UDK 886.3.015.14:82.015.14 (4) 
Janko Kos 
Filozofska fakulteta. L jub l j ana 
P E R I O D I Z A C I JA SLOVENSKE R O M A N T I K E IN E V R O P A 
Pregled tradicionalnih po jmovanj in kritični pretres na jnovejš ih teori j 
zahtevata, da se periodiziranje slovenske romantike uskladi z novimi vidiki 
evropske l i terarne vede in posebnimi razvojnimi značilnostmi romantike pri 
slovanskih narodih: do leta 1830 pri Slovencih še ni mogoče razpravl jat i o ro-
mantiki. ampak šele o predromantiki ; predromantika se razmahne po letu 
l()08: romantika t ra ja do leta 1848, sledita ji postromantika in predrealizem. 
The survey of the traditional conceptions and a critical examination of 
the latest theories make it imperative that the periodization of the Slovene 
romanticism should take into account the new viewpoints in the European 
l i terary science as well as the specific developmental characteristics of the 
romanticism with other Slav nations: until 1830 we cannot speak in Slovenia 
of romanticism but only of pre-romanticism; and pre-romanticism comes up 
only af ter 1809. Romanticism lasts until 1848, and then it is followed by 
post-romanticism and pre-realism. 
P rob l emsko območje , v k a t e r o sega v p r a š a n j e o časovnem obsegu, 
m e j a h in n o t r a n j i r azč len jenos t i r o m a n t i k e na S lovenskem, je samo 
na sebi n e n a v a d n o obši rno, s a j z a j a m e globl je v id ike k a r t reh po-
membn ih pod roč i j l i t e r a rne vede — n j e n e metodologi je , s lovenske 
s lovstvene zgodovine in p r i m e r j a l n e kn j iževnos t i . Že n a p r v i pogled 
je v ide t i , da o r o m a n t i k i kot posebnem, bo l j ali m a n j zaokroženem 
o b d o b j u s lovenskega s lovs tvenega r azvo ja , s tem p a t u d i o n j e n i h pe r i -
od izac i j sk ih v id ik ih p r a v z a p r a v ni mogoče r a z p r a v l j a t i , ne da b i bilo 
že v n a p r e j metodološko jasno, k a j l ahko pomeni l i t e r a rn i ved i p o j e m 
»obdobje«, k a k o ga r azme j i t i do d r u g i h l i t e ra rnoteore tsk i l i p o j m o v 
in s k a k š n i m p o m e n o m ga u p o r a b l j a t i , da bo v r az i skav i g r a d i v a č im 
b o l j f u n k c i o n a l e n ; to p a je v r s t a v p r a š a n j , o k a t e r i h l ahko zares zanes-
l j ivo govori ed ino metodologi ja l i t e r a rne vede. Z d r u g e s t r a n i je še p r e -
več jasno, da z a d e v a v p r a š a n j e o pe r iod izac i j i s lovenske r o m a n t i k e 
p r e d v s e m slovensko s lovstveno zgodovino, kol ikor se je dos le j z n j i m 
u k v a r j a l a in ko l ikor je še z m e r a j v n j i a k t u a l n o ; o t em p a je mogoče 
soditi v s a j to, da je poleg d r u g i h pe r iod izac i j sk ih v p r a š a n j s lovenske 
kn j i ževnos t i v 18. in 19. s to le t ju zlast i p r o b l e m r o m a n t i k e še z m e r a j 
t a k o močno o d p r t , d a p r a v v z a d n j i h l i t e ra rnozgodov insk ih del ih s tega 
p o d r o č j a dož iv l j a nove osvet l i tve ali p a vsa j p r e m i k e k d r u g a č n i m vi-
(likom. In nazadnje se zdi popolnoma naravno, da periodizacije slo-
venske romantike nikakor ni mogoče popolnoma iztrgati iz širšega 
ozadja evropske romantične li terature in njenih periodizacijskih proble-
mov; prav o teli pa je pr imerjalna li terarna zgodovina nakazala v zad-
njih desetletjih vrsto vidikov, ki v marsičem spreminjajo ustaljene 
predstave ali pa vsaj omogočajo, da romantičnemu obdobju začrtamo 
natančnejše meje, s tem pa tudi globlje prodremo v njegov notranji 
ustroj. 
Problemi, ki jim mora metodologija literarne vede posvetiti pozor-
nost, brž ko se začne načelno ukvar ja t i s pojmom literarnozgodovin-
skega obdobja in periodiziranja, so tako zapleteni, da jih je na tem 
mestu mogoče zarisati samo v najsplošnejših potezah. Večina periodi-
zacijskih oznak, s katerimi razčlenjujemo razvoj evropskega slovstva, 
in z nj im vred tudi slovenske literature, je dokončno nastala šele v ob-
močju pozitivistične historiogral'ije Ie). stoletja; mednje spada tudi po-
jem romantičnega obdobja. Navzočnost teh pojmov v sodobni literarno-
zgodovinski zavesti je bolj ali m a n j dediščina tega časa. Prav zato je 
razumljivo, da so takšne periodizacijske oznake, z njimi vred pa že kar 
pojem obdobja sam po sebi, postale predmet kritičnega dvoma, brž ko 
je na prelomu 19. in 20. stoletja vstala zoper pozitivistično literarno 
zgodovino teorija in praksa novega idealizma. Benedetto Croce je naj-
očitneje obenem z vsakršnim pozitivističnim historizmom zavrgel tudi 
pojem literarnozgodovinskega obdobja, nato pa odklonil vse oblike 
periodiziranja slovstvenega razvoja, češ da ni mogoče najt i prav no-
benega oporišča za »objektivno« in »naravno« razčlenjevanje slovstva 
po zgodovinskih obdobjih; in da so takšna obdobja navsezadnje samo 
»abstrakcije« in »psevdokritične konstrukcije«, ki nimajo nobenega 
opravka s samo literarno umetnostjo, kuj šele da bi nam o nji lahko 
povedale karkoli resničnega.1 Takšno stališče pa ni morda zgolj nekaj 
polpreteklega, ampak je v precejšnji meri še zmeraj aktualno. Posredno 
ali neposredno ga branijo vse tiste smeri literarne vede, ki se zavestno 
omejujejo zgolj na interpretacijo posameznih slovstvenih tekstov, da bi 
tako ostale v imanenci njihovega notranjega ustroja in se izognile vse-
mu, kar presega neposredno slovstveno pojavnost. S tega gledišča so 
seveda literarnozgodovinska obdobja slej ko pre j damo konstrukcije 
abstraktnega duha, ne pa nekaj, kar je v zvezi s samo strukturo be-
sedne umetnosti. Vendar je potrebno kar takoj pripomniti, da se ob 
1 Benedetto Croce, Theorie und Geschichte der Historiographie, Tübingen 
1930, str. 91, 92. Spis je izšel n a j p r e j v nemščini pod naslovom Zur Theorie 
und Geschichte der Historiographie (Tübingen 1915). 
takšnem stