velike daljave. Gotovo je bil Top, ki je tam lajal! Ali je bil v spremstvu ali ne? Bržčas ne; zakaj' Če hi bil N&b pri njem, bi se bil naglo vrnil h kaminu. Mornar je stisnil poročevalcu roko, ker to je bil edini način, po katerem sta se mogla razumeti. Ta stisk roke je pomenil: »Počakajte tukaj!« in izginil je v duplini.i Kmalu je prišel ven z gorečim snopom dračja m ga držal v temi kvišku ter žvižgal, čim glasneje j« mogel. Tedaj se je lajanje odzvalo veliko bliže, kakor da je žival Čakala baS na to zname-' I nje, in v nekaj trenotklh je planil v votli-j no pes, kateremu so Peneroff, Harbert in iSpilett takoj sledili. Takoj so vrgli na ogenj suhi jad i, da jo visoko zaplapolalo na ognjišču. I «Da, Top je!» je vzkliknil veselo Har-bert. In v resnici je bil Top, krasna žival, križane angleškoramanske pasme, ki se odlikuje po hitrosti in občutljivem vohu. I Bil je pes Cira Smitha... t Prišel pa je iam! Ni pripeljal s seboj ne Naba ne svojega gospodarja! i Kako mu je mogel nagon pokazati pot h kaminu? To je bilo nekaj nerazumlji-| vega v tako temni in viharni noči. Še manj razumljivo pa je bilo to, da ni bil Top ne truden ne upehan in tudi ne blatf-n ini umazan!.., 1 Harbert ga je potegnil k sebi in ga gladil z obema rokama po glavi. Psu je to božanje prijalo in drgni! je svoj vrat oh mla-deničeve prste. «Če je pes zopet tu, se mora najti tudi njegov gospodar! je pripomnil poročevalec. — Bog dajl je odvrnil Harbert. Pojdimo, Top nas bo vodil!« Peneroff ni sedaj ugovarjal, ker je čutil, da je Topova pojava omajala njeifnva oklepa 11 ja. t/Torej pojdimo! je rekel. Skrbno je Peneroff pokril o^lje na ognjišču in podtaknil še dva debela čoka, da bi našli ogenj oh povratku. Potem j*- \zH ostanke večerje in sledil psu, ki se je 7.d**-lo, da čaka na odhod. Poročevalec in mladenič >ta sledila in so v temo. Razsajajoča nevihta je dosegla v tem hipu najvišjo stopnjo -ilovitosti. Ker je hil mlaj in je bilo torej nočno ozvezdje v ikonjukciji s solncem, ni prodrl skozi ol»-; lake niti najmanjši svetlobni žarek od zemeljskih trahantov. Da bi si izbrali premočrtno smer, je bilo torej nemogoče, zato je bilo najbolje, da so zaupali p»«ienni nagonu. Poročevalec in mladenič sta šla tik /.;» psom, Peneroff je zaključil vrsto. Govoriti niso mogli. Ploha ni bila huda, ker jc siloviti veter sproti razpršil vodne i posebno zapomnijo gg. dijaki. Tudi v umetnosti je tem ljudem strankar-stvo nad vse. | Izprshofll še ne pmu starec upokojenca po Gorici Ir. okolic! (Konec; prvi del v «Edinosti« od 11. t. m.)j Sedeža mi tam iih ponujajo nikoli, ker \>i dobro vedo, da oita vegasta in krevlja-j sta stolica, ki sameva ob zi«!u. ni podobna in sposobna za mojih 85 kg žive vage. Pa j tudi tu se držijo gospodje nekam kislo: j gospod N eda rn i r brska po svojih dolgih lr*>eh in pomilovalno gleda na mojo plešo,; ilrži se. ko da so nm vse njegove domače' živali zbezljale, videti je. ko ila. Jaz. pčk na Triglav!! A — berine. Vam rečem. Ceniu je Triglav zrastel tako visoko? Same nesreče se dogajajo tam gori. Da nima tako strmih in visokih sten, bi naš nepozabljeni rojak dr. Klemeni Jug še danes fiiozofiral iti pisal lepe stvari. Neki član našega o-mizja je pripovedoval, da je bil poleti tam gori, da je hodil sicer po lepi «polozni» | poti, le nad nekim prepadom da so morali iczii po železnih klinih, koder Še najstarejši gamz ne hi mogel. Ko so prilezli pod vrh. jo začelo mesti, ila so morali ostati v j neki koči, kjer so tri dni in tri noči — ta-, rokirali... Prav jim bodi. jaz hodim samo ondot, koder si vsaj gamz upa zastaviti svoje parklje, višje pa me ne spravite! Pravijo, da se s Triglava uživa lep razgled.1 Io je že mogoče, čemu bi sicer imel tako visoke grebene; a kdo mi jamči, da se bo •«plnh kaj videlo? Naj grem morda taro-kirat t ia gori na strme vrhe ko moj ome-.ijeni prijatelj? Pa kar tri zaporedoma! Sej cPri Maksu - me Primož Vitez, prof černič in šisto v dveh urah os kube j o. da je na-' ravnost škandal. Bom jaz iskal lepega raz-: gleda, ko ga ni lepšega nego je z goriškega; Uradu, s Kostanjevice, s Kalvarije pri Pod-' gori, s hriba Št. Mihela nad Sovodnjami! Rad grem na Caven nad srnjaka, na Nein-i ^ki hrib nad petelina, v Tribuške stene; nad ganrtza, tisto že in z veseljem in naj tešče, ako ni drugače. S puško v roki in z' dobrim prigrazkom v nahrbtniku je povsem drugačen užitek kol pa s krampeži na čevljih po letin in snegu. Že sama misel na to mi povzroča kihanje in prehlad! —j V ostalem se v pobu meri strinjam z iz-' vajanjem svojega tovariša Fr. Sta rovaš-! ■tega. ki je v svetovno/nam reviji »Planinska sirutka* pred dvema lotoma vsemu! svetu jasno dokazal, da mi ne potrebujemo! vratoioinnih planinskih društev. Baš isti1 Fr. Siarovašk - i — mi tudi nikoli ne za-i mori. ker je sila dober človek. .'»ko mu! ikradem par stavkov iz omenjene učne razprave, ki se mi zdijo vsakega uvažova-! nja vredni, tla odklonom Jeklenčičevo va-j bilo za hojo na Triglav, kjer bi se na onih salamenskib železnih klinih nad predali j i meni mogla pripetiti kaka nezgoda. Da' »i se mi le ne sanjalo o tem! Poleg naštetih j zlolov v goriški okoliei, poznam še enega ia 1 j.^ega. in stcer na Sv. goro. ki se v/.di-, rftije celih (i(>5 metrov nad morjem. Ako ti zdi, greš o lepem vremenu ob šestih.i kosiš pa že doma. Ako se napotiš šele po črni kavi, recimo ob 14., imaš Časa dovoli,! »ta se nagledaš, namoliš, pojužinaŠ, ob 18. pa že sediš ob svojem taroku. So pa tudi taki. ki hodijo vsako božjo nedeljo in zapovedan praznik tja gor. Poznain pobožnega fanta iz svoje žlahte, ki ga ne udrti ne sneg ne burja, ne dež ne mraz, da ne bi Šel vsako nedeljo na vse zgodaj tja gor. Le to mi Še ni popolnoma jasno, ali hodi le na božjo pot in romanje, ali tiči kaj drugega vmes. — Pa še ta planinski izlet ni vselej brez nezgode, kar pričata naslednja dva resnična dogodka: Živel je tam gori v samostanu pobožen gospod, ki se je pisal za Goloba, pravzaprav za Jereba, pa nisem hotel tega takoj povedati, da ne bi koj v začetku vsi ljudje izvedeli njegovega pravega priimka. Vidite, ta gospod se je bil svoje »trii napotil na Vipavsko in je prišel že pred polnočjo iz doline tihe ves krvav, raztrgan in gologlav pod domačo streho. Dobri gospod superior ga vpraša i v prijazno-službenem glasu, kako in zakaj ! je tako zdelan. Gospod Jereb, hočem reči: ; gospod Golob, se je liotel lepo spoštljivo (odkriti, pa ni mogel, ker ni imel klobuka hi je začel kolcati: «Heu, me miserum! Godi se rni kot možu, ki je šel v Jeriho ino je pade! med razbojnike. Vedite, re-verendissime et adinoduin speetabilis Domine superior. da so i mene napadli, pa kar trije, eden za drugim!