V Gorici, 16. maja 1879. cai IX. „SoSa" izhaja vsak petek iu velja poSto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta ...'..„ 2.30 detvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilifc in prav tako pri „po-stanicah" se placuje za navadno tristop-na vrsto: 8 kr. <5e se tiska 1 krat I „ „ n » 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ ZaveCe drke po prostoru. Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici y tobakaraici v; go-sposki olici blizo „treh kron". in na starera trgu. ~ v Trstu v tobakamici „Via dclla easenna 60«S Dcpisi naj se blagovoljno pogiljajo urednigtvu ,,SoLe" v Gorici v Hailing-ovi tiskarai, narocniria pa 08krbniStvu„So5e4< Via tlel fliafdrao V Zoratti-jevi WSl II. nadstr. Rokopisi ae ne vradajo; dopisi naj se Magovoljno frankujejo. — DeJalcem in drugim nepwmoznijn se naroCuina zniia, akose ogJaso pri urednistvu. Glasilo slovenskega politifcnega AmUm goriSkega za brambo narodnih pravic. Resna beseda rodoljubom. | I Bliz^jo se drzavnozborske volitve in prav je sto-ril odbor narodno-poiit. dru&tva „Sloga", da je razpo-slal pozive vsem gg. rodoljubom po vsej deMi, ki naj bi sporocali odboru do 22. t. m., kakSno ninenje je mej narodom glede ten volitev, in kterega moza Mi narod, da bi se postavil za kandidata od nasegu dra-§tva. Sveta iu pafi resna naloga je torej vsem zaup-nikom, ki so prejeii narodni poziv od odbora „81oge", da vestno preudarijo ter v porazuinu se svojimi sosedi poroeajo odboru mnenje svoje in svojih tovariSev. Odbor bo nauirec* na podlagi doslih mu nasvetov progla-sil za kandidata oncga moza, ki bo od uajvefi struuij nasvetovan. Vsakako bo tezavna vsa ta naloga, ker tu in tam morda so razliene 2elje iu marsikter tudi ne ve, za koga bise odloeil. Prvim iu drugim name-njene so sledefie besede: Prvi naj vestno preudarjajo va2nost posebno bligajotih se drzavnih volitev, naj premislijo, da nasa narodna rec in cast zahtevatc, da bo naS narod vredno in no&teno /us to pan v prihod-iijem zboru ter da bo veudar enkrat zastopnik gori§-kih Bloveneev povzdignii svoj glas ter razodel, kako se godi Siovencem na Goriskcm. Kaj pa6 se mora zahtevati tedaj od naSega prihodnjega poslanca? Go-tovo v pivi vrsti znacaj in iskreno ljubezen za narod. In prav to naj bode vodilo rodoljubom, ko se bodo odlocevali in zapisali ime zaupnika, kterega bodo dm-stvu nSloga" priporocali ali nasvetovali za kandidata. Ysaktera osebna mrinja, slehherni ozir, da ta ali uni ni njetnu osebno priijubljen, naj zgine in le na to naj se oziramo, kedo ljubi svoj narod, kedo dela za njega pravice in blagor,kedoje posvojem dosedanjem domoljubnem delovanji porok narodu, da bo zanj moza-to vsikdar delal, ter se tudi najcstrcjsih borb ne ustraSil, s kratka, kedo je iskren boritelj za narod in njega pravice. Pogumnih in marljivih delalcev potre-buje na§ revni narod, ki more le od odkritosrcnih zvesti'a svojih voditeljev pricakovati konecne zmage. Zato pokladamo vsem rodoljubom po de2eli iskreno na srce, naj preudarijo, kar more narodn ko-ristiti, naj se posvetujejo se svojimi sosedi in naj po vestnem in resuem posvetu odkritosrcno nasvetujejo odboru „Sloge" moza, njih zaupnika. Le tako bo zamogel vedeti odbor „Slogett, kedo bi bil vedini na-roda ijub kandidat ter postaviti takega kandidata, s kterim bo narodna ret zmagati zamogla. Bodoljubje zahteva od uas, da storimo sveto na§o dolznost; le zdruzenimi res iskreno narodu vdauimi mocmi bo zma-ga naSa t. j. narodna! Ljudska veselica pri Sv. Ivanu v nedeljo 11. t. m. Pred vsem Vam moram sporoCati, da trikrat pre-loleha slavnost pri sv. Ivanu se je vrSila vkljub dvom-Ijivemu vremenu pre§lo nedeljo. Veliki travuik blizo cerkve pri sv. Ivanu bil je ves krasno okincan, na stotine zastav je plapolalo na visokih jarbolih, v sredi prostora pa so stale tri prav barmonicno iu arhitek-tonifino skupaj zdruzene velike tribune: ena za uamest-nika in odlicne goste, drnga za pevce, tretja za godce; za namestnikovo tribuno bil je velikanski transparent, na katerem ste bili alegorifini podobi Avstrije in Trsta, na vrhu napis „Viribus unitis* in na straneh napis »Bru§tvo Edinost8; kincali so nadalje ta velik in lep transparent razni grbi in napisi in zastave. Tribune bile so vse preprelene z belo-rudefie-modrim blagom, z brSljanovimi venci, napisi in mnogimi grbi slovan-skih dezel. Beci moram, da vse skupaj je delalo na gledalce vtis lepe harmouije in dovergenega okusa,— In kaj mislite, kedo je vodil vso to stavbo? Gospod Trobec, kamnosek pri sv. Ivanu, moz" ki nij trgaljdol-go hlac po Solskih klopeh, pa se vendar sme raeriti Z marsikakim in^enirjem. In vse to naredil je iz Li-stega rodoljubja, trudil se je brez odskodovanja, pa Se 2rtoYftl iz svojcga zepa. Dokler ima druStvo nE« dinost" v svoji sredi takih mo^, kakor je g. Trobec, smemo biti gotovi, da bode nasa refi vedno dobro na-predovala. Preidem k popisu slavnosti same. Akopram je bilo oblafiuo, veudar so zadeli do-hajati okolicani v mocnih ki'delih prccej popoludne, ^Tramway" imel je toliko posla, da pri vseh svojih mnogih vozeh nij mogel, postreel niti polovici onih ljudij, ki so liiteli k sv. Ivanu; vsi vozje vedno pre-napolnjeni in cesta natlaaena, to vam je bilo kakor kakSna obSna selitev. Sodise, da je bilo do 3, ure uad 15.000 ljudij na omenjeuera travniku. Do^la je tudi mala deputacija Sokola iz Ljubljane, deputacija Gorifianov, iz Boline pevci in drugi obainarji se za-stavo; iz |Kopra itd. Kmal.i|po 3. uri naznanjal je groin topiCev ,nad bo^ketom in pri sv. Ivanu, da je doSel gospod c. k. naineBtuik. Sprejel ga je pri glav-uem vhodu na travuik odboij polnoStuvilno. PriSui je bil se svojo gospd iu ko je korakal proti tribuni, za-fiela je voja^ka godba cesarsko himuo, kijebilaspre-jeta po obcinstvu z gromovitimi ,„Zivioklici". Ko se namestnik vsude, jame g. Nftbergoj govoriti slavnostni govor. (PriobCimo ga prihodiijic. Op. ur.) Za njini je govoril Se podprudsednik MEdinostiH Dolenec. Oba govora bila sta sprejeta z velikim nav-du§enjem in „Zivio Franc Jozef iu Klizabeta", ta klic razlegal se je mogocno po sv. Ivanski doliui. Na to je zbor, okolo 200 pevcev, pod vodstvom vrlega go-spoda Kosovel-a zapel Hribarjevo kautato, ki konfias cesarsko himno, katera je bila zopet uavduSeuo sprejeta po ogromuem obcinstvu. Zdaj se poda odbor po enih stopuicah, po drugih pa lepo narodno oble(ena dekleta iz okolice, katerim na celu je bila gospodic-na Ferlugova, s prekiasnim vencem pred