SLOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto | arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1637, ü. T. 59 - 3667 Bs. Aires AÑO (Leto) VIH. BUENOS AERES, 2 de OCTUBRE (Oktobra) 1937 Núm. (Štev.) 39 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctva. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Kako bo kaj V zadnjem "Slovenskem listu" se ncki člaukar, kateri menda dobro pozna naše organizacije, vprašuje: Kje je vzrok, da se naše izseljeni-s'vo ni d« sedaj oprejelo naših društev v vt-čjem številu. Potem pa si to Vprašanje skoro sani odgovori, pravi; Naša društva bi si inora-la postaviti drug cilj, ki bi bil privlačnejši, kar bi omogočilo uresni-marsikaterega načrta. Prav. Popolnoma soglašam. Nekdaj sem se tudi jaz štel med ^te desetine požrtvovalnih društ-Venikov, zato poznam precej razmere m si dovolim Va^ prositi, gospod urednik, da v dolgo vrsto predlogov m nasvetov, ki so bili od časa do easa objavljeni v uašem časopisju, ^vrstite tudi moje skromne misli, s kat, rimi bom skušal stvari po svoji »10 Tesno sodelovanje med Londonom in Parizom FRANCOZI IN ANGLEŽI PRITISKAJO NA ITALIJO, DA BI ODPOKLICALA SVOJE "PROSTOVOLJCE IZ ŠPANIJE — OBLJUBE IN SVARILA LONDONSKE IN PAR IŠKE VLADE — ITALIJA SE JE PRIKLJUČILA NYONSKEMU DOGOVORU Znakov, da postaja francoska in angleška politika v Evropi vsak teden odločnejša, je vedno več. Ta odločnost, ki temelji v ojaeani vojni rili in v tesnem sodelovanju Anglije in Francije, utegne spet rešiti Evropo iz nevarnosti, ki jo zanjo pomeni španska državljanska, vojna, ter zagotoviti evropskim državam daljšo dobo mirnega, sožitja. Anglija je baje že sedaj oborožena do zob pa še vedno troši ogromne vsote za vojno opremo; Francija, ki je bila nekoliko zanemarila svoje letalstvo, se je s tako vnemo vrgla na obnovitev svoje vojne aviatike, da raz- ■ , - - polaga sedaj, kakor smo pred ne- a 1 bom s tem nakopal morda tu- , ■ ; • 1 ;davni pomagati, ne oziraje se na to, i ri cl> jezo. Xi iim pisali, s petkrat več letali, nego jih je imela pred enim letom. v fJP1'^' k treba vedeti, da sedaj j ySe t0 h]adi razboritost obeh faši-nasn društva zasledujejo samo en 1 stionih držav, ki zaradi pomanjkanj. in ta je: Čim popolnejše kul- r,ja gmotnih sredstev ne moreta tek-turne prireditve in izobraževanje j movati v oboroževanju s Francijo in Anglijo. In tako smo imeli priliko citati pretekle dni, kako st.i Hitler članstva potom posojanja knjig. V zadnjem ča.su se šteje sem tudi šola, f uera pa je ravno tako odvisna od 0;w!šr-in kot prosvetna društva, ker 1,(1 *?ttielj'i na pravi gospodarski pod ^R'.. (lankar. s katerim imamo o-Pravka, prav gotovo vé in je pre-PT1(;a:r, da je gospodarstvo zdravi feiTl !.i vsega! 'kupnega gibanja. Ni P liotel tega takoj povedati, ker. ln'1 ¡e najbrž znano, da so se do se-daj v.-- i prizadevanja v tem smislu l2jalovila. 1r v Vseli naših društvih prevladu-mladi neporočeni ljudje, kate-r'm j? poleg dolžnosti, ki jih imajo A s prireditvami, prva skrb. Pvi¡-, sa. zabavajo. Z ¡to je nemogoče diti igro ali koncert brez ple- Ko se pa poroče in jim življenje Puliese druge skrbi in novih izku: Keilj, Bog ne daj, da bi se predrznili z njimi v društvo. Takoj se postaji« proti njim, vsi tisti. U¡ bi bili taogoče prikrajšani pri zabavi in ni'rnein društvenem življenju". Za-ka.i nositi v društvo novih skrbi i Mussolini prisegala, da drugega nekakega ultimatuma, v katerem naj bi se Italiji sporočil rok, do katerega mora umakniti svoje čete. če noče, da bo Francija na stežaj odprla svojo mejo prostovoljcem, orožju in munieiji, namenjenim španskim vladni vojski. Angleži, ki bolj trezno mislijo in računajo, so pariško vlado prepričali, da. bodi nota vljudna, kakor se v diplomaciji spodobi, sami pa, so prevzeli nalogo da italijanskemu poslaniku v Londonu. Grandiju, nedvoumno dopovedo, kako in kaj mislita Francija in Anglija storiti, če bi Mussolini trdovratno vztrajal pri svojem mnenju, da ima pravico podpirati z moštvom in materialom fašistično vojsko generala Franca. Angleži so to svojo nalogo že izvršili; zunanji minister Eden je i-mel z Grandijem daljši »razgovor, tekom katerega mu je dopovedal — kakor zagotavljajo v zelo dobro poučenih krogih — da je sedaj že skrajni čas, da se "prostovoljci" od- ne želita nego mir; in tako čitamo I pokličejo iz Španije ter da francos- sedaj, da je Hitler poslal v Francijo nekega generala, da pariški vladi predloži načrt za omejitev zračnega oboroževanja. Kakor sedaj izgleda, sta se Fran- ka in angleška vlada nimata namena dopustiti, da bi se rešitev tega vprašanja še dalje odlagalo z diplo-matičnim cincarjenjem: ali Italija odpokliče svoje vojaštvo, ali pa bo cija in Anglija odločili lotiti se na ¡ Francija odprla mejo, pri čemer bo bolj energičen način reševanja ta-kozvaneg.t vprašanja "prostovoljcev" v .Španiji. Med Londonom in Parizom se že nekaj dni vrše razgovori za sestavo note, ki jo bosta obe vladi poslali v Rim. Povabili bost;; Italijo na posebno konferenco, na kateri naj bi se Mussolini obvezal, da bo brez odlašanja odpoklical svoje čete domov. Francozi so sprva baje hoteli, naj bi nota imela obliko rala imeti na programu tiuli gospodarska vprašanja, s katerimi bi se mogli naši ljudje sprijazniti in biti o njih natančno poučeni. Od tega bi imeli gotovih koristi in to bi jih 9a . , , .,. , ,• '• ča'i Pravo vodstvo bi lahko na pri- neštetokrat so bili postavljeni; LcV" 1,1 ... 