« — «To ni mogoče!» de začudeni superior. «Pa ste jih spoznal i ?» — «Mhm,» odgovori ta. "Malo da ne bi me pustili ležati v ranah in krvi, ker ni bilo prav nobenega bližnjega romarja...« — «Pa kdo so bili oni trije razbojniki?« — «Sami domačini, gospod superior: eden je bil Kraševec, drugi Vipavec, a najmočnejši sunek mi je dal star Bric, ki je že od nekdaj hudirjev stric!» — «AIo spat!» veli dobri superior, g. Golob pa jej kolovrati 1 po stopnicah in je še spotoma • molil: «Oče nebeški, glej, še en kozarček' zdej...» V ljutih ranah je spal, toda ne pravi mirno, ker so mu je še dobre pol ure —j kolca Io. — Druga nezgoda se je pripetila lanjsko poletje v nasprotni, to je: na potil s Sv. gore. kakor je neko nedeljo romala j [večja družba goriških gospa in gospodičen Iv pisanih bluzah, izpodrezanih krilih in v ! belih čeveljčkih s silno visokimi podpet-! niki kar naravnost do Cernetove gostilne.; Nazaj grede jo neki duhoviti izletnici v i najlepši dobi še pred prvo ra jdo desni pod-j petnik kratkomalo odpovedal visoko služ-i ' bo in se poslovil od belega čeveljčka, levi pa se jo moško držal, le zvrnjen je bil in; i je pisano gledal za svojim nezvestim bra-| I tom, ki jo je kar na svojo pest ubral v lepo I soško dolino. Morete rni verjeti, da je ome-| n jena gospodična spričo tega neveselega! dogodka še težje hodila, zlasti radi tega,; ker se je njen nožni palček krčevito držal j nežnega mezinčka s kurjim očescem vred, j ostali prstki pa so čepeli eden vrh drugega; kot mlade lastavice, mile ptice, v preoz-i kom gnezdecu. Zato sem ji v svoji obče-,1 znani in priznani prijaznosti nujno sveto-; val. naj odbije Še levi podpeinik, da bo po-: tem lažje hodila po bližnjicah ali koder boj pač hotela. Nu, ona me jezno zavrne, češ,i da taka obutev ne bi odgovarjala niti naj-| skromnejšim zahtevam pariške mode. j Kljub temu je baje srečno prišantala pod i domačo streho. Povejte mi pa, rodoljubi, j kako bi bila ta reva prišla dol s Triglava?!. — Na te moje temeljite dokaze, ki vsi kri-' •čijo prijatelj Jeklenčič z orjaškimi pleči, j i gne prijatelj Jeklenčič z orjaškimi pleči,' iker je spoznal, da jaz ne bom nikoli pel! I one lepe «Ko gledam z vrh Triglava...«, j i vsaj gori ne. Nato povzame besedo g. Ne-: ; damir, zasukne svojo dolgo kocinastoj i brado v Čedno metlico, se pošegeta z njo! i pod nosom in stavi posredovalni predlog. I j po katerem bi oni trije prišli do planin-! skega užitka, jaz pa do lovskega. Modre so j bih* njegove besede, pazljivo smo jih po-; i slušali in ohranili v svojih srcih, pa je vredno, da jih tu ponovim. «iludiča, čemu i naj hodimo tako daleč? V Reuče pojdimo!j Vlak odhaja ob 13.34, pa se popeljemo do Volčje drage, odondot pol urice peš do prijatelja Tite. Tam se pokrepčaino s pol litra vipavca, nato gremo z Vami, g. —i—. do Faitovega hriba in prepodimo nekoliko slok pred Vašo puško, ki nikoli ne zgreši cilja. Medtem da g. Tita pripraviti na tisti krasni verandi z onim bajnim razgledom na Caven, Nanos in Gorico na Vaš račun ; dobro južino, ob 22 pa sedimo že doma ali pa kje drugje. Hudiča — tega ima g. Nedamir vedno na jeziku — ali govorim i prav ali ne?» — Ker upam, da bo dotlej poravnan moj zadnji predujem in da mi g. Pair Toute za nameravani izlet dovoli novega, sem navdušeno pristal, in to že spričo tega, ker velecenjeni