namestnika in njegovo gospo. V imenu odbora nagovori g. Na-bergoj namestnika, prose ga, da sporoci do presvit-lega prestola vdanost in zvestobo okolicanov, katerima lep dokaz je danasnja slavnost. Gospod namestnik je deputaciji odgovoril od besede do besede siedece: Srdnim veseljem sporo^im ta voicila in iziaze ljubezni in udanosti do Njih Velicanstev presvitlega cesarjain premilostne cesarice. Preprican sem, da nj, veli-caustvi «prejmeta z najvecim veseljem te dokaze zve-stobe in zaupanja. Slovenci na Primorskem so bili vedno vdani iu zvesti presvitlemu cesarju in na§i av-strijski drzavi, sem trdno preprican, da ti euti v pri-hoduje vedno enaki ostanejo. Bog ohraui in varuj vasl Gospodifina Ferlugova pa je nagovorila v prelepi slovenScini gospo baronico, soprugo namestnikovo; o-menilaje, kako gorko bije serce za prcsvitlo cesarsko dvojico in kako bodo one vedno mo2e spodbujale k patrijotizmu, kar vse naj blagovoli gospod namestnik sporofiiti cesarju in cesarici in v znamnje te vdanosti izrofiila je gospej baronici krasen Sopek z napisom na trakovih: B Dekleta trzaSke okolice vspomin sreberne poroke Nj. Veli5anstevB. Gospa baronica zahvalila se je v par besedah tudi po slovensko. VojaSka godba zaigra potem Badeckov stopaj, katereiga je obcinstvo sprejelo z navdu§enimi zivioklici in zopet se mogofiuo razlega grom topicev in klicanje ljudstva. Zopet se oglasi zbor in mogofino se razlega Iiajdrihovo „Ja-dransko morjea, kateri zbor so pevci jako krepko in precizuo peli, Le Skoda, da je v tern Lasu zacel de$ gosto padati in da je tudi mocan veter pritiskal, ki je posebuo transparent inocno poSkodoval. A ne po-sluialci, ne pevci, ne niti namestnik se ne ustraSijo deija; program se vdi naprej v popolnem redu, kmalo se oglasi vojaSka godba, za njo pevci, potem mestna godba itd. po vrsti, Gospod namestnik zapustil je veseiico ob 4i/g, spremljal ga je do kocije zopet ves odbor in „2ivioklicitt ^judstva so ga pozdrav^jali, do-kler se je odpeljal Jako prijazno sta se poslovila visoka gosta, posebno ocarala pa je obiHnstvo naravna prijaznost gospe baronice* Po dovrSimem pevskem programu zacela je Hkukanja", ki je mej ljudstvom napravila veliko veselja in smeha; za ta popolnoma nov nafiin tekmovanja moramo osnovakem veselice le cestitati. Ko so fantje potrgali iz drevesa vse jedace in pijace, zberejo se pari narodno obleEenih fantov in deklet lepo v vrste, pred njittti koraka mestna godba za njimj pa ti resuiCuo kmmi pari* pa hftjd na pie- siSce! Godba zaigra doma5o poCasno in vrli okolicani se sud'jo ponosno v kolobarju. Vidoti Icpa dekleta, tako okusno uapravijena in faute tako elegantne in ponosnc, to vse je napravilo na slehemega najboljSi vtis, Plesali so malo iiasa, kajti kmalo po 8. uri jenja pies iu pricne se banket. Omeniti pa moram, da je malo pred Cto tiro jenjalo de2evati in da je torej bilo mogoce plcsati in obedovati na prostem. Pri banketu vrSile so se razne napitnice, g. PoliO preds. ti^afiko ^.italnice napil je namestniku in njegovej ljubeznjivi soprogi, g. Bolenec tujitn gostom iz Ljubljane, (loiico, Poduauoacem itd., g. PerSifi avstr. vojskl, ki jo osvo-bodila naae brate v Bosni in Ilercegovini, g, PoliC zastopnikom Lasopi§tva, g. Fischer urednik ,/friester Zeitung" slovanski gostoljubnosti, g. Dolinar ktasnemu spolu iz trza^ko, okolice itd. Po vsaki napitnici zapol je eden ali drugi zbor in bilo ji pravo tokmovanjo pevcev. Mej banketom pri^igaU so m razni ognjomoti, rakoto ltd. in eldktrifina hid jo razsvotila celo prosto-riilce, da je bilo, kakor po dnevu. Omeniti moram iudi, da je bil o mraku kar naenkrat rnzsvitljen ves sv. Ivan, posebno pa su je odlikovala ondotna vo-jaSnica brnmbovcev, in SO lepSi poglcd je bil na mnoge kampanje visoko nad sv. Ivanom; reel moram, da vse to je bilo maglcho, nifimanj lepo^ nego23. aprila v Trstu. Vse to vrSilo se je v najlopiem redu vkljub zaprekam, katere nam je delalo slabo vieme; nijsmo videli ne pijancev, hijsmo sHiaH nobenega prepira, no-benega kricanja, in ponosno smemo red, da uaSe ljud-stvo je samo vzdr^evalo najIepSi red ves Cas; tako ljudstvo je paf vredno javne pohvale. Potem pa naj §e lahoni govore, da uase ljudstvo nij zrelo, dajesu-rovo itd. Okolo 9. ure naznanja zopet grom topicev, da je konec veselice; zdajci se zbirajo pevci v vrste, za njimi pa velika umozica ljudstva. Na Celu dolge ko-lone nesel je en fant zastavo, za njim je sla godba, za godbo pevci itd. Godba zaigra in moCna kolona pomika se proti Trstu. Ko godci jenjajo, za^nejo peti pevci in tako so se vrstili do mesta. Godba je od§lat a pevci so peli skozi celo mesto do gostilne Hent-schelnove, kder se je zbiralo vse, kar je bilo bolj od* lignega, tuji gosti, triaiki Slovenci, Srbi, Hrvatje. V gostilni smo slisali izvrsten Hajdrihov prerojen kvartet in obcudovali krasoto tega, skoro bi rekel, dovrsenega petja, barkolanski zbor, trza&i zbor itd. NavduSene napitnice svigale so od raznih strunij in tako bill smo skupaj iidaue volje do poluo6i. Locilipa smo bo vsi prepricani, da tako krasnega dneva nijsmo Se kmalo v Trstu doiiveli in gatudi, ne bosw tako hitro. Pre-pridali pa sum se tudi da tr2aSki Slovenci morejo, Le hoCejo, kaj tacega napraviti, kakor ne kmalo kje drugod, Sve6anosti|24. aprila* IZ CERKNEGA; Na skrajni 8eV6frio-vziiodni meji Primorske pokazali so verni sinovi Slave svoje nepremakljivo vdanost in zvestobo HabsburSki dinastiji o priliki proslavtjenja sreberne poroke Njiju Velicanstev,na predveBer se slovesnim priterkovanjem zvonov, grome-njem moinarjev, sploSnim okincanjem kraja, razsveCa-vo, primernimi transparent!, umetnimi Ognji, veCernim bobnanjem in kresovi na okolu stojecih holmcih in hribovih. Dan poroke, — ob zoru stre^janje, — slovesno zvonenje r- budnica — ob 0, slovesnost Solarska — ob I0» slovesna maia, katero so posluSale vse korpo-racije in honoracije ter napolnjena cerkev poboznega ljudstva, Popoludanaka Veselica — godba, kegljanje na dobitke do ?. — ob 8. slovesna beseda s primernim sporedom za ta dan, katere so se deleftti vsi odliM gospodje, NaSi verli pevskl diletantje so peli nekoliko meSanih zborov, katere je spreimjal nai »Strajhtt in koji so se tako dopadali, da se je moral vsak pono-viti, Posebno se je pa dopadalo, ko je pet cvrstih 10 do 12 letnih deCkov tako neuatvaSeno spremljalo na 'goalih ,Jaz nisem Talja^kft,, in drwge pe6im\ «** W konca sveSanosti so se oglaSali mogocni streli mo2-narjev ed zvunaj; nwtraj pa-toepki «t navdnseni