1 • (]-,k„- • , , , • ni.,' vezalo na društvo, katero bi pose-u"b'i m hvalevredni predlogi; kon- , , ' v. * .. «ervif . ,• it „i, reditvah prisotnost večjega števila erVdt)vuost ali morda strah, da bi 1 , , . . .,• '.^..st ljudi pametno izkoristilo, kar bi bik, '"OgjOee kdo drugi vzel vajeti drust- > . v, , ' .... ~ + ¡gotovo velike važnosti. Za primer 4(1 v roke. so vse preprečili. Zato ; » . , ,, , ,r.,.. ,, v , v" ' ; . . . „ iiain je lahko društvo v Villi Devo- 111 «-'Uda. če so se nadebudni in res* J !'po smela računati s popolno solidarnostjo angleške vlade za slučaj, da bi ta njen korak izzval kakšne nevarnejše reakcije v Rimu. Če pa Musso-iirii pristane na umik iz Španije, bosta Francija in Anglija priznali a-neksijo Abesinije ter pomagali Italiji iz njenih finančnih stisk. Eden je torej govoril jasno dovolj in Mussolini se bo moral sedai odločiti. Iz llima javljajo, da bo to storil šele tedaj, ko bo videl, kako se bo razvila ofenziva italijanske vojske, ki operira v Aragoniji in katere .naloga je, ločiti Valencijo od Katalonije. Ta ofenziva naj bi bila odločilna za. nadaljnje zadržanje Italije. Vkljub tem vestem pa nekateri trdijo, da se je Italija že odločila ter da bo res umaknila svoje «ate « španskega ozemlja. Tako sklepajo po dejstvu, da je Italija sedaj pristopila k nyonskemu dogovoru glede zavarovanja trgovske plovbe na Sredozemskem morju in pa po vesteh, da je Franco začel pogajanje za sklenitev miru z valeciansko vlado. Seveda si Franco pri tem prizadeva nastopati kakor zmagovalec, o-ziroma vsaj kakor ¡človek, k5 na podlagi svojih dosedanjih uspehov sme in more narekovati pogoje. Ne glede na to, da mu bo republikanska vlada prav gotovo odrekla pravico, da se proglaša za zmagovalca, utegne vendarle biti značilno, da se je Franco odločil za tak korak, seveda če so zadevne vesti, ki prihajajo iz francoskih virov, utemeljene. Gotovo je namreč, da bi on tega nikakor ne storil in ne mogel storiti brez privoljenja ali bolje rečeno brez navodil italijanske vlade. Takšnih navodil bi pa Rim ne dal, če bi se ne odločil, da Francu odpove nadaljnjo pomoč. Vedno več je znamenj, da se začenja položaj v Evropi čistiti in to po zaslugi Anglije in Francije, katerih obnovljena vojna moč in di-plomatična odločnost je jamstvo za mir, saj nimata ne ena ne druga izmed obeh držav nikakih zavojeval-nih namenov ne v Evropi ne drugje in je vsakomur znano, da se ima njuna vojna sila uporabili samo za zagotovitev in zavarovanje miru pred nevarno agresivnostjo fašizma. Mussolinijev obisk pri Hitlerju Velike parade in manevri velikih i vidnih govorov obeli voditeljev famas obnovljene nemške' vojske, o-1 šizma. Japon. grozodejstva Ves vset se zgraža zaradi vesti, ki prihajajo z Daljnega vzhoda in poročajo o načinu, kako vodijo Japonci svojo osvojevalno vojsko proti Kitajcem. Ker so v šangaju in drugod naleteli na tak odpor, kakršnega niti v sanjah niso pričakovali so segli po drugih sredstvih, katerih očitni nagib je maščevalnost. Ogromna letala sipajo smrt na civilno prebivalstvo v nezavarovanih mestih, vojne edinice potapljajo na morju preproste ribiške čolne — skratka: v svoji besni jezi radi ju-našiva kitajske vojske, ki vkljub velikim žrtvam trdno vztraja v svojih postojankah ter zapira pot vpad-niku, si Japonci prizadevajo demo-lizirati civilno prebivalstvo s tem, da na njegovih telesih razkazujejo uničevalno moč svojih modemih rno-rilnih strojev. Anglija, Francija in Združene države so v Tokiju protestirale proti fiksnemu načinu vojskovanj a'f ki presega po samovoljnosti vse, kar je doslej zabeležila zgodovina. V Tokiju se za te proteste nič ne zmenijo in to le še bolj razburja javno mnenje v civiliziranih deželah. Iz; mnogih krajev se oglašajo taki, ki zahtevajo, naj se proti Japonski začne izvajati gospodarski bojkot, ki naj bi tokijske militaristične kroge spravil k pameti. Ponekod v Severni Ameriki in posebno tudi v Novi Zelandiji so delavske organizacije že naročile svojim članom, zaposlenim v pristaniščah, da, ne smejo natovarjati nikakega vojnega materiala in nobenih sirovin, ki morejo služiti v vojne svrhe, na ladje, katere so namenjene v japonska pristanišča. Tudi Društvo narodov je na najbolj energičen način obsodilo japonsko divjanje na Kitajskem, vendar pa. kakor smo že zgoraj rekli, se v Tokiju prav malo zmenijo za... besede. Bolj bi jih najbrž zadelo, ko bi ,se res izvedlo ono, kar posebno Angleži (ki bi jim to bilo v prid, kar bodi omenjeno le mimogrede), z veliko vnemo predlagajo v svojih listih: naj bi nobena, civilizirana država ne kupovala več izdelkov japonske industrije. ,.,.,., v . . to, kier so vse domače zabave vedno britkih iskusnjah i ' , . , ... , . , I dobro obiskane in bi se obisk gotovo tem zabavam dali gospodarski pomen. sobni ljudje po odstranili od naših društev in pose , «ni« v , i * j , potrojil ali popeteru. ako bi '•'■K) samo naše prireditve, da se | 1 . J , ,. , tako ohrani v koloniji ljubi mir. če . . . ... • v , hi ,. . , ' Ljudje morajo nekaj otipati, sele 1 Br TVM»s\r4t)«> n> »•»«•» nnrn /\IM*0_ I ... poti m postanejo dobri člani. Enkrat, za