gospod pred-i govornik ni le izvrsten humorist, temveč ima tudi odlična lovske sposobnosti, ki si jih je pridobil že pred 20 leti na neki bra-i:ad v Stari gori blizu Gorice. Nisem pa v Nedamirovib spisih še nikjer čital o tem velevažnem dogodku, ki ga v svoji skromnosti nikjer ne omenja, pa naj jaz o tem nekaj povem, kar bo služilo kot vir za poznejše rodove in slovenske literarne zgodovinarje. To vam je bilo tako: Gospod dr. O-O-O je bil prvo nedeljo po Novem letu povabil na lov vse, kar je nosilo puško risano, in še 12 brakov si je bil izposodil. Teh sem bil še posebej vesel, ker sem upal, ,da preženejo onih par fazanov, zajcev in srn v moje šempetrsko lovišče, ki je neposredno mejilo na O-O-O-ovo. Zbirališče je bilo ob U.30 v kavarni na Travniku, kjer je nekoliko odličnih zastopnikov tedanje slovenske ajeunesse dorće» v dolgih salonskih suknjah in lakastih čevljih po noči preplesani v «Citalnici» zehalo in čakalo, dokler bo kje prvi goljaž mehak in kuhan. Toda ne vsi, prosim! Častno izjemo je napravil edini g. Nedamir, ki je kar brez goljaža in zajtrka zaklical: «Hudiča, vza-m i te še mene sdbo! Puške res nimam, še streljati ne znani, a med pogaujače se uvrstim. da se čimprej iznebim krmežljivega presnega mucka«. Ostal je mož - beseda. Kakršen je bil, je Šel z nami do Bajte, kjer so čakali še ostali povabljeni lovci iz okoliee. Pa je začel prvi pogon med gostim akacovjem in robidovjem; lazili smo po ilovnatih tleh, po opolzlih stezah, globokih, zoranih kolovozih, ki jim pravijo «klapaturne«, iz megle je pršelo, s štirimi besedami povedano: nič prijetno ni bilo. O divjačini ni bilo sledu, pa so jo braki po bližnjicah popihali domu. Dr. O-O-O je sicer nosil v roki in kazal kup odpadkov in trdil, da jih je pustila tam stara srna, a to je bila Mervinova ovca, ki je tam muli la sulio travo, kakor se je to pozneje izkazalo. Do poldne so spodili ba£ pred mojo rev starega lisjaka. In to je bilo prav, ker kdo drugi bi ga itak ne bil počil v oni goščavi... s kožuhom, ki je bil po takratnih tržnih cenah med brati in sestrami vreden svojih 7 kronlc, je mogel dr. O-O-O kriti vse stroške bogatega kosila, ki ga je na elegantnih vabilik bahavo obetal... Pod starim borom vrti Stare gore je plapolal ogenj, zapel je «halali», pa smo se zbrali; Po kupu žerjavice sem sklepal, da bodo pekli na ražnju debelega prašička ali vsaj ko&truna. Da, figo! Pet kg navadnega — krompirja in trt kg drobnih, kislih jabolk je pokrivala ierjavica pod pepelom. Bom jaz na prvo predpustno nedeljo za kosilo otepal na pol pečen krompir in požiral skomine pri kislih jabolkih, ko imam v nahrbtniku dobršen kos zajčjega hrbta in čutarco vina domačga pridelka! Najbolj se mi je smilil nai salonski poganjač. Robido vo grmovje ni prizaneslo njegovi črni obleki, goeto blato pa ne njegovim čevljem. Revež je bil tak, ko da je obul visoke škornje is solidnega — cementa. Murka pa mu je docela pregnal kos mrzle pečenke ; in moja čutarica, iz katere je vlekel, da je ! skoroda padel vznak. Po kosilu jo je ubral po bližnjici do Bajte, kjer smo i mi proti večeru slavili «zadnji pogon«. Ko je dr-O-O-O prešteval bogati plen, se je izkazalo da je med divjačino, poleg lisjaka, še en zajček, tri šoje, dva črna kosa in ena — veverica... To je bil prvi lovski «debut» g. Neda-mira. Koliko je napredoval