Kmečke razprare. Vaši otroci bodo vaši sodniki! — Te besede Izveličarjevo ne veljajo samo judom in njihovemu zarodu; nego namenjcne so tudi nam. Pomenijo nainreč, da mora vsak človek skrbeti, kakor za prihodnjost dušOj tako ludi telesa, za blagostanje svoje in svojili naslcdnikov. S tem je posebno kmet prevzel težko breme, svojega posestva ne zanemarjati,- temuč paziti, da ga izroči svojim naslednikom enako, če ne boljše, kakor ga je on podedoval po svojem oeolu. Kako pa se godi v teni obziru pri nas? Dragi kmetje slovenski, roko na srce, govorimo resnico, če tudi je raorda marsikomu neprijetno. Priznati moramo, da vrednost naših posestev se z maliini izjemaini povsod krči, ker kmot ne jeinlje od njih, kakor bi moral, samo obresti, temveč lotil se je tudi glavnice, za čosar voljo se ona zmanjSuje, vrednost posestva pa taja. Mislim namreč na krasoto naših krajev, naše gozde, ki so bili od nekedaj že ponos kmeta in njegova nada za prihodnjost. Slari Ijudje pravijo, koliko se je spremenilo v kratkih desetletjib po naših pogorjih in kakor se kaže, se še bode. Kaže se, če bomo gozde tako sekali, kakor se sekajo zdaj tu in tam, da ne bode treba dolgo čakati, pa bode prijetne gajo naših gozdov splavila Drava in odpeljala železnica, nam pa ostane pusta planjava. Toda temu vsenm ni kriv kraet, ker on dostikrat seka prisiljen od raznih dolžnikov. Prva krivda teinu je, ker se posestva pri oddaji na otroke vse previsoko cenijo in ta znesek se razdeli na dediče, pa je mladi kmet na mah zadolžen do vralu in teh dolgov se marsikateri nikoli ne iznebi. »Pojdeš ti ali pa pojdem jaz«, reče in gre v gozd iskat denarja, ko bi bilo ondi tudi poslednje drevo, Ali so še Uuli drugi vzroki, kateri tišeijo kmeta v dolgove in tako pokončavajo gozde. Dragi [kmetje slovenski, žalostna ta slika naših razmer sili nas misliti na prihodnjost. Kako bode z našimi nasledniki, ako jim mi tako skrčimo zaklad naših posestev, lepc gozde? Drugi pridelki dajo ob boljših letinah kmetu sicer živež, ali vrednosti v denarju sedanji čas skoraj nimajo. In kako bodo pa izgledale lepe naše pokrajinc, če so jim skrčijo gozdi, pa ne nadomestijo s čim, kar bi dajalo kiuelu dobiček, mu vodrilo duha pa razveseljevalo oko ? Vem za pomoček, ko bi šlo po mojern, kateri bi zdaino eelil to globoko rano naSega kmetijstva, pa dajal vsfcin upanjc si-očne prihodnjosti. In La pomoček ni nič druzega, ncgo sadjeroja. Ge po enej slrani smo kmelje prisiljeni krčili gozde,. skrbimo vsaj za mladi naraščaj, pa skrbimo po drugcj strani, da se vsak količek nasadi s sadniin drcvjcm, da bode vse izgledalo, kakor lep vrt. To se jc žo tolikokrat priporoealo kmetu, pa menda žalibog z dvomljivim vspehom, sicer ne bi trebalo slavnernu .južnošlnjarskemu sadjerejskemu dru§tvu lepa sadna drevesca ponujati, pa dostikrat menda Se kupeev ni. Vendar še hujšega sovražnika ima naša sadjcrcja, namreč sedanjo lovsko postavo. Ta pa je zopet vkovana z dvojiiimi okovi, da se težko da prenarediti. 1'rvi okov je višja gospoda, ki je v lov vsa zaljubljena. Odličen rodoljub mi je o tem omcnil: Ne bomo nič dosegli, ker so visji krogi lovcem prijazni. Drugi, iz vrste slov. bojevnikov, pa je poročal: Ker imajo na srednjein in gornjem Štajarju lepe love s plemenito divjaeino, zato se gospoda jako boji, da bi lovsko postavo predelali kmelu v korist. Vendar s tem še ni vse pribito, saj še kapIjica izvolli kamen, ko bi ne bilo še drugih okov, kateri pa so — da naravnost govorim — brezbrižnost našlh kmetov, posebno onih, ki sede v obč. zastopih! Dostikrat se jc že pisalo o škodljivosti sedanje lovske poslave in priporočalo občinam, naj se ganejo ter prosijo, da se ona prenaredi. Ali naš kmet iina žo takšno navado, da se ne gane prej, ko mu že voda sili v grlo, potem pa — toži in vpije, ko je prepozno. Od nemalega števila naših občin se ,je v tej zadevi- ganilo jih — čujte samo ena se je ganila' in poslala prošnjo v (iradec in to priprosta ob'~:ina Stranice, katerej gre hvala za to! Ko sem še vse to premišljal, prido mi na um, da za to se občino tudi no ganejo, ker imajo veči- noma očetje župani in odborniki love v najem. Bolj jim ,je Ijulia prazna zabava, nego napredek kmelijslva; bolj čislajo kratko razveseljevanje, nego jih skrbi bodof-nost njihova in njihovih otrok. Tem govorint danes resno — pa poslednjo — besedo v toj zadevi: Ker vam šo ni dosti, da bi sami kaj storili za napredek v gospodarstvu, da še druge s svojo inaloinarnostjo v tem ovirale, to je vredno gra.je od slrani vaših tovarišev — kmetov! Pohorski.