Participacija
Ceprav besede participacija marsikdo niti ne bi znal prevesti, če bi ga kdo pri-jel za jezik, pa je vsaj približen pomen znan menda že vsakomur, ki je imel kdaj opravka z belimi haljami. Pomeni prispe-vek, soudeležbo — torej poseg v žep, če stvar izrečemo povsem »banalno«.
Kadar pa gre za naše žepe, so seveda razprave še posebno vroče — čeprav ne slonijo vedno na razumevanju in morda tu-di ne vodijo vedno v najkoristnejšo smer. Tako je tokrat tudi s to zloglasno soude-ležbo občana, ki bo poslej (ko bodo spo-razumi po razpravi sprejeti) pomenili do-ločene dinarje ob pregledu, zdravstvenih uslugah, zdravilih itd ...
Odmevi s »terena« so takšni, kakršne je bilo pač mogoče pričakovati: negativ-ni. Seveda bi se prenaglil, kdot bi sedaj privlekel izza hrbta batino in začel iskati tiste, ki so »proti« — ker da gre pač za zagate, ki jih drugače ne moremo rešiti...
Pri teh razpravah namreč največkrat sploh ne gre za premlevanje prispevkov, temveč za preprosto združevanje razprave o participaciji z razpravo o organizirano-sti zdravstvene službe — na kar so pri-pravljalci te akcije sicer pozabili. Kajti, poglejte: če se podražijo časopisi, oblju-bijo uredništva bralcem za novo ceno vsaj povečan obseg; dražji avtomobil ima naj-večkrat vsaj nekaj dodatnih okraskov ali izboljšav (ne velja za jugoslovanske avto-mobile) — zato je razumljivo in upravi-čeno vprašanje občana: bo plačal več za enake usluge, vrste pred čakalnicami (in dišečo kavico za zaprtimi vrati ordinacij), omalovažujoč odnos nekaterih zdravstve-nih delavcev do potrpežljivih pacientov, ki premolčijo tudi »drseči« delovni čas (v šišenskem zdravstvenem domu, recimo, je veliko takšnih urnikov), nekajurne malice in še kaj...? Ali pa se bo občanovemu pri-spevku pridružila tudi odločna in kon-kretna akcija pri sami organizaciji zdrav-stva?
Od tod torej pomisleki in spotikljaji. Dokler ne bodo docela razjasnjeni, kakšne-ga posebnega navdušenja zagotovo ne bo. Na potezi so torej — kljub vsemu — tudi zdravstveni delavci...