zivijoklici presvitli cesarski dvojici! Razvese ljevanje je trajalo pozno v nofc\. Vsi so se razSli zadovoljnia obrazov, zelec si prej ko prej enake citalnicne veselice. IZ MERENSKE 2UPANIJE. — Odse* 3 l$ov, kateremu je nase staresinstvo nalog dalo, da f*krbi, Cesar treba za proslavljenje cesarjeve poroke dovowSi mtt v ta namen 100 gld., je slavno&tni progrwa pi^v castno izvrSil. Na predvecer se je zbralo ebCiaatto na trgu pred praznicno okin&no cerkvijo, in se je podalo potem v gostib trumah i gosp. naAacitc^Jeift in pevci pa z baklonosci na celn pied zapaoovo W5o, kder je krepak zbor vbral cesarsko bimno, koftcavSi z navduSenimi iivijo-klici na cast presr. vladarski dvojici. Od tod se je pomikal dolgi sprcvod na bli-zoji holraec M. B. „Na Grad"; ta sta gorela uajpr*j dva velikanska kresa, potem so pa bengalicni ognji krasno razsvitljevalivwioduih barvah Bapravljeu monogram 2. F. J. L.; topiii so veselo pokali in Svigale so rakete ter nusipale zarece iskre dalec okrog. Uze pozno v noci vrnila se je ogromna mnozlca ter s pevci, baklami in zastavami se enkrat obhodila celo vas. — Dne 24. na vse zgodaj streljanje in naterkavaoje v farni cerkvi in vseh poddruznicah. Ob 10. uri slovesna sy. masa, katere se je delezil polnoStevilno oWinski zastop in vse, kar je moglo dom zapustiti. Po cerkve-nem opravilu delila se je v obcinski pisaraici railo-Scina revezem, darovi so se dajali reservistom in o-nim, ki so se z vojnimi svetinjami deleiili sv. maSe. — Popoludne sijajen banket v krasno okincani Goljevi dvorani; vneto petje in patrijoticne napitnice so nav-duievale zbrane v. c. gg. duhovnike in obc. veljake. V mraktt zopet streljanje, umetni ognji, petje itd. vse v najlepsem redu in sploh tako, da nam nikdar ne mine iz spomina velepomcnljivi dan 24. aprila 1879. IZ KOJSKEGA. Kakor po vseh krajih naselju-be domovine, bil je tndi nam 24. april izvanreden dan veselja. Ze na predvecer bilo je Kojsko raz-avitljeno. Na hoirau sv. Kriza plapolal je mogocno velicasten kres, zvonik bil je z zastavami in baklami obdan in razsvitljen. Topici so gromeli in nasa na-rodoa godba je svirala, vas obhajaje, cesarsko himno in druge narodne komade. Drugo jutro podali smo se s cesarsko in narodno zastavo, spremljevani od do-mace godbe, k nascmu zupaustvu v Vederjan. ObCin-ski odbor sprejei nas je prijazno; ob 10. uri smo bili pri slovesni sv. masi. Po tern nas je pogostil g. zu-pan v svojih prijaznih prostorih in okoli 4. are po* poldne locili smo se radostnega serca in vzvi§enihcu-tov, katere nam je obudiJa vesela slovesnost sreberne poroke N.N. Velicanstev.. IZ BOVCA. Man menite, daBovcani nismoena-ko vsem drugim Slovencem dostojno obhajali sreberne poroke nase preljnbljene vladarske dvojice? Silno se motite, ce tako mislite. Bovcaui so se vedoo odliko-vali v avstrijakem patrijotizmu in v neomabljivi vda-nosti do prevzvisene HabsburSke rodbine. To so tndi pri tej veseli priliki jasno in glasno razodeli. Uze na predvecer je bil Bovec prazniCno opravljen, ves v ce-sarskih in narodnih zastavab, carobno razsvitljen, vse je bilo zivo po trgu in ulicah. Veselo zvonenje in po* kanje topicey se je razlegalo po prijazni gorski dolini; na obdajajocih jo vrhib so pa po atari slovanski na-vadi veliki kresovi s plamtefiimi jeziki oznanjali ve-solnemu svetu. da ohhaja tu zvestljud prelep druziu-ski praznik.—Domaca godba je na krasno okincanem trgu svirala vesele komade; pod cesarsko zastavo je pa vrli citalnicni zbor obkrozen od ob&nstva vbrano prepeval cesarsko pesem in himno v proslavljenje sreberne poroke. Neprenehljivi zivijoklici v cast visoki-ma jubilantoma, vladarskej hisli in skupni domovini Avstriji so jiraa bili zvesti odmev. Omeniti moram tndi krasne transparent* a pri-mernimi napisi, kateri sa na nekaterih oknih brleli. Drugi dan nas je na vse jutro bndilo in vabilo veselo zvonenje, Btreljanje in sviranje godbe, da se delezimo avstrijskega praznika. Ob 10. uri je bila slovesna sv. masa; vsi gg. uradniki, solska mladina in flkoro vse, kar je moi iu zenstva doma, poloiia je prostorno cer-kev.— Po odpeti zahvalnici in (kon^ani aluzbi bozji zbrala se je Solska mladina in velika Ijudska mnozica pred Sol-kim poslopjem, kder so se po primernem go-voru deiile nadepolnim drzavljanom in drzavljankam knjizice v spomin te slavnosti. NatduSeno petje iz mladih grl. konCalc je prelepo sveCanost. IZ BENC se nam poroca, da so tudi tarn ua prav dostojeu naCin praznovali .obCni avstrijski dan. Na predvecer streljanje, zvonenje, baklada in godba; domafii pevski zbor je pred gradom gosp. 2upana v-bral cesarsko bimno iu patrijoti^nib cutov navdano prebivalstvo je z navduSenimi 21vijoklici nazdravljalo pieav. cesarju in njegovi preljubijeni soprogi. Vse zivo po trgu in ulicah, vse radostno in povzdigojene* ga duha do tetnne notu Dne 24. v cerkvi, okincani t narodnimi in ce-sarskimi zastavuiiii slovesna sv, maSa se zabvainico, katere se je delezil polnoStevilno obcinski Zastop, sol-Bka mladina in ljudstva toliko, kakor o pravem pra-zniku. Ubogim se je podclila obilna milofifiina; sli-m bbio po sUaMi,Oft je Yi^koduiiii dar gospgdagro- fa-zupana, kateri je sploh mnogo iz lastnega 2rtov«»l, da se je tako slovesna pntznoval cesarjevi dan. * * Se bi imeli porocati o hlavnostui besedi s pie-som, katero je priredila goriSka iitaloica due 27. aprila, popisati, kakoje posebno vipavski Kriz osvet-lil svoje lice na predvecer in na dan sreberne poroke, kako so §e drugod, od koder smo dobili pismena in ustmeua porocila, praznovali cesarjev dan—-a pre-tesni so na§i predali in preredko se odpirajo, da bi mogli, predno se stvar ne zastara, vse povedati in po-pisati, kar 6mo o tem pozvedeli. Sicer se pa uze iz dosedanjib porocil posnema, da so vse naSe obcme, majbne in velike, premozne in siromaSne z vdelezbo vsega prebivalstva, kar ae more reel, sijajno obbajale patrijoticni prazniki; di je oWnaljubezen in vdanost do preljubljene vladarske hise dne 23. in 24. aprila na stran potisnila vse mizerije, katere tarejo nase ubo-go ljudstvo vsled zaporednih slabih letin in ogromnih davkov, ter se je z odkritosrenim veseljera,da, s pravo navdaSenosrjo delezila slavnosti velepomentjivega dne-va. Pokazali smo goriski Slovenci — da smo zvesti sinovi skuprie, st&roslavne Avstrije — pokazalo je pa tudi tukajSnje prebivalstvo drnge narodnosti, da rau je sedanja zveza najljubSa in da soprazne in smesne vse nagajive demonstracije vrtoglavih .irredentarjev.* Okov ljudske zvestobe in vdanosti oklepa pretrdno W-ser avstrijske krone—gori§ko grofijo;—najpredrznejla roka okrvavi in oraahne, predno ga iztrze. Dopisi. IZ Kojskega 13. maja. (Izv.dop.)V Brdibima-mo le edno Citaluico in edno bralno druStvo. Ta di-talnica je v Kojakem, bralno druStvo pa v Vipol^ab. Recem, da veliko premalo za na§o de&dico. Bazvidno je toraj, da se rodoljubje, razen v Kojskem, prav maio all skoro prav nifi zatone brigajo, kar jim je bi!o2e enkrat v Vaseni cenj. iistu priporofieno, da bi nam-rec po vseh vegih vaseh esnovali si bralna druslva, katera bi bila mej seboj v nekaki zvezi, ter bi se vzajemno podpirala zlasti pri napravljanji veselic. No* beden se kar ne oglasi ne. Kar gre iz serca, naj gre tudi v serce. Narodnjaki s cest g. duhovniki in ucl-telji, zdramite se, ne bojite se truda, delajte v prid nalega milega naroda. To Vam bo v cast, naSemu ljudstvu v korist; grizile |>o pa one, kateri Skilijo tudi po nasi dezelici, da bi jo odreSili. Citalnica v Kojskem priredila nam je bila koj nedeljo po sreberni poroki N. N. Velieast. domaCo za-bavo s tombolo, govorom, petjera in igro. Z mirnim sercem reCem, da je Citalnica lehko ponosna na svoje moCi. Ne bom hvalii vsacega posebej, ker vsako do-bro delo hvali samo delaica. Radovali smo se pozno v no6 pri kapljici rujnega vinca, napivali na 5ast N.N. Velicanstev in naSega narodnega druStva, ter razSIi se se sercno 2eIjo, da Bog ehrani N.N. VelicV Se mnogo let in daj dober uspeh naSemu narodnemu delovanju. V nedeljo 11. t. m. bila je volitev novega citai-niSnega odbora. Sestava odbora zopet kaze, da Citalnica ima cilih modi dosta, kojese truda in pozrtoval-nosti ne bodo stra&le. Ta dan pridobili smo tudi ne-koliko novih udov, katere z dobrodoSli pozdraljarao. V nedeljo 18. t. m. bode pri nas razstava vin. Baje, da se posestniki dobro pripravljajo in se bodo v obilnem Stevilu vdele2ili te razstave, ki je prva v Brdih. Saj jim bode gotovo tudi v korist Ob tej priliki priredi tudi nasa citalnica slovesno besedo. Program je na drugem mesto objavljen. Prav lepe pri^ loznost imate Vi briski glavarji in rodoljubje, da se potrudite v obilnem Stevilu isti dan k nam, in da tudi na to delujete, da se prosto ijudstvo, razstave in besede vdelezi. Qualis rex, talis grex. S kanaisklh hribov, 0. maja. (hv. dop.) tudi | po na§ih visokih hnbih razmetane oWine so petin- I dvajsetletnico poroke na§ega presvitlega cesarja in cesarice slavnostno praznovale, kolikor je v takih krajih mogoSe. Kresi so no5 razsvitljevali, topiCi so I s strelom zrak [in svet pretresovali, ljudje so pa kar I v trumah k slovesni bo2ji sluibi prihajali. Vse je bilo I polno veselja. Da bi paC mogli nasi ljudje tudi v drugih ob-zirih veseli biti; zlasti giede pridelkov I A tukaj ni veselja. &to kale slabo. "Vjeseni je bit def zabranil, da se nij usejalo, kolikor navadno, marsikaka njiva js prazna ostala. 2ima je §6 tudi nekaj njtv izpraznita, ker je s prepogostnb spremembo vremena dovolj 2ita J pomorila, Snegovi in de2uvi so seprenaglo vrstili, da | bi bilo moglo revtio ^itice vse te nezgode prenesti, | Vrhi tega je ie pomlad premokra iu premrzla. Vse I nekam zastaja in hira, in upanje nase zel6 se podira. ] Bojimo se, da bode draginja pritiskala iupolegnjeie I eksekutor. Gospod nas pomiluj I j I Iz Trsta 15. maja (Izv. dop.) (Tretja volitev I Mpanain demonstracije.) V nedeTjo Ijudska vesellca I pri Sv. Ivanu, v pondeljek pa v tretje volitev novega I zupana v Trstu, — iz tega samega vidite, da smo v I Trstu uze nekaj casa v vedni agitaciji, tako burnega I zivenja pac ni tako hitro kje drugod po veliki Av-1 striji. ¦-— Torej v pondeljek 0 poludne zbralo se je 53 I poslancev, da volijo novega zupana. — Pred volitvi-I jo so straSili Progresovci, da bodo vsi njih po.slanci I izstopili, ako bode voljen Dimmer in dostavljali so se I druga inganja. — Nij torej cuda, da se je v ponde-I ljek veliki trg pred mestno palaco tako napolnil ra-I dovednezev iu demonstrantov, kakor §e nikoli poprej, gnjetili so se ljudje, kakor sardele. V dvorani mestne-I ga staieSinstva in na galerijah nij bilo ni5 manj bur-I no posvetovanje in prepiranje. — Zboru predsedoval I je D.r Defacis, kateri je pokazal, da je posebno spo- soben za ta posel. — Volili so mestni oCetje dvakrat; I pri prvi volitvi dobil je Dimmer 25, D.r Bazzoni 27 I in D.r Vidacovich 1 (Hermetov) glas. Ker nij do-I segel nobeden potrebne vecme, volilo se je §e enkrat. I Pri drugi volitvi dobil je D.r Bazzoni 28 glasov, to-I rej potrebno vefiino in Dimmer 25 glasov. Hermet [ je odloCil se svojim glasom ta pot, da so zraagali Pro-I gressovci, akopram je pred 14. dnevi napisal celo bro-I suro za Dimmei-ja. — D.r Bazzoni je torej zdaj iz-I voljen zupan tiiaski. Kedo je ta Bazzoni ? Dosedaj I se nij skoro prav nic pecal z javnostjo, pa nekda je I verni sin Progressove stranke in bud ltalijan; moz I pravicen sicer, bogat in jako obdarjen z velikimi zmoz-I nostmi. Tako, saj se slisi zdaj govoriti cel6 dobre I avstrijske patrijote. — Vsi pravijo, da bode Bazzoni, I kar se tide poStene administrate, moz na pravem I mestu in s tem se tolazi tudi avstrijska Btranka. Ko I se je zvedelo na glavnem trgu, da je iz voljen Bazzo-I ni, zacel je tak Sunder, tak ropot, da se nij moglo I razumeti, kaj vse ljudje vpijejo. Nekateri so kriLali: I „Evviva Bazzoni," drugi "Evviva il Progresso" tretji I „Evviva Italia", Cetrti „Evviva Austria;" nekateri „Ir-I redeiitarji* pa so kricali: ttAbbasso le code" itd. Ene-I ga teh zadnjih je vgrabila policija; §e drugi so zadeli I kricati, da naj ga izpuste in tako je policija zgrabila I in v jefio peljala §e 4 druge rogovileze. Ko je Baz-I zoni priSel iz mestne palade na prosto, je krik §e le I dosegel svoj vrhUnec; a policija je kmalo mir nare-I dila in ob 2 uri popoludn6 je bilo uU vse mirno. — I Kakor se vidi, nij vhulna strauka ta pot zbrala I pravega kandidata, kajti par degnicarjev, sicer prav [ dobrih Avstrijanov, je ta pot dezertiralo in to fiisto iz I osobnega mrzenja proti Dimmerju, morda tudi zarad I prevdikega prijateljstva njegovega z glasovitim jHer-I metom. Naj si bodi, kakor hoLe, Hermet je Dimmerja I wocno kompromitiral pri lastni stranki in tako jena-I stala taka nedisciplina, da je kandidat vecme propal I proti kandidatu manjSine.— I Dosti so krivi te desorgauizacije oni velikonem- I cl, a la Vdlklr Rittmayer, Dimmer sami, ki so „fttnf j Mann hochtt napravili lastni klub, ki sezovencentrum.<<; I Kaj porece vlada k tej moralni zauSnici? Goto- j vo je to, da aProgressovciu, akopram je 2upan iz njih I srede, ne bodo vec imeli odlocilne besede v zboru, I kajti pri drugih vpraSanjih bode desnica gotovo do-I stikrat zmagala z vefiino 29 glasov; torej de facto a I tem Se nijso Progressovci v pravi zanesljivi veCini; I vecina pri zupanovi volitvi je slucajna, kakor sem uze I zadnjic trdil. Vendar pa se je vlada postavila zadnji j 5as na tako odlocno stalis6e proti Progressovcera, da I je jako opravifieno mneoje, da novi 2upan ne bode I potrjen. Govori se prav mocno, da Bazzoni ne po-I stane zupan, ampak da vlada roisli razpustiti zbor in I postaviti vladnega komisarja na mesto lupana. Jaz [ pa trdim, da bode vlada dvakrat premislila, predno I bode storila ta korak, da se bode pogajala 2 Bazzo*^ I ni-jem in ga naposled tudi potrdila v oCigled velikim I zmesojavarn, ki bi drugace nastale.—Mej Dunajem in I Trstom te dni mocno dela telegraf, raenda prav iz j tega uzroka.—Dobro bi bilo sicer, da bi vlada enkrat I pokazala roge in zacela postopati bolj samosvestno; I a pred vsem je treba, da se dobro orgauizuje patri-I jotifina strauka r Trstu in k temu zatnore vlada dosti I pomofii, 5e je delavna in energiCna. Organizacije je I treba. to se je pokazalo v zadujem easu in tako zva-I na avstrijska stranka bila je dozdaj tako sestavijena, I da se nij videlo ne vodstva, ne programa. Torej na I debt NaSim okoliSkim poslancem pa svetujemo §e I enkrat, da v oCigled sedanjim zmeSnjavam mej de* I snifiarji. osnujejo svoj lastni klub, ki bo Sicer v doti-I ki z desnico, a ne vezan na vse sklepe njenc, l2 Pillja lLmaja.- (lav. dop.) Minuli so itiri meseci, od kar sem Vam poroCal, dase tukaj snuje narodno sloVansko druStvo. Ker je po tistem (5asu vse, potihnilo, menili ste gotovo, da seje ufe vse razdrlo, A hvala Bogu, ni tako; Slovani smo stanovitrii kakor akala. Dva pota smo morali pravila preuravnati, a ko smo jih tretjikrat vlo2ili, prejeli smo v treh me-secih zazeljeno vlad no potrjenje. Slovansko druStvo BCt2narska Beseda" je usta-ncvljeno, in nadejamo se, da bo imdo dober uspeh j saj nas je v Pulji lepo Stevilo Slovanov. Na 22. tek meseca je sklican obfini zbor v dvorano ^Apolo"; po« vabljeui go vsi Slovftni in me^ta in okolice in to % % ¦ ¦ .....I 11......IIBBgM—¦— tiskanimi pozivi, prilepljenimi po mestnih ulicah in zvunaj mesta. Bomo pa6 pokazali, da se Slovan za-veda in da se domacega cuti ua obalih sinje Adrije! V nedeljo 18. tek. meseca bo ljudska veselicav eesarskem gozdu „SianaB v proslavljeDJe sreberne po-roke Nj. Velicanstev cesarja in cesarice. Odlozlla se je do tega dne, ker je do zdaj neprenehoma dezeva-lo. 0 Djej sporoclm drug pot. Nj. Eksc. e. k. admiral Bourguignon, poveljnik tukaj so je mornarske posadke je na smrt bolan, in niorda se preseli v boljgi svet, §e predno objaviti te vrste, &koda velika za mesto, za kojega prospeh je on prav mnogo naredil. Pa ga tudi cisla vse od vi-sokega do niskega, naj nosi vojaSko ali ciyilno oble-ko. Zasluzeni moz je 71 let star in sluzi drzavi uze 56 let; odlikovan je z 18 dekoracijami. (Z Ljubljane, 12, maja. (Izv. dop.) To je kriz z dopisi za tcdnike: ako se v tern tednu zaraudi do-locen obrok, t. j. ako se dopisa ne poSlje uredniStvu 0 pravem casu, treba je cakati eel teden i sicer mora cakati dopisnik, mora poterpeti uredoijtvo i obfiinstvo mora tudi tolaziti i zadovoljiti sezveitmi vcasih crcz teden dni starimi, kar se pa nikakor ne vjema z name-nom novin, koje se ravno zato nazivajo »novinami% ko prinaSajo ali morale bi prinaSati same novosti { ProSli teden bodemo vknjizili v letnike ljubljan« skegamestamejnesreCne:umorov i sainoumorov imamo tukaj toliko, da bi slavno uredniStvo Se ne bilo zadovoljno, ako bi vsc naStel i opisall Obenemsamo-ttmorii ste uze v zadnjej svojej Stevilki poroeali, t. j. 0 prof. Kozini 1 Povedali i omenili ste svojim &tate« Ijem, da je bil navedeni prof, jako priljubljen povsod i obce spoStovan moL; naznanili ste jim, da je bil v starosti 41 let, da je ostavil Stiri nedorasle mladiCc i mlado soprogo—vdovo. Zanimalo bi pa morebiti tudi drage bralce i bralke VaSe izvedeti kaj veL o njem, v katerem oziru je bil delaven za na§ narod, akopram je pisal vse v nemSkem jezici. Spisal je: VerSfienja dezelnih glavarjev i vicedomov Kranj-ske v srednjem veku (Die reihenfolgen der landes-hauptleute und vicedome Krains im mittelalter.) V poroellih histor. druStva: „llegesten den deutsehen ritterorden in Luibach bctreftVud," koja je priobfiil v letih I860, 1802 in 1863. „Predavanje o samostanu Pleterjah" v letu 18G2. „Zur geschichte der karthause Freudenthal (Bistra) (1863) und de.s klosters Land-strass (KoBtanjevica)" (1865.) NajrajSe se je ukvarjai se starimi spisi, letniki, itd., [za kojo stroko se je bil naobrazil v beSkem histor. seminarju; mnogo let sem je uze zberal i skup-ljal stara pisma, vzlasti zadevajoca Ljubljano i sauio-stane; pripravljal se je, da bode spisal obSirno zgo-dovino mesta yubljanskega, ali —! Sprevod njegov bil je velicasten: profesorji vseh tukajSojih srednjih uCilnic spremili so svojega tovarisa k pofiitku, dijaci njegovi udelezili s<> se mnogobrojno sprevoda i zapeli so mu na grobu, fiitalnicni pevci pa pred dezelno bolnico, v katerej je zdihuil i lezalj mnogo, mnogo dostojanstva, moSkih i zenskih gospod-skik osob korakalo i stopalo je pocasno za rakvo do bv. KriStofa, kjer so ga navzocni oddali hladnej zem-Ijici, v katerej naj mirno poftiva 1 Nek ritmajster (konjiSki stotnik) navelican uze vsega dobrega i slabega, vstrelil se je sesamokresom v celo, da mu je bilo popolnoma zadosti. Tretji zopet hotel se je obesit na verv ali mot-voz, a o pravem casu so mu Se prerezali nesrecni kanap, na kojera bil bi kmalo ovisel mertev, — Tacih in enacih zgodeb pripovedujejo se kar cele litanije! NesreCen trenotek omami duh in — addio mondol Se nekaj imam, kar bi vas mogofie da zanimalo,. izvedeti, namreSkako sostanovniki mesta Mo s tar j a praznovali svefianost sreberne poroke Nj. Velieastev; kesno je sicer, a tudi jaz sem spored prejel od svojega tainoSnjega prijatelja— kesno. Glasi se: P r o a I o v — za sveSanost srebrenoga pira Nji-hovih VeliCanstvah Cara Austrijskoga FranjaJosifa I. i Carice Jellsave u Mostaru. Na vefier 23. aprila 18?9. —• Na 7. sat u veLer a) 24 topometa sa tabije konaCke, kojima ce se oda-zvati isto toliko metaka sa stare tabije s1 desne obale Neretve. — b) Osvjetlenje grada. — c) Sviranje Ca-revke sa strane vojnickih glasbah, od dviju pukovnija pred dvoranom zapovjedniatva vojenoga (t.j.pred ku-cx>m JelafiiiJa). — Bengalsko osvjetlenje grada. — d) Vojeni odmorni poziv b' glasbom 21. i 44. pjeS. pu-kovnije. — e) Vatromet. — Na dan svecanosti 24. aprila 1879. — Na 6. sat u jutra: a) 24 topometa sa odzivom kao na pred-jaSnjtt veCer. —b) Probudjenje sa glasbama vojnifikih |akovnijah br. 21. i 44. — Na 9. sat pr. pod. e) cogosluienje u crkvi katoliCkoj, pravoslavnoj i u ve-likoj dzamiji, „Na Tebe Boga hvalimo", 24 topometa sa odzivom kao pre. —* Na 11. sat pr. pod. d) Pii* manje Cestitajudega zbora u dvorani Zutoga konaka. — Od 2. do 5. sat po pod. e) Svecana zabava voj-nieka na sjever. taboru, sa glasbom 44. pukovnije, a a ua julnome sa glasbom 21. pjeiafike pukovnije») —• Na 7. sat u veeer: f) Zabava castnikah, gradjanskih Ciuovnikah i gradjanah u gostijoni kod nNaalednika c&revtfa uustr. Rudolfa", sa glasbom al» pjeS, pukov, — Na vjecm spomen ovoga svefianoga dana odlucilo se je osnovati prvu gradjansku bolnicu u Mostaru. Se umora v Latermanovem drevoredu moram o-menjati, a le v kratkem: obSno se snmi, da so vojaci ubili necega Srevljarja na zgoraj navedenem prostoru; kako i kaj, pokaze morda preiskaval S. D. I*olti6iii pregled. Z DUNAJA. — Morda jutri, a gotovo v priho'diijfem tednu bo konec sedanjemu driavnemu zboru; te dni je bilo ministetsko posvetovanje o tem, ali se ima dr^avni zbor razpustiti s pre-stolnim govorom ali ne. Sklep ni §e znan. — I Poslanska zbornica je v seji dne 12,km. spre-j^la resolucijo, naj se glede" na pomanjkanje zdravnikov ,'po kmetih zopet ustanove medicin-sko-kintrgi$ne Sole v Lvovu, Olomucu 'in Salu-burgu. V Ljubljani, srediSft slovenskih dezel, bila je tudi nekdaj taka Sola; a Bog obvaruj, da bi Sloveneem vrnili, kar so jim vzeli! — Mi moramo pad v vsakem oziru zadnji biti. — Po-slanci dr. Heilsberg in tovarfii so se prito^ili v interpelaciji do c. k. finandnega ministerstva, da se rzastopniki davkopla^evalcev v komisijah za uravnavo zemljiikega davka za majhno placo z delomtako prenapenjajo in da se 2njimi sploh tako postopa, da se ljudstvu vriva misel, da ho-cejo vladne gosposke zastopnike davkoplafieval-cev iz tch komisij odstranit. Minister U ni dal odgovora. — Poslanska zbornica razpraylja zdaj dve jako vazni postavi, namred postavo, kako u-braniti in zatreti kuzne ^ivinske bolezni in postavo, kako ubraniti in zatreti govejo kugo. Stodvanajst poslancev-ustavovercev je stopilo v opozicijo proti sedanji vladi; podpisali so svoj program, po katerem se hocejo ravnati pri prihodnjih drzavnozborskih volitvah. V tem programu obetajo mnogo lepih stvari, onl hocejo celt) na6elo narodnc enakopravnosti varovati, kakor so ga vselej (da, pa lc na papirjil), delegacijam zagotovljajo vat modi, protivni so vsaki politild aneksij in raz§irjanja drlavnih mej itd. Naslanjajo se pa na n e o d v i s n e e 1 e-m e n te ustavoverne stranke—iz Cesar je skle-pati, da jim Taaffe ni prav po volji in da si upajo tudi brez njegove pomo5i zmagati. Bomo videli! Zanimivo je, da kranjski nemSkutarji Dezman in tovarSi niso podpisali izjave ustavo-vernih leviCnjakov. Na Dunaji so te dni praznovali 50letuico slu2bovanja starega centralista S ch m e r 1 i n g-a. Nekateri listi obMujejo pri tej priliki, da se je drzava razcepiia v dve polovici, —* Na§ cesar odpotuje neMa v krafckem z ministroma Taaf-fe-jem in Stremayer-jem v Prago. Zdaj, ko se toliko govori in piSe o spravi s Cehi, vtegne imeti ta cesarski pohod pae" ugoden pomen. Fcm. Wtirtenberg se mudi zdaj na svo* jem domu na NemSkem \ nekateri easniki trde, da je raz^aljen, ker ni prejel M. Terezijnega reda in da namerava vsled tega izstopiti iz av* strijske sluibe. A to je menda le prazno ugi* banje. RUSIJA se prijateljsko pribliluje Tur6iji\ 0 tem meni angle§ka „Times*: nDokler ne bode Rusija rabila turikega prijateljstva zoper ber-linski do gov or, naj si §e bo, ali dalje so Angleli Ijubozumni". Nam pa je to prijateljstvo prav, c"e hode pripomodi k zdru^enji Bolgarije in k prospehu Jugoslovanov sploh. BOLGARSKI knez je priSel 12. t. m. k carju v Livadijo. Car ga je imenoval za naCel-nika 13. lovskega bataljona, s katerim je princ Dunav prekorafiil. — Iz Livadije pojde bolgar* ski knez na Dunaj, v l»aris, London in Rim in slednjid v Carigrad, kder bode investiran. Potem ie le pride v Bolgarijo ter prevzame vlado. NJSMClJA misli privo§6iti Eisas-Lotaringiji jako sirno avtonomijo z lastaim micisterstvom v Strassburgu, Ddma^e stvari. Mesfe&e vplitye y GQiiqi. Dne 14 t. m. so pri dopplnitni yolitvi III. vol. skupgfiine po hudijjor-. bi zmagali ysl trije kandidatje wIsonzott-ve tako, zvar ne libei?alne stranke, tedaj pristaSi sedanje. veii^mestf nega zastopa. Izraed oddanih 383 glasoy prejel jih je zemljemerec Alojzij Besen 211, trgovec Anton Mi;ghetti 210 in trgoyec Anton ;Parbp 208; na-sprqtiui kan4i4atj^ Marzini iq tovargt spzaostali samp za 35-40 glasoy. pelalo se je,od obeh.strani ria vse pretrganje, tudi potrosilo se je nekda mnogo — in zakaj ? Ce primerjamo kandidjate ene in druge stranke, zdi se namborbaskoro smeSna: nedoUni, neskodljivi mo^je tu in tarn; nobeden, sodimo,ne bo znatno uplival na mestpo osodp. Danes voli II. skupStina. Jsonzpvi" priporoiJen-ci so: D.r Delia Bona, c. k. notar, vitez Bosizio c. k. dvorni Bvctoyalpcv pokoji, pi. Fabris Konrad ppsestnik. nComitato ecouomico" pa priporoca: knji-gotr2ca Paternolli-ja, c. k. vpokoienega majorja, vit. C a t i n e 11 i -ja in odvetnika d.ra V i n c i *ja. Kako je priSel odvetuik mej varcne gospodarje, tega ne razumemo pray. Tudi v tej skupS&ini stoje si taki mozje nasproti, da je neodvisen volilec y zadregi, na katero stran bi se nagnil. Edino to, da priporoca nL'Isonzo" prve, prikupilo bi nam Bkoro druge. Sicer pa nghupft wie gsprungen." P. S. Ravno ko sklepamo list, raznaSa se vest, da je pri volitvi II. skupgeine zm&gal nComitato cco-nomico" s kandidatoma Cat inelli-jera in Pater-noili-jem, zaradi trctjega pa da bo jutri oza voli-tev mej dr. Vinci-jem in vit. Bozi/Jo-m. i Zblaznela je preteklo nedoljo 18 letna Rofiinj-I ka; dekla pri sladopeku C. v Gorici; zapuitlvla no nofii posteljo je eiloma odprla vrata ter se napotila proti Skofiji. Nenavadcn ropot je hilne ljudi zbudil, da so nesre^nico fie o pravem casu ustavili in jo po-miiili, Ilotela so je nekda itl spovedat. —Drugi dan so jo spravili domov. — „L'Isonzou ugiba, da jo ta duievna bolezen „istcrodeinonopatiaH, „L'Kco" pa je slisal, da je mlado nesrecnico „vest pokla". Mo-goLel Nam so pa stanesljivi ljudjo Btvar vse drugaCo razlagali. Dekle je bilo u^e enkrat zasliiano pri tu-kajSnjl c. k- okrozm sodniji o tern, kar je vtegnilo vedeti o nekih homatijah politiCnega pomena.Nodav-no je dobilo drug poklic k isti Bodi.iji. Prcgovarjali so ji nekda ta, da uaj inolci, drugi, da govori, tretji ji je pravil, da bo morala prisegavuti in da jo denejo v zapor, ako resnice ne pove. vse to je najbrfcfyi* melo in rojilo raalorazunincniu dekletu po glavi in mu slednjid zblodilo mo2gftiie. Istina je, da se je v po-nedeljek, ko so jo domov odpravljali, plabo okolo set be ozirala ter veckrat izra^yala bojazen,--da jo o4ve« dejo—y flperion'1.