pod okriljem sv. Huberta v teh zadnjih 20 letih, se izkaže o poletu dolgokljunih slok nad Ren-čami. O tem vam bom Še posebej poročal pred Veliko nočjo, ko se bo v cerkvi pel veseli «Leatare», ker takrat je najboljši čas za te mile goste z juga na njih veselem poletu v domovino.. _—i—• Književnost in umetnost KRPAN MLAJŠI V IDRIJI Ta vesela historija vese'lega pisatelja v 4 dejanjih je doživela zopet novo uprizoritev, dobro podano in skrbno pripravljeno. Doživela je tudi dokaj razumevanja pri ljudeh, ki so predzadnjo soboto napolnili dvorano, čeravno jih je strašila malo Uda pest Kalinova, ki bi rad ukazoval tudi tam, kjer mu ni treba, kot se je zgodilo pri zadnjem koncertu. Igra je bila v naših k r a.jili prvič igrana. Doslej v Primorju ni -še doživela uprizoritve. Nalaga režiji, igralcem in kulisnemu mojstru precej težkih nalog. Kar se tiče režije pri uprizoritvi v Idriji, rečem, da je bila dobra in resna, vendar sem opazil dvoje napaka Preveč se zanaša samo na tekst in ustvari malo samorastlega, ne zna vdahniti posameznim igralcem njih okoliša, radi česar je premajhna razlika med posameznimi tipi, ki jih po navadi loči le j obleka, kar dela potem posamezne prizore enoiične, marsikatero stvar zatre, da sploh ne pride do veljave, in drugič zopet da gotovim prizorom drugo lice,j kot bi moralo biti. V zaporednih igrah se ne opazi napredek, kot bi ga moral, i imeti stalen režišer, ki se vedno giblje i v krogu istih igralcev. Gotovo pa naj | vsak način zasluži vso čast in pa resno; j priznanje človek, režišer-samouk, )A io-j | liko žrtvuje za svoj posel in svoje igre. Z majhnim trudom bi se ti nedostatki. popravili. Igralci Izobraževalnega društva soj pač pridni in vztrajni ljudje. Gledam j nanje kot na igralce pri iej veseli hi-; storiji, ker pri drugih igrah marsikaj1 manjka. Zlasti je ugajal in bil res ves ! v svoji vlogi Krpan, kateremu je; manjkala samo malo bolj mladostna; maska in so bili odveč prelepo poče-i sani lasje. Škoda, da ne zna vriskati.' Pri Krpanu je pravo kranjsko vriskanje nujno potrebno. Lepo družbo mu je delal, v kolikor se je poglobil v svojo vlogo, sam cesar. Mladega igralca hi bilo samo treba pošteno prijeti v roko, ! pa bi šlo z njim. da bi nam dal še ! marsikaj. Župan ni pogodil svojega človeka tako popolnoma, kot smo to pri njeni navajeni. Zdi se mi, da ni igral z ono ljubeznijo in resničnostjo, kol se vživi v resne, dramske vloge. Kosobrin je dober junak. Društvo mu bo lal.ko ! še mnogokrat poverilo kako vlogo in j kako drugo nalogo. Izvedel jo bo dobro. | Minister pa ije bil premalo minister (svojega časa in veka. Zdi se mi, da živi i preveč še zaviva po idrijski «šprahi»; malo tudi vsled krivde režije, ni prišla do one veljave, ki ji jo je namenil pisatelj. Izmed ženskih vlog moram pohvalno omeniti Jerico, medtem ko princesa preveč še zaviva po idrijski «špralii» in bi ji svetoval, da na glas čita. Tudi par -elov je bilo slišati prav po nepotrebnem. Meščanke pa takrat še niso nosile modernih klobukov. Da ne pozabim omeniti tudi Branka, ki je bil ves viteški in je s svojim lepim nastopom res ugajal. Kuliserija za idrijski oder še precej popolna, čeravno naj bi kulisni mojster drugič bil malo bolj priden. Zlasti Še naj bi pasil, da se ne zgodi kaj takega. kot se je v IV. dejanju prav po nepotrebnem. Bila je