vselej naj bi si naši voditelji zapomnili, la mora vsaka porodila misel na novo orga-( '■^«cijo, katera bi temeljila na edino P'"av'h, to je na gospodarskih te- ^¿ih, bi bil takoj ogen Na t v strehi. Ta način se društva boli in bolj °^tujvijejo rešilnemu cilju in na ,nos'0 da bi priklenila ljudi nase, 31,1 Pehajo od sebe. Ljudje pa,' to je širša javnost, J/nI ero naš člankar pogreša, se okle-društva v večjem številu, le «krat, ko imajo od društva resnič- organizacija temeljiti na gospodarski podlagi, ker le na ta način ji je obstoj zagotovljen. Naj si bo šola, društvo ali katerakoli organizacija, mora najprej imeti dobro organizirano gospodarstvo, potem šele lahko računa na uspeh. To bi ¡X) mojem mnenju bil kon- n(> koristi. Pesem, katera se zapoje, čen odgovor na vprašanje: "Kje so Pa tera ko na.i bo še tako lepa, in igra, ka-Sl> še tako krasno poda, izgine, pride čas kobila ali večerje, pa 1,1 ka.i dati v lonec. Društva bi mo- vzroki"?, katere naj bi brezobzirno odstranili, če hočemo 'resnično med izseljenci kaj napraviti. Član Slov. Prosv. Društva. biski v tovarnah municije, ki delajo z obnovljeno vnemo, s fašistično temeljitostjo pripravljene masne manifestacije v Monakovem in v Berlinu, hude skrbi avstrijske in nemške policije, ki je bila odgovorna za giavo italijanskega diktatorja in zelo previdni govori Hitlerja, in Mussolinija — to je v par besedah bilanca tega prvega uradnega du-čejevega izleta v tujo deželo. Vkljub mnogim prijaznim besedam, ki jih je bilo slišati in citati tekom Mussolini je vili dni v Nemčiji, vkljub navdušenju, s katerim so siotisoči pozdravljali gosta (zavedajoč se, po vsej priliki, velike osamljenosti. v katero je v zunanjem svetu zašla Nemčija, odkar jo vodijo nacijevci), in vkljub pisanju nekaterih italijanskih listov, ki skušajo prepričati javnost, da se je sedaj "os Rim-Berlin" tako okrepila, da je trdna kakor jeklo, se človek ne more ubraniti vtisa neke hladnosti, nekega nezaupanja, ki veje iz pre- Vkljub temu, da tako Hitler kakor Mussolini zagovarjata načelo, da je država, vse in posameznik nič, je vendar miselnost italijanskega in nemškega naroda tako različna, da je italijanski fašizem nekaj zelo različnega od nemškega n.aeizma,. Vkljub sorodnosti načel, je.njihovo izvajanje v podrobnostih tako različno, da ni mogoče govoriti o kakšni resnični skladnosti mišljenja med obema narodoma oziroma 'vsaj med obema režimoma. Edino, ki ju druži, je prav Z3, prav nezaupanje, ki sta ga Italija in Nemčija enako deležni v tujem svetu zaradi svojega pohlepa po tujih zemljah in zaradi militarističnega vzgajanja ljudstva. Poleg teh razlik v miselnosti, so med Italijo in Nemčijo še druge stvari, ki ne data, da bi se Nemci in Italijani preveč radi imeli. Ko je Mussolini opazoval 200.000 nemških strumno korakajočih vojakov, ki so defilirali pred njim, ko je vi- del velike Kruppove tvornice orožja ter se na manevrih prepričal, kako zna nemška vojska to orožje u-porabljati, si je gotovo mislil, da je vse to zelo prav in lepo, dokler more biti usmerjeno samo proti Rusiji ali Franciji ali Češkoslovaški. Skrajno neprijetno bi pa bilo za Italijo, če bi prijatelj Hitler s svojo vojsko zasedel Avstrijo, na katero ne bo tako zlepa pozabil, saj se je tam rodil, ter bi na ta način Nemčija postala Italiji sosed, ki bi ji bil vse prej nego prijeten. Zato je bil Mussolini skrajno previden v svojem govoru in je s posebno vnemo poudarjal, da drugega ne želi nego "mir, mir in mir". Pa tudi Hitler ni imel razloga, da bi se preveč navdušil. V zgodovini je našel dokaze in tekom zadnjih let je imel priliko prepričati se tudi na lastne stroške, da italijanska zunanja politika ne boleha ravno na stanovitnosti, marveč se zna vselej Stran 2 SLOVENSKI LIST Núm. (Štev.) 39 POSLANIK Dr. CANKAR ODPOTOVAL V EVROPO Naš poslanik g. dr. Izidor Cankar in gospa sta pretekli petek zvečer zapustila Buenos Aires. Z¡ ladjo "OCEANIA" sta se odpeljala v Evropo na 3-mesečen dopust, ki ga bo prfedstjavnik naše države uporabil seveda tudi za to, da bo našim do movinskim oblastem poročal o tukajšnjih prilikah ter da bo pri njih tolmač želja in potreb našega izse ljeništva v Južni Ameriki. Slovo v pristanišču in na ladji sami je pokazalo, kako velike simpatije si je pridobil g. dr. Cankar tekom svojega 10 mesečnega bivanja med nami. Mnogi člani diplomatskega zbora, zastopniki ákorto vseh naših tukajšnjih organizacij in številni člani naše kolonije so pri hiteli v pristanišče, da voščijo gospodu poslaniku in gospe srečno vo žnjo in skorajšnje svidenje. Prav posebno prijetno in živahno iznena-denje so tvorili šolski otroci z dock sudske in s paternalske šole, ki ko ¡prišli pozdravit odhajajočega inil-ciatorja in zaščitnika našega izse Ijenskega šolstva. Kakšnih 120 pri-tlikavčkov je mahalo ž našimi in z argentinskimi zastavicami ter kli calo toliko časa, dokler so priklicali z ladje g. ministra. Na nabrežju je g. poslanika pozdravil v imenu naših šol predsednik Jugoslovanskega Centralnega šolskega udruženja g. arli. Viktor Sulčič in pozdravili so_ ga tudi zastopniki raznih organiza cij. Dr. Cankar se je vsem zahvalil in se potem še prisrčno poslovil od naših šolarjev. Poslavljanja, mahanja z zastavicami in vzklikanja g. ministru, domovini in tudi