—Tako sta nam pripovedovala brat in sestra nesrefinice.^ VojaSka svedanost. Hessov peSpolk, katerl je tukaj v garniziji, praznoval je 13. t. m. sedemde-seto oblethico svoje slavne zmage nad Napoleonora I, dne 13. maja 1809 pri Schwarzen-Lacken. Na pred-veCer je bila velika vojasmca na Travniku krasno o-kinca&a s6 zastavami, venci, l.ansparenti; vsa okna, pa tudi drevesa pred vojaSnico so bila razsvitljena, VojaSka godba je obhodila mestne ulice in trge, kder je bilo vse zivo radovednega ljudstva.—Drugi dan je bila vojaSka maSa v jezuitski cerkvi in parada. Po poldne oficirski banket pri „Treh kvonah"; pa tudi prostaki so imeli svojo gostijo v vojafiaici. ZveCer glediSCne predstave, deklamacije, sviranje godbe in sploSno razveseljevanje na vojasnicuem dvoriSCi. Vse je bilo zldane volje; a posebno se nam je pa dopa<< dalo prijazno vedenje viSih in tiUih Castnikov mej prostaki.— Na^la se je iepna ura na cesfci proti bv. Go-ri; kdor jo je zgubil, naj pride po njo v Gorico V stolno cerkev. Vinska raastava V ^ojskem. Opozorujenio vinorejee na vinsko razstavo v Kojskem, ki bo pri* hodnjo nedeljo 18 t. m. Vrli Brici hocejo pokazati, da napredujejo v vinoreji in KojSCani hocejo po kw eani razstavi tudi pokazati, da jim je narodna refi sveta in ljuba ter bodo po reanem delu razvese\jevali vinorejee in slovenske rodoljube. Iz AjdovSeine se pi§e „S1. Nar.H da so pra* vila ndrustva za podporo rokodelcev" odvi-socega namestai^tva v Tratu potrjena, in se vabi U4 ljudno vse gospoae, kateraso seuze vto druStvovpi-sali, ali se vpisati hocejo, udeleiiti se ustenovnega obi Cnega, javnega zbora v nedeljo 18. t.m. ob 1/24. po-pdludne v gostilni gosp. Hohna. Volilo se bode vo< ditelja, tajnika, denarnicarja, namestnike in odbornike in pregledovalce za racune. Zgubil 66 jd 72 letni starcek, Anton Bizaj,po dotiaCe „hrovat," kruljev, majhne postave in iz V i* poli doma, * V soboto za rano, ko so domaCl Se vsi spalit zapuatii je dom in Sel — kakor so potem drugi pra* vili, ki »o ga videli -* proti Qorlci, V kliub vsega Bkrbnfga iskanja in fenrajevanja, ga vender ojegovft dntzraa doslej ra mogk §e najti. Ker je vsled dolge bolezni malo zmeLane pameti, batise je, da se jeirje nnesrecil. Torej so slav. zupanstva in gg. oWinski pred-stojniki uljudno naproSeni, ako bi se kje omenjena o-seba naSIa, naj bi blagovolili nazoaniti zupanstvu v Vederjanuv Berdah, katero bode poterasvojo dolznost dalje spoluovalo. Samoumori is nesreSe. Pretekli ponedeljek zjutro se jevkubinji svojega stanovanja ustrelil vrtnar g. grofa A. v Podgori in je koj mrtev oblezal. Kaj je iiesreCneza do obupa tiralo, ni prav znano. Istega due koj po poludne kontal si je se sa-mokresom iivljenje v tukajSnji voja§nici na Travniku naddesetnik Hessovega polka. Zanianipuliral je neko-liko zainenazo odloCenega denara, — pravijo, dasamo 10 gld. — in da bi se ognil kazni, pretrgal si je nit 2ivJjenja. Dobro uro po tern vtrgal se je kos obroba (kor-niza) izpod strehe glavarstvenega poslopja, poloniil zi-darski Oder pod njim, na katerem (ali nad kateriui) je delal zidar Ivan Petarin iz St. Lovrenca pri M«§i, ter nesrecneza, kateri sejezastonj lovil za kositarjevo korito, zavitega v oblak stavbenega materjala seboj potepil na trato pred glawstvom. Reveia je padec s tolike visottne do smrti oraamil — v 5 minutih je izdihnd. Zapustil je plakajoCo vdovo in 3 sinovc; prvi je vojak, drngi zidarski delavcc, zadnji pa §e mlado fante. — Zidurski raojster Jasnig, kateri ima dotfgno podvzetje, trdi, da je Petarin na strebt delal, ne na odro in da se je streba vlomila, ker se je bil on pre-drzno na obrob pomaknll, ki se je pod njim vtrgal in se svojo tozo tudi Oder poloniil. Tiskovna pravda proti ^Slovenca* se je vCe-raj w§ila tajno pred ljubljanskinii porotniki. Na obe stavljeni vprasanji so porotniki odgovorili soglasno z „nekriv8; vsled tega je bil odgovorni vrednik g. Filip Haderlap nekriv spoznan shudodelstva kalje-nja javnega mini.* Vabilo k besedi, katero napravi Sitalnica v Kojskem dne 18. maja tl. Spored: 1. Govor (govori g, prof. Pov§e o vinoreji.) 2. Petje. 3. Deklamacija: Zgunljeni sin. 4. Igra: Zupan. 5. Petje. 6. Zahvalni govor. 7. Petje. Po besedi domaSa zabava. Ystopnina 25 kr. Za&stek o 6. uri zvefier. Vljudno vabi odbor. Svilorejski kongres. — Osnovabi odbor za VII. mednarodni svilorejski kongres, kateri bo leta 1881 v Sieni na LaSkem, priporoca, naj se za easa le-tosnje svilorejske dobesledece pozvedava in preiskuje : 1. Embryo log ija. 1. Euko seme hraniti in valiti. 2. 0 sredstvih, da se cerviSi nepravilno zgodaj izvale. — II. Bolezni. 1. Dremec. Ali tie! v vzgoji svilo-prejk krivda, ako se jih dremec loti ? s kacimi deja-nji bi se dalo to dokazati ? — 2. Pripravljanje seme-na. — Krvena sorodnost, preparenje; po kakih zna-menjih se odberajo jajcka in metulji z ozirora na mi-kroskopicno preiskavo? — 3. Hranitev semena. — Vpliv temperature in zraLne vlaznosti; —hranitev na razne naeine. — 4. Izvalitev. — Kje foiikalicm pogoji in kako dolgo traja. — 5. Vzgoja. — Vpliv reje in meteorologicmh razmer; — primerjajoce poskusnje o vztrajnosti raznih piemen in baz — III. R ej a. — Reja iz ekonomifinega in obrtnijskega staliSca. Pleme-na, preparenje, kako gosenice rediti, koliko prostora jepotieba; temperattira; kakemorajo biti lese (peconi) z ozirora na mnoiino semena; glede zive^a, kolikokrat in kako se poklada. — Poro^ila naj se poSIjejo pod naslovom: Al Comitato ordinatore del VII. Congresso bacologico internazionate a Siena. * „Der Osten," — na Donaji izhajajoS, v pa-trijoticnem, Slovanom ia Rumuncem prijaznem duhu ttredovan tednik prinasa v svoji zadnji (19.) Stevilki sledece Clanke in dopise: Das Programm der HundertttndzwQIf. — Briefe aus Ungarn. — Inland. (Zur Verstandigung zwischen Dentschen und Czecben. — Zustande in der Szamo-sujaver DiOcese). — Aasland. (Zur Tagesgescbichte. Aus Bukarest.) — Kleine Chronik. (Kronprinz Rudolf in Belvedere. — Ein bestohlener Souverain — Ge-kdpft. — DeBcit an Frauen. — Ein Kaffeesieder iu Bann. — Wovon sich ein englischer Premier nabrt. —• Beutsek Und nicbt Iateinisck — Nasencorrectur. —•. Aossprttche grosser Manner, — Eine unverbrennba-re Eunstlerio. — Pestcordon am Pruth, —* Turgenieff in Petersburg^ -~ tJnerwattete Krebse). — Privatte-legramme des ^Oaten*. — Telegramme des Correapon-denzbureaus. — Wiener Sonntagtsborse, -¦— Berliner SonntagsbSrse. (Telegrafischer Spezialbericat des ft0-Btentt). — Wiener BSrsenwocbe. — Handelsttbersicht der Woche. — Eingesendet— Inserate. Feuilleton. (Aberglauben in Steiermark. Wiener Kaleidoskop. Th.