nesreča, res, pa vseeno nepotrebna. Rekel sem že, da igralci ne napredujejo z onim korakom kot bi to bilo pričakovati. Zalo pa bi želel, da si vzamejo stvar k srcu in zavzeti bodo na idiii-; skem odru ono mesto, ki ga po vsej . pravici zaslužijo po svoji požrtvoval-i nosti. Ne bi stalo mnogo njih same, da si opomorejo do one popolne veljave, ki jo zamorejo prenesti dobri diletantje. Želel bi videti še par nastopov. Omeniti moram, da so igralci sami rudarji, ki si morajo krasti Čas za igranje in vaje. Ljudje so m igri čudili in so jo prvi večer vzljubili. Dok&z, da je igra lepa in dobro podana* Seveda ni manjkalo pretiranega smeha, ki se ga naši ljudje ne morejo otresti, vendar je bolje, da se na glas smejejo pri veseloigri, kot da se režijo pri drami. V tem oziru čaka idrijske igralce Še precejšnja naloga, ki tiči v tem, da morajo vzgojiti gledališko publiko, ki bo gledišče razumela. Tudi nekaj drugega bi bilo potreba: idrijski oder ne odgovarja več zahtevam časa in novih dramskih del. Radoveden sem, kdo bo prvi, ki bo v tem oziru napravil prve korake. In še eno željo bi ob tej priliki izrekel: Idriji ne zadostuje več igranje, ki smo ga prinesli izza predvojnih časov s seboj. Idriji je nujno treba boljšega igranja, nove šole, novih tipov. Zalo pa predlagani, da se organizira dramska šola. Radoveden sem. katero društvo bo ta predlog prvo uvaževalo in ustvarilo res nekaj dobrega. — Z. I\. Kulturno življenje v Čehoslovaški. V praškem «Obečnom domu» je bila otvorjena te dni ob številni udeležbi oficijelnih in umetniških krogov, razstava bolgarskega slikarstva pod protektoratom primatorja mesta Prage, dr.ja Bakse. Po slavnostnem govoru predsednika tega poslednjega in slikarja Alfonza Muche je govoril pooblaščeni minister in poslanik bolgarski, profesor D. MihalČev. Razstava vsebuje dela vseh znanstvenih sodobnih umetnikov Bolgarske v slikarstvu in plastiki. Cehoslovaška kritika pozdravlja to izložbo kaj toplo, ker vidi v nji nov korak k medsebojnemu umetniškemu poznavanju slovanskih narodov. Slavni italijanski dirigent Bernardino Molinari, ki je pred dvemi tetini izvedel v Pragi z velikim uspehom Berlitzov «Requiem», je naštudiral s češko lilharruo-nijo in najstarejšim češkim pevskim društvom «Hlabol», Dvora kov «Stabat Mater«, ki je položil temelj Dvorakovi svetovni slavi. Molinari je izvedel to kompozicijo I s potinni uspehom. Kritika naglaša, da so je dirigenat — dočim je pri «Hequiemu znal izzvati iz orkestra in pevskega društva velike in dramsko muzikalne kontraste — v Dvorakovem delu poglobil v uravnoteženo glasbeno strujo tega dela, prežetega od diha toploga obožavanja od žalostnega začetka pa do zmagonosnega i vrhunca, ki zaključuje kompozicijo. Za j češko muziko imajo Molinarijevi obiski I dvojen pomen. Deloma zato, ker omogo-j čajo vsakoletne velike muzikalne produk-j o.ije, ki jim je uspeh že v naprej zagotov-i Ijen. Deloma pa zato, ker temeljno dopri-; našajo k uvajanju češke muzike na sve-i lovni forum. Kajti Molinari, spoznavši češke kompozicije v avtentičnem domačem izvajanju, jih izvaja potem često v ino-j zmstvu. Tako so bo v tem letu na jesen ! v rimskem «Augusteumu» pod njegovim vodstvom v filharmoničnih koncertih izvajal ciklus Smetane: «Moja domovina«, Dvofakov «Štaba t mater» in vse njegove simfonije. Molinari pride v tem