Argentini ni hotelo biti ne konca ne kraja, ko so obis kovalci zapustili ladjo ter sta se tudi naš poslanik in gospa poslovila od zadnjih znancev in prijateljev ter se prikazala na krovu. Bil je prav genljiv prizor, ko se je ladja začela odmikati od brega ter so se že navzočnim našim ljudem priklju čili še številni drugi rojaki, ki jih je bila do tedaj zadrževala ograja. Pozdravljanje in odzdravljanje je ponehalo šele, ko se je ladja že toliko oddaljila, da se ljudje niso tiio-gli razločevati več. Slovo v pristanišču se je bilo nepričakovano spremenilo v pravo jugoslovansko manifestacijo, ki bo vsem udeležencem ostala trajno v spominu. ' : i-l t*!! V kolikor smo izvedeli, se namerava g. dr. Cankar vrniti v Buenos Aires zadnje dni tega leta. prišli na oder poklonit spominu velikega moža zastopniki organizacij iz mesta, Avellanede in Ville Dominico, nakar je imel zaključni govor češkoslovaški poslanik g. dr. Fran-tišek Kaderábek. Proslave se je udeležil tudi g. v. d. odpravnika poslova našega poslaništva, dr. Špiro Želalič, z oso-bjem legacije. ŠTETJE GLASOV štetje glasov, oddanih pri zadnjih volitvah za predsednika in podpredsednika republike ni še zaključeno, a se bo končal-o v prihodnjih dneh. Kakor je bilo jasno vsakomur, ki le količkaj pozna notranje prilike v Argentini, so radikali, ki so prve tedne seštevanja glasovnic bili v pre moči, brž zaostali v manjšini, ko so začeli padati na tehtnice "težki" glasovi iz pokrajin Buenos Aires in Santa Fe, da omenimo samo najvažnejši postojanki sedanjega vladnega bloka, kateri sta zagotovili zmago "formuli" Ortiz-Castillo. Do srede zvečer so bili našteli vsega 913.529 glasov za concordancio, za radikale pa 778.128. Vladni blok ima že s tem zasigurano večino, vendar pa se bo razmerje med njim in opozicijsko radikateko stranko jše povečalo njemu v prid, ko bodo končno vse glasovnice seštete. tiče. Dva izurjena letalca sta se pripeljala semkaj iz Severne Amerike in bosta pred tukajšnjimi vojaškimi oblastmi pokazala, kaj vse zmore tak velikan; šele potem ga bo Argentina plačala. Med južnoameriškimi državami je argentinska republika gotovo najbolj urejena, gospodarski solidna in v zunanji politiki vplivna dežela, pa si radi tega sme privoščiti tudi to, da ima bolje opremljeno vojno silo nego njene južnoameriške sestre. morali radi tega zapustiti dvorano. Ko je bil že pri izhodu, je planil nanj 33-letni židovski zdravnik Nu-d'elman in mu zadal več lahkih po. škodb. Intervenirala je policija, ki je oba mlada človeka spravila na hladno. VAŽNA CESTNA DELA Veliko sto metrov široko avenido General Paz, ki bo tvorila mejo med glavnim mestom in buenosajreško pokrajino, so že začeli graditi in delajo s polno paro, da bi delo čimprej dokončali. Najprej bodo dovršili oni del široke ceste, ki gre od Riachuela d'o Rivadavije; šele potem se bodo lotili druge polovice, t. j. od Rivadavie do reke La Plate. Najdaljšo buenosajreško cesto, Rivadavio, so začeli širiti tudi v o-nem njenem delu, ki sega iz mesta v provinco do Haeda. Predsednik republike general Justo si bo šel 5. oktobra osebno ogledat ta važna cestna dela, ki so se začela ob zaključku njegovega vladanja. NOVE VOJNE EDINICE Za račun argentinske vlade gradijo v Angliji več vojnih križark, oziroma opremljajo sedaj nekatere, ki so jih pred par tedni srečno splo-vili. Poleg s temi edinicami, ki bodo v doglednem času vključene v tukajšnjo vojno mornarico, se je pomorska vojna sila Argentine ojačila pretekle dni še za en raziskovalec, ki so ga zgradili v deželi, in sicer v ladjedelnici v Riu Santiagu. Nova ladja je že nastopila svojo prvo vožnjo proti jugu. Ker smo že pri vojnih stvareh, naj tudi povemo, da je v sredo prispelo z ladjo "American Legión" ogromno vojaško letalo za bombardiranje. Na ročila ga je tukajšnja vlada za svoje vojno letalstvo. To novo letalo je baje pravi zračni orjak in pomeni zadnjo besedo, kar se vojne aviatike ! SHOD PROTI FAŠISTIČNEMU RASIZMU IN ZA OBRAMBO ŽIDOV Ob veliki udeležbi občinstva se je vršil v ponedeljek v dvorani Mar-coni shod, katerega je sklical poseben odbor zastopnikov vseh opozicijskih strank, z namenom da manifestira proti fašističnim plemenskim teorijam ter da nastopi proti antisemitizmu, ki je naletel na pristaše tudi v nekaterih argentinskih krogih. Nastopili so razni govorniki, pobijali rasizem ter se potegovali za v mnogih deželah, predvsem pa v Nemčiji preganjano židovsko ljudstvo. Ko je govoril inž. Noble, je 22-letni Pedro Invento z medklici začel razlagati, da ne odobrava prevelikega navdušenja za Žide, pa je RADI PIJANOSTI V SMRT Nicolás Štefani, star 50 let, je prišel v nedeljo ponoči precej vinjen domov. V sobi. ki jo je imel najeto v hiši štev. 2082 v ul. Valparaíso na Avellanedi, si je hotel napraviti večerjo ter je v ta namen hotel prižgati "calentador". Radi vina pa je bil tako neroden, da je nafto polil tudi okrog' "calentadorja". Ko j"e prižgal, je seveda začelo na vso moč goreti in tudi "calentador" se je tako razgrel, da je eksplodiral. Vsa soba je bila takoj v. plamenih, v katerih je tudi nesrečni Nicolás našel smrt. TELEFON POVZROČIL SMRTNO NESREČO Nenavaden slučaj se je dogodil v hiši ul. Maipú 031. Okrog 8. ure zvečer se je tamkaj uslužbena 54-letna Ana Aimar odpravila v kopalnico, da se okoplje. Odprla je plin za gretje vode, ko je baš začel klicati telefon. V naglici je pozabila zapreti pipo ter je tekla k telefonu. Ko se je vrnila v kopalnico, je prižgala vžigalico in nesreča je bila tu. kopalnica je bila hipoma v plamenih in Ana je zadobila tako hude opekline, da. je na posledicah, po^ groznih1 bolečinah, umrla naslednjega dne v bolnišnici. SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO 1, Vabi ..JÍÍÍJ MASARYKOVA PROSLAVA Preteklo nedeljo so češkoslovaške organizacije iz Buenos Airesa in bližnjih krajev proslavilie spomin velikega Prezidenta bratske republike, dr. Tomaža G. Masaryka, vzgojitelja, osvoboditelja in vodnika češkega in slovaškega naroda. Proslava se je vršila v dvorani Češkoslovaškega Sokola v ul. San Juan 782, ki je bila do zadnjega kotička napolnjena občinstva. Na odru, ki je bil ves v črnih zastorili, je šest sokolov v uniformah stražilo ob veliki Prezidentovi sliki. Proslavo je otvoril poslaniški svetnik dr. Kresta, ki je v lepem govoru obrazložil življenje Masary-kovo ter njegovo veliko delo za češkoslovaški narod. Za njim so se prilagoditi tistemu, kar ji nalaga ■njen "sacra egoísmo". Kako bi se ¡torej Nemčija mogla pretrdno in prenevarno vezati na tako nestanovitnega prijatelja? na Veliko domačo zabavo ki se bo vršila v NEDELJO dne 3. OKTOBRA popoldne, v ul. Gral. César Díaz 16B7 SPORED I. Svikarčič: Venček koroških (moš. zbor) II. Aljaž: Na nebu zvezde sevajo (meš. zbor) III. Vodopivec: Denarja ni (moš. zbor) IV. N. N. burka v enem dejanju MEMI GODEC MLAD LJUBOSUMNEŽ JE ŠEL V SMRT Alfredo Farach, star 18 let, se je bil zagledal v 16-letno Hayde Fusco. Kakor je pri mladih ljudeh mnogokrat navada, je bil fant zelo ljubosumen in v vsaki najmanjši reči je videl nezvestobo. V ponedeljek popoldne je svojo izvoljenko. ki je delala tam v bližini, počakal na križišču ulic Thames in Loyola. Skupno sta krenila proti ulici Aguirre 1050, kjer so stanovali Havdejini starši. Med potjo je mladi Farach tako hudo očital nezvestobo dekletu, da je začela bridko jokati. Tu se pa Farach, na žalost, ni obnašal kakor mladi ljudje, ki jih solze brž razorožijo. Vzel je iz žepa revolver, ustrelil proti dekletu ter si potem še sam pognal kroglo v glavo. Obležal je mrtev, dekletce pa. je bilo močno ranjeno. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer zdravniki upajo, da ji bodo rešili življenje. Po končanem sporedu prosta zabava s plesom do 11 ure. Bufet bo dobro založen s pijačo in dunajskimi klobasami S vira znani slovenski orkester K veliki udeležbi vljudno vabi Op. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. ODBOR. VEČNO POGLAVJE PROMETNIH NESREČ Kolektivni avto štev. 22 je v torek Pacheco na pločnik in tako hudo zavozil na križišču ulic Guayra in stisnil ob zid 4-letno deklico Marijo Chinelli, ki je takrat šla mimo s svojo materjo, da je bila takoj mrtva, dočim matere vozilo ni poškodovalo. V bolnišnici Salaberry je premi-ga je bil na ul. Larrazábal povozil nul 9-letni Alberto Puebles, katere-zasebni avto, last Ramona Amaya. Na višini Avde. Casares je vlak centralne argentinske železnice povozil v nedeljo 32-letnega Luisa Cor tija. Lokomotiva ga je zgrabila, ko je hotel čez progo, ter ga tako raz-mesarila, da je bil v hipu mrtev. DANAŠNJA ŠTEVILKA Današnja številka "Slovanskega lista" je na štirih straneh in brez trg. oglasov, ker imamo v oktobru pet sobot. Torej so te štiri strani prav za prav za nameček, ker je tu med tedniki navada, da izhajajo samo štirikrat v mesecu, naš list pa bo v oktobru izšel pet krat. IZ MONTEVIDEA Težko je, zadovoljiti ljudi. Od vseh strani mi prihajajo pritožbe radi mojih dopisov. Ne, da bi bil kdo hud name radi vsebine, tega ne, a vse premalo, da pišem. Še gospod urednik, častna izjema, bi rad, da se bolj pogosto oglasim. Rad bi ime!, kajpada, lepih in zanimivih dopisov, morda vsaki krat še par mrtvih na vrh, ali pa, vsaj nekaj razbitih nosov in razbarvnih bunk. Ztnancem bi moral napisati vsaki krat cele romane. Posebno doma, tam daleč preko luže, hočejo izčrpnih poročil o razvoju, napredku in celo bogastvu naših kolonij. Ivje naj človek najde pri našem pustem ži-votarjenju potrebni polet d o nasilje, da vsem raznim željam ustreže, ne da bi se prav na debelo izmišljeval in lagal? Saj ne rečem, v tem času, odkar sem se zadnjikrat oglasil, res nismo bili popolnoma brez dogodljajev, vendar ni bilo veliko takih, da bi jih morali obesiti na veliki zvon. Slovenci smo se navadili, da smo pri vsaki jugoslovanski prireditvi. Tako smo bili pri čajanki društva "Bratstvo", kjer je bilo prav živahno in smo tudi mi po svojih močeh pripomogli s petjem. Potem smo šli v soboto, 25. septembra, k prireditvi "Jugoslovanske zajednice", ki v zadnjem času pod predsedstvom inz Žuviča. številčno močno pridobiva in se tudi marljivo giblje. Gospod predsednik je v svojem uvodnem pozdravnem govoru povdarjal, da mora priti do zedinjenja naše kolonije kljub raznim oviram in težko-cam in da je on osebno o končnem uspehu tega prizadevanja popolnoma prepričan. Spomnil se je velikega Masaryka in ga nam postavil za zgled borca za resnico in poštenje; ko je brezobzirno razkrinkal v dunajskem parlamentu nepošteno politiko vladnih krogov proti slovanskim narodom. Na prireditev je prišel