-arvn roquis, Sacher-Hasocb als Vor-leser. Budapest^-Tueaterbriefe.) Dunajska borza. Enotni drsl. d(% v bankovcih Eiiotni $xk. dolg t srebru . Zlata renta . . .... 1880 dri. posojilo . . . • Akeije narodne banke . . Kreditne akeije..... London . , ...... Srebro ........ Napol......... C. kr. cekiui ...... Driavne marke ..... 16 maja 67 gl. 20 kr. 67 „ 85 „ 80 „ t?5 .. 125 „ 50 „ 841 „ — „ 261 „ 80 „ 117 „ 35 „ 9 " 36 "t 5 „ 54 „ ZALOGA mm-m i bratov Reiningbans, DOLENJSKO NAMIZNO VINO IN SL1V0VKA se dobiva vedno ter po uajni/ji ceni pri Kweie & Ferflla na Korenjn pri vodnjakn. j| Pomkdansbi ecnik M |j najws, najbalje plilljise zifogi m\m\ Mil M ¦ Ipcija StBlner-ja I ?¦ Hj t; I i v Gorici, v Uastelu St. 2D2, samo na- spp«ti CrlesiC'-ev© slaclornietv Dolooene oene: Popolne vol. obleke za decke gl. 2.05 do 7.40; popolne vol. obleke za gospode gl. 10.20 do 27.60; Vol. saco po uajnov. modi gl. 5.55 do 9.45 ; hlaCe 3.10 do 9.35; lilace in oprsnik gl. 5.10 do 12.75; povrina suknja gl. 8.60 do 22.80; 6rne salonske suknje iz paruviena gld. 14.55 do 23.75; bonjour gl. 8.50 do 16.90; oprsnik iz piketa gl. 2.55 do 4.70. Poscbnosti: dezui plasci iz kav-cuka: spalne suknje za gospode, lovske suknje, paletoti za gospe* ltd. Vsako oblaeilo se dovrSi po najno-vej§i modi in jako solidno. Tudi naro&la po poslani meri se toeno oskrbujejo. Oznanilo. Ravnateljstvo zastavljavnire (Monte di pieta) vstanovljene po grofu Thurnu v Gorici naznanja, da bode dne 9. junija 1879 zacela javna drazba (kant) nere§enili zastav I. cetert leta 1878 t. j. tiste, ki so bile zastavljene meseca januarijaj febrnarija in marcija 1878. V Gorici dne 10. maja 1879. Ravnafelj: lovisoni. h h izkJ. psi?, _ obeno mazlo za usnje H4ROL nUSS-OVO. „v, x °-d Tis-* c' ,k* »«>ta«ewtT» za delelno brambo pre-akuSan m pri c. k. vojski rpeljati ter priznan kot najboy^i pripomodek za obranitev nsnja. se tako trdo, suho, popocano, poataie, »te se gl-rantujet de se le enkrat nama^e, volno, elasticno, popol-noma nepremoeijuro, temno-erno in avitto in vedno traf- T &»dmiIa Zl ?^e in Ce P°ma2e "i ** ni obleke. 1 Bkat^ja m poskuSnjo po 50 kr., ~ 1 gkatlja IA fclg. Po I gW. - i gkatlja i k!g. po 3 gld. /4 B ^u^^^^^kiifJB Not zvonik I ii se bo delal na Banjsicah sv. Duha. ij I ;B! Delo je cenjeno na 1250 gold, in M pride po tej klicni ceni na javno draSbo IS (kant) katera bo v nedeljo dne 18. maja g t. 1. od poldne do 3 ure. Na6rt in pro-m racun stroskov, kakor tudi nadrobni po-M goj» so v pregled razgrnjeni v ob&nski Bj m\ pisarnici. m\ m\ Opazuje se samo, da ob&na pripravi H )m| na stavbeno mesto ves materjal in pre- fk i|| skrbi vse potrebne robote. U] fe.: „SoIide Fii'inen als Vcrtreter erwiinsclit." Od koiikurzno upruvo noduvno nn liic prifilo voliko nnglcSko fubriko za britanijn-Hrebro tlobili hjuo tmlo{,', (Id naj vso pri nas v zalogi loiitico bingo od lu'itimijtt-Hrobni za miijhcno povracilo voznino in >/^ dola ph'160 doiavriko, podai'iino. Proti vpoalanju svoto novcev, ali pa tudi proti pov-zetjn pri vsakej re6i dolocenu ceno lo kot povraCilo voz-nine od AnglcSke do Dunaju in kot noznatiii del do-lavsku plat'o, dobi vsakdo sledeCo za fietrti del reelne vrednosti, hkoraj zastoiij. 6 kom. zlic za jedi od britanija-srebra, in 6 kom. enacih zlic za kavo, skupaj 12 komadov, stale so prejn gld. 6, zdaj pa "vseh 12 ko-madov sknpaj gl. 1.85 5 n namiznili nozev od britanija-srebra, z an- gleskinii ostrinami od jekla, nadalje 6 kom. enacih vilic, skupaj 12 komador, ki so prej veljali gl. 9, zdaj vseh 12 kom. skupaj gl. 3.10 1 zajemalec za mleko, teske kvaliteto, prej gld. 3, zdaj.......gl. —.70 1 zajemalec zajuho, najtezjo vrste, odnajbolj-sega britanija-srebra, preje gld. 4, zdaj gl. 1.10 6 podstavkov zanozeod britanija-srebra, preje gld. 2, zdaj......gl. -.65 1 klesce od britanija-srebra za sladkor, preje gld. 1, zdaj......gl. —.30 Razen tega §e elcgantne namizne svednike, pargl. 1.—, 2.—, 2.50, 3.—; taae, a kr. 50, 75, 80, gld. 1.—, 1.40; vrcki za kavo, a gld. 2.—, 2.50, 3.—, 4.—; sladkorne pusice, a gld. 2.—, 2.80, 4.—, 5.50, 7.—; sladkorne sip-nice, « kr. 25, 40, 75, 90, gld. 1.—; karaflndelj za kis in olje, a gld. 2.50, 2.80, 3.50, 4.75, 5.—; puSiee za su-roTO maslo, akr. 75, 95, gld. 1.70, 2.80, 3.25, 4.—; Saie za juho s podstavkom, a gld. 1.60, 2.50, 3.— W"Neverietno po ceniI"^K in za vsako gospodinjstvo posebnega priporodenja vredna je sledeca ski ad, obstojeca iz 33 komadov praktic- nib, terizvrstno izdelanih stvarij, narejenih iz naj- finejsega britanija-srebra za neverjetno xnalo ceno Is gld. 6.45 in sicer: 6 kom. vrlo dobrih namiznili nozev, z roC- g 'S5 nikom od britanija-srebra a pravo an-gleskimi srebrno-jekienimi ostrinami. 6 n iako iinih vilic, britanija-srebro, iz jednega koaa. 8 „ teSkih zlic za Jedi od britan.-srebra. 6 „ zlic za kavo od britanija-srebra, naj-bolj§e kvalitete. 1 masivni zajemalec za mleko od britanija-srebra. 1 teski zajemalec zajuho od brit.-srebra. 6 kom. podstavkov od brit.-srebra za noze. 1 izvrstne klesce od brit.-srebra za sladkor. M^fiH 'S'S S3 kom. Vse te reLi so izdelane iz najfinej§eg» britanija-srebra, ki je na celem avetu jedina kovina, katera ostane vecno bela, in se od pravega srebra tudi po 20 letnem rabljenju. ne more razlociti, za kar se §aran« tuje. 3faj se tedaj vsakdo z narofiili kolikor mogoSe po-hiti, ker pri tako izrednej ceaosti se bo kmalu vse po-prodalo. Kaslov in jedini kraj za naro5ila v c. k. tvstro-oger-skih provincijak: General Depot der BtitanuiaSilber-Fabriken: Blau et Kann, Wii8, I, IMMUlUN h 8. mmmiiu 94$mm mMki &mm xamjmi — xiskar; auiWM v aomi;