letu ponovno v Prago, da bo povodom velikih sokolskih slavnosti dirigiral Smetane ciklus simfonijskih pesmi: «Moja domvina«. Te dni yo do^li prvič v Prago slovaški učltelji-pevci, ki so priredili v «Obecnem domu« velik koncert. Praško občinstvo je navdušeno pozdravljalo slovaške pevce. Na svojem koncertu so podali izčrpen pregled slovaške zborove kompozicije. V Krak ovu so te dni prvikrat uprizorili na poljskem odru šaljivo igro češkega pisca F. X. Svobode i%. i Jurčiča L 3, Počkaj I. Io. Deško 1,*>. <\ slov. konzulat 20, Orel A. 5, Sila F. 1<>. k te K. *>, Ivančič J. 10, Ig. Vidmar . !ak Starec 10, Zorn Iv. tu. Skrinjar S. !Y Ko šuta I. 10, Blažgk M. 10, barič A. 10, šk-i I J. 10, (.iaharija Iv. 5, babčič J. 10, Matilda pri g. Pek levi 5, Gulič M. 10, Sila Aut. I o, Ujčič I. 10. Trampu- I.. 12, Resinovič 10. Brezovic M. 10; skupaj L 34."»: popre na zna njenih L 155, kar znaša I. 500. Halje. Plačali so za Kurentovo slavnost šentjakobski podružnici šol. društva slede« gg.: Bevc J. L 10. tiustinčič Iv. ."». Dujmt. j vič A. 15, širok vd. Marija 15, Černigoj i ; L 30, N. N. 10, Sonc V. 10, Cioinbac F. lu Stantig J. 10, Sosič .1. 10, Tomažič .1 in P L Zavadlal J. 10. štrekelj ded 20, hl-I Forcesin 20, Žigson L 5. I. Prolog 10. in j mažič i. dr. 20, manuf. trg. pri «Slavcu in. J Oeket R. 10. zaloga Francka M. Berger vo. tvrdka Žagar 15. Mikota J. KC K. Sosič lo I Trž. pos. in liran. 100, Modrijan V. 10. Vra i bec E. 5, Pertot A. 10, Slavec 5. Mikelič G. 5, Gr. Babič 15, Ajdišek J. A. 1'od-bršcek 5, dr. D. Godina tu. \ odopiv<*i i.. 10. Cerkv. pov. zbor 25; skupaj 1. 53n. poprej L 500; skupaj L 1030. (Sledi Za otroški vrtec pri Sv. Ivanu daroval M Stepančič I. 10 Denar hrani hlauajnu i Dve veseli družbi nabrali >:a klub K.-,i rantistov, prva ll.ll); druga 52.10 1 i I Skupno 63.50. Posnemajte! Iskrena hvala! Spominjajte se ob vseh priiikah z darovi Dijaške kuhinje v Gorici DEVIZE: , Trst., lf> marca Amtt6rd*m od !)!»().— do !<>.)• . Hel^ija od 113 — do 113.50; Pariš nO25 do 0 - . Lon.len od 121. 7 do 121.15» : N>w Vork ' J-J j do 2-J.9l>; Španija o4 — do — ; ^vica ■> i?ff.fi0 do 4 : Atene od 13.50 do .15 LJ U I od 5'U.— do o'J ti.— ; Bukareit od li>.2"» do 1" -'Praga od T3.7o do 74. O.^raka od t»,M 11."» I j 0.OU6I; Duuaj od -.349 do —.3.3: j 4.1.*5 do 4 t.lj. j Ken«čijrtic<* obve-tnic« 71 lo. VALUTE: Trst: 15. marc i Avstrijske kiour 0.0 H.r« ■ 0 03Ć2 : dinarji od 43/»'» do i4. —; dokirji od 21 7-do 24 5H ; novci po 20 fruikov o I 04. d . 97 ; funt Steriiag od 120.90 do Anton Šfsnta, trgsuec, D^tija Kupujem seno in slamo Plačam po dogovoru. imm: JTEH B, fibiiazto, Tel. 13. fi©S __- đ JH 3 Zobozdravnik M. D. dr. D. Ssnžes specijalist za ustne in zobne boiez.ii perfekcljonlran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via ti. R. irr.briani 16J. (prej Via l. Giomii) J Od 9-12 in od 8-7 321 g B______L« - ..-ž» i Wg m rasna pralno m!io L m zahtevajte znano znamko ■ J llVlittMKji j KRONE j 9 po L. 2.10 komad g I Zlatu, kriljant t, plalis. 20-krenskc ziarc k mit | 9 kupuje in plačuje po najvišjih cenah C I Albert Povh — urarna I I Trst« Via Maizini 46 .<1» | gilH JEZIKI | Četrtek | i 1g- i I marca | ! Novi tečaji sn || | iOLA BERLITZ | g Zasebne in skupne lekcije g I Vta Torr« bianca N.21 • Trst I S Vpl.ovaoje dnevno od 9-21 S blH JEZIKI HIlJ