tudi g. Jan Sikaček, gen. konzul čehoslovaške republike. Dve članici društva sta zaigrali nekaj slovanske glasbe na klavirju. Novost je bil igralec na pristne stare gajde. Višek prireditve j-e bila krasna pesnitev Nikole Njeguša "Knjaz Ar-vanit". Ko sem z vso dušo pil lepoto tega bisera našega slovstva, sem cisto pozabil na nekatere pomanjkljivosti podajanja tega dela, ki je skoro pretežko za diletante. Tudi številno občinstva je bilo vse pod vplivom tajinstvenega čara, ki spremlja pač vsako pravo umetnino. Dne 26. septembra smo morali k našim bratom Čehoslovakom v goste. Tamburaši "Slovenskega krožka" so na njihovi prireditvi igrali-Kakor vidite, smo Slovenci zares povsod zraven, povsod nas imajo tudi radi in se vesele naših pesmi. Zdaj pa imam nekaj na srcu. Na bolnike vse premalo mislimo. Zraven bolezni, ki je že sama dovolj velika nesreča, muči ubogega bolnika še občutek zapušeenosti. Koliko naših Jugoslovanov hira po bolnišnicah! Naj; bi 'naša društva organizirala skrb za te naše najbolj potrebne naše brate in sestre. Te dni sem našel v bolnici Maciel Hercegovca. Omnibus ga je pred meseci podrl. Ra' njene noge mu ne morejo ozdraviti, ker se mu je prisadila. Le amputacija noge mu more rešiti življenje. On se pa te skrajne nevarnosti ni hotel zavedati in tudi zaupal ni tujim zdravnikom. Dal sem si raztol-mačiti njegovo stanje od njegovega zdravnika. Imel sem nato še žalostno nalogo, da ga prepričam, naj si pusti odrezati nogo. Ubogi človek! Upajmo, da ga bomo mogli spraviti vsaj domov, ko bo hudo operacijo prestal. Vsaj ta tolažba naj bi ga Torej tako, dragi moji Jugoslovani, skrbimo, da naši bolniki ne bodo popolnoma brez vsake tolažbe! D. Doktoric. Núm. (Štev.) 39. SLOVENSKI LIST Stran 3 SMRTNA KOSA Marij Valentič iz Trsta, o katerem smo v zadnji številki našega lista poročali, da je bil interniran v bolnico zaradi operacije na želodcu, je v torek preminul v bolnišnici Al-varez. Prejšnji dan so ga bili operirali in vse je kazalo, pa tudi sam je bil prepričan, da bo srečno prestal operacijo. Zgodilo pa se je dru-ga.če, Nastopila je notranja krvavitev in poskus, da bi mu s trans-iuzijo krvi, ki jo je dala na razpolago njegova žena, rešili življenje, ni imel uspeha. Marij Valentič je prišel v Buenos Aires z ženo in dvema otrokoma pred kakšnimi sedmimi leti poln upanja in načrtov. Sreča pa mu nikakor ni bila mila in posebno zadnja leta, tekom krize, je imel težak boj za obstanek. Ko se mu je končno posrečilo, da je dobil razmeroma dobro in sigurno službo v Córdobi, je tako zbolel, da se je moral vrniti v Buenos Aires iskat zdravja. Čakala pa ga je smrt. Pokojni zapušča tu ženo vdovo in tri mladoletne otroke, od katerih se je eden rodil tu. Družina se nahaja popolnoma brez sredstev v težkem položaju in rojaki, ki so v stanu, da nekoliko pomagajo, bodo naredili res samaritansko delo, če s svojim prispevkom priskočijo na pomoč. Ponekod se bo kdo oglasil 2 nabiralno listo Jugoslovanskega Patronata, do kogar ta lista ne pride in bi rad nekoliko pomagal družini v bedi, naj pa pošlje prispevek na upravništvo našega lista. Imena darovalcev bomo objavili. Marij Valentič je bil v sredo pokopan na Čakariti. Naj mu bo vsaf sedaj lahka tuja zemlja, na kateri je v zadnjih sedmih letih marsikaj pretrpel. ŽALOSTNA VEST Ivan Planinšek je dobil od doma žalostno vest, da mu je umrl v Veliki Loki na Dolenjskem brat Alojz star 26 let. V domovini zapušča starše, dva brata in dve sestri. Naše iskreno sožalje! POZIV STARŠEM • Odbor šolskega sveta v Villi Devoto, izvoljen iz srede staršev na sestanku dne 25. septembra t. 1., poziva vse starše na vpisanje za šolo doraslih otrok obojega spola za nedeljo dne 10. oktobra t. 1. od 9 do 10 nre dop. v prostorih GPDS v ul. Shnbron 5148. Ker se gre za to, da damo naši mladini v Villi Devoto in okolici pouk in izobrazbo ter znanje materinskega jezika, upamo, da bodo naš poziv vsi starši pravilno razumeli ter prav vsi iz Ville Devoto vpisali svoje otroke v slovensko šolo. Vsi oni, ki imajo še od prej šolske knjige, so naprošeni, da jih ta dan prinesejo s seboj. Odbor Š. S. PARASTOS Na pobudo kraljevega poslaništva se bo vršil 10. oktobra t. 1. pa-rastos za' blagopokojnega < kralja Aleksandra I. Zjedinitelja, in sicer ob 10. uri v katoliški cerkvi, ulica Manuel Estevez 630, na Avellanedi ob 11.30 pa v rusko-pravoslavni cerkvi, ulica Brasil 315. JADRANOV KONCERT Kakor smo že javili, priredi znani kvartet "Jadran" dne 23. oktobra t. 1. na Avellanedi, in sicer v Poljski dvoratni ul. Billinghurst 1767, svoj prvi javni koncert, ki bo obsegal lepo vrsto pesmi. Ker sodeluje kvartet "Jadran" požrtvovalno vsak krat na naših prireditvah, ko je povabljen, smo prepričani, da bi tudi naša javn. posetila njegov konc. in s tem izrekla svoje priznanje ter dala vzpodbudo njegovim članom, za nadaljnje delo pri širjenju naših lepih pesmi. Čitatelje opozarjamo na ta koncert, katerega podrobnejši spored bomo še priobčili. NAZNANJE Šolsko društvo na Peternalu priredi dne 17. oktobra domačo zabavo z igro in petjem, ulica Paz Sol-dan 4924. Večjo prireditev pa dne 14. Novembra v dvorani, ki jo bo Odbor najel v centru. Odbor. šol. društva. OBJAVE KR. POSLANIŠTVA Charcas 1705 — Bs. Aires Kr. poslaništvo poziva izseljence, da se pri njem zglase in sicer: Kosta Slavič iz Ehle, občina Ca-re v dvorska, sreza Prespanskega. Rade Vasta ali Basta iz sela Lipovega polja, opština Gornjo Kosinj ska. ki je prišel v Argentino pred 27 leti. Natančnejših podatkov ni. Ivan Šupek iz sela Čulinca. Dospel je v Argentino 1927. leta. Zadnjič se je zglasil 1934. leta z naslova: Jobson — Vera—FCSTAFE. Če bi pa kdo od rojakov vedel za naslov od katerega zgoraj imenovanih izseljencev, je vljudno naproša e, da ga javi poslaništvu, ali pa da sporoči dotičnemu rojaku, da ga poslaništvo išče, da se pri njem zgla-si. V DOMOVINO ODŠLI V zadnji številki našega lista smo objavili, da so se odpeljali s par-nikom "Alcántara" v domovino podpisani rojaki, doma iz Metlike na Dolenjskem. Vsi podpisani rojaki pa so izginili — pa ne na parniku, ker oni se lepo vozijo na Alcántari, — ampak v tiskarni. Zadnji vrstici namreč pomotoma nista, bili postavljeni. Odpotovali pa so tile rojaki: Jurij liežak, Janez Molek, Jože Žugelj. DRUŽINSKA TRAGEDIJA IZZVANA PO FINANČNEM STRAŽNIKU Reka, avgusta 1937. — V Opatiji je že pred leti otvoril gostilno neki Boštjančič ,doma iz Harij. Kasneje je gostilno prodal in odprl bufet v Voloskem. Imel je posebno dovolj-nje, da sme prodati tudi cigareta in tobak, kolikor gosti rabijo v lokalu, ne pa drugače. Pred dnevi je prišel v bufet finančni stražnik in zahteval od gospe, da mu proda zavitek cigaret. *Ker je gospa odklonila, je finančni stražnik skušal pridobiti ženo lasnika z raznimi pret-njami in grožnjami. Ko tudi tako ni ničesar dosegel je odšel in se vrnil s tovarišem, ki sta odvela Bošjanči-čevo v zapor, kjer se še danes nahaja. Ko je mož videl, da so mu ženo odpeljali in zaprli, se je tako močno razburil, da se je vživčni zmedenosti obesil, starejša hčerka je pa zblaznela. Tako se postopa z našimi ljudmi danes, ko so brez vsakršne zaščite in opore. Vsakdo, ki pride in se mu slučajno zljubi, si lahko privošči kakršnokoli dejanje nad našim člove- kom, pa če je še tako divje in grozno. Italijanske oblasti pa na tako počenjanje gledajo z mirno dušo. VOJAŠKE VAJE OB MEJI Ljubljana, avgusta 1937. — Vojaške manevre imajo te dneve italijanski vojaki ob gornji Soški dolini in njenih grebenih, ki mejijo na naše ozemlje. Vsak dan se sliši čez mejo ropotanje strojnic in brnenje zrakoplovov. Večja števila italijanskih vojakov pa prihajajo na mejo ob dolini triglavskih jezer. Dogodi se pa tudi, da reflektor italijanske A-ojske posveti na naše ozemlje. CERKVENI VESTNIK 3. okt. Maša na Saavedri ob 10 h. in pol. Molitve na Paternalu ob 4 h. 10. okt. na Avellanedi obletni spomin za pokojnim kraljem Aleksandrom I. oi 10 h. Molitve\na Paternalu. 3. okt. je god Male Terezije. Povsod se bero imena in kažejo slike raznih "filmskih krasotic". Ko bi ljudje s toliko pozornostjo sledili zgledu te ljubke svetnice božje, bi iz njenega življenja zajeli preprosto in globoko modrost, kako si življenje olajšati, tako da, človek ni bližnjemu nadležen, da je v svojem srcu vesel in zadovoljen in svojemu Bogu zvest. Zelo lepo ste povabljeni ta dan k sveti maši na Saavedro. Drugo nedeljo se vrši glavni del euharističnega kongresa v Lujanu. Že med tednom bodo stanovska zborovanja,. Pričakuje se zelo številna vdeležba. Hladnik Janez. v vsako izseljensko hišo "Slovenski list" FAVSTA •Lopov je napeto opazoval učinek svojih besed. Toda vitezov obraz je bil čudno miren; nobena mišica ni trepetala na mjem. še pogledal ga ni. Vsa, kar Je storil, je bilo to, da je vtaknil ■desnico za telovnik Nohti t« desnice so Jeli krčevito grebsti po pTsih. A Mau-revort ni videl tega. Zaman je čakal vzkrika bolesti iz vitezovih ust... Pardaillan je trpel kakor duša v pe-«u... Toda njegovi brki so se ježili lu trepetali kakor vedno in njegove ustnice je krivil običajni porogljivi nasmeh. "Prekleto!" je škrtmil Maurevert eam pri sebi. "Ali mu niti prošlost ne gre več do živega?... Marljivo si me iskal", je povzel na glas. "Leta in leta «i se podil za menoj, leta in leta sem begal iz kraja v kraj, da se ne bi se--Stala... In tak0 sem postal naposled radoveden, kaj mi želiš povedati... Evo, poslušam te. Kaj imaš do mene?" Pardaillan Je molčal. (Niti z očmi ni trenil Bil je kakor slep in gluh! IMaurevert se Je stresel od togote. "Prav!'' je dejal. "čemu bi govoril, 3eli, ko veš, da pojdeš odtod krvav mrlič! Se nekaj ur in tvoje telo bo predelano za mrhovišče... Povem ti, Pardalllam, sladko bom spal tisto noč, ko si zvečer porečem: ,Pardaillan le-v grobu, opravljeno je!'... In če me bo mirila in tolažila..." Maurevert Je premolknil Nadejal se 1®, da -vsaj to pot zadfi. Pardaillanu stra ien udarec. "žen0 bom imel!" je ponovil. "Zakaj vprašaš, katero? Poznaš jo..." Pardaillan je nehote trenil z levico. Ko je Maurevert videl ta gib, je z gro-20 odskočil, čeprav je vedel, da ga jetnik ne more doseči. "Spodobi se, da zveš, kdo je moja že- na i« kaj se je zgodilo s tvojimi prijatelji", je povzel "ženo poznaš. Ime ji je Violetta; ura še ni minila, kar sem se poročil z njo. Nu, kaj porečeš?...'' Ali ga Pardaillan ni slišal? Ali ga ni razumel? Niti njegove trepalnice se niso ganile Toda desnica, ki se je skrivala za telovnikom, je bila vsa krvava. . . "Ko boš mrtev", je nadaljeval Maurevert, "odpotujem z Violetto v druge kraje. Naj me ljubi ali me ljubi, malo mi je mar... Narobe, še sladka mi bo zavest, da je deklina moja, čeprav ljubi drugega... Ta, ki ga ljubi, Je tvoj najdražji prijatelj. . . Obsodil sem ga na smrt!. .. Poslušaj. . . čuješ li, kako vpije?... številka štirinajsta, baš mad tvojo glavo, je celica Karla An-goulemskega!..." Pardaillanove prsi so se napele. Miaurevert je začul jedva slišen vzdih. Kako majhna uteha Je bil ta vzdih za njegovo brezmejno sovraštvo!. . . "Oh, satan!" je zaškrtal z zobmi. "Da ti res ne bi mogel izvabiti vsaj enega stoka? Enega samega, da se morem gostiti z njim do konca svojih dni!.. .'• "Dremlje se mi", je zamrmral Pardaillan. "Zaspan sem, da nikoli tega. Nu, pa zaspimo!" Lezel je na fela, položil glavo na komolec in zaprl oči Da je Maurevert videl strašno muko, ki mu je trgala dušo, bi bil zblaznel od veselja. Toda ko Je snel svetiljko z žreblja in je posvetil vitezu v obraz, se mu je zdelo, da blaženo spi. Njegove prsi so se mirno dvigale, na ustnicah mu je plaval smehljaj. . . Maurevert je zaklel kakor besen in zarjovel: "To je tvoje poslednje spanje! Le spi! Jaz pojdem tačas k vojvodi Guiškemu, i>n ko se vrneva, naju bo sprenUjal mu-čitelj.. . Dobro sj.i, Pardaillan! četudi spiš, boš vendar slišal, kar ti še hočem povedati. Da veš, kaj sem storil z njima: Claude in Farnese sta v oblasti vsemogočne Pavste, ki jo poznaš! Zaprta sta v njenem dvorcu in obsojena, da umreta od gladu! Razumeš?... Kakšna se ti vidi ta novica?... Oh, Pardaillan, zakaj nimaš več prijateljev? Zakaj nimaš vsaj še enega, da bi ti ga mogel ubiti!... Do svidenja, Pardaillan, do skorajšnjega svidenja!" Pardaillan se ni ganil. Spal je. .. "Do svidenja jutri ali pojutrišnjem, zakaj ne mislim te končati, dokler nisi do dna izkusil, kaj je obup!.. . Lah-ro noč, tudi meni se mudi... Spalnica je pripravljena, postelja postlana... zlatolasa Violetta izteza roke in čaka soproga. . . Do svidenja, Pardaillan!" Odšel je zadenski, z očmi uprtimi v viteza, kakor bi se nadejal, da vendarle še upreži kak drhtljaj, kak jek ali kako solzo. . . A Pardaillan je mirno spal. Maurevert je bruhnil psovko, stresel pest in zaloputnil vrata za seboj. Ko je prislonil uho h ključavnici, ni čul ničesar. . . Nekaj minut nato je pridir-jal v E^UssijLeclercovo stanovanje. "Oho!'' je zavpil guverner. "Odtod prihajaš tako bled, rogov ti peklenš-čkovih?..." "Iz pekla!" s tem odgovorom se je Maurevert zrušil na stol. "že vem", se je porogal Bussi-Le-clerc, "prekleti Pardaillan te je ozmerjal kakor mene, jeli?... Nabre krit i za hrbtom svojih kmetic. Toda Golinski ostane sam. Nihče izmed častnikov ni hotel slediti njegovemu vzgledu. — Vemo, da ste poštenjak kapitan Golinski, — reče neki starejši častnik. Toda pri vršenju svojih dolžnosti, greste zares predaleč. Pre pustite tega lopova njegovi usodi, pravična kazen. — Naj ga ljudje Že davno je zaslužil, da ga zadene je tovariše še enkrat pozove k ob-raztrgajo na kosce! Golinski ni imel več časa. da svo-rambi svojega poveljnika. Na vseli straneh se odpro vrsta, v sobo pa udro ljudje, čijih obrazi so bili spa-čer>! od lakote. Med njimi so bile žene. oblečene v cunje in krpe in slabotni otroci, ki že nekoliko dni niso imeli skorjico kruha v ustih. V trenotku si ljudje popolnoma napolnili sobo. Sekire se dvignejo, pred knezom Daškovom se znbliisne-jo ostri noži. Knez je vedel, da je vse to orožje naperjeno proti njemu ! — Kje je? — zakrjče možje..--Kje je zločinec, ki je hotel streljati na naše žene in otroke? — Zdaj je prišel čas obračuna! — Kje je ta krvoločna zver? — zakriče žene — Kje je, da mu izpraskamo oči. — On je kriv, da stradamo, — našim otrokom, ni privoščil niti golega življenja, dajal je nam vodo, k¡ nam je prinašala bolezen in smrt! — — Ubijte ga! — Preč .s knezom! — jalee! Nazaj ljudje! tan Golinski in zamahne s svojo sabljo, nazaj, vam pravim! — Ni- Raztrgajte ga! Naj umre izda- — zagrmi kapi- mate pravice prelivati krvi! — — Toda on je hotel našo kripre-liti! — je kričala pobesnela množica. — Ubili ga bomo I — Smrt knezu in njegovim privržencem! — Mir! — je klicalo nekoliko tre-znejših.. — Pustite, da govori kapitan Golimki. On nam je vedno želel dobro, on je naš prijatelj, pa nam zato ne bo slabo svetoval! — Ne. v resnici vam ne nameravam slabo svetovati. — vzklikne svečano kapitan Golinski, — ravno-tako pa ne nameravam braniti kneza Daškova. — Toda pomislite, meščani oren-bitrški, da vam je earityi poslala tej ga človeka kot zaščitnika! — Da, lep zn.čitnik je to, ki hoče streljati na lias! — se sliši glas iz množice, ki se je bila že nekoliko pomirnila. Kakor se često dogaja, tako so tudi tukaj zadostovale kapitanove be-' sede, da se je ljudstvo ponovno razburilo. Ko se je, pa nato tudi načelnik uprl knezu Daškovu, je bila njegova usoda zapečatena. —Kapitan Golinski, — zakliče nače'nik in se pogumno postavi med Goiiuskegu in kneza, ki je imel pri sebi dve kmetici. — Kapetau predaj nam ¡trga človeka !-- To zahtevam v imenu «remburških meščanov! Pravica zahteva, to! — Ta človek, ne, saj on ne zusluži tega imena, r— lu žival je zaslužila usodo, ki jo čaka! --- Medtem ko sino mi stradali, se je mástil ta lopov z najboljšimi jedili. — Sedaj smo ga pa zasačili pri kartanju s tema napol golima žen-- tika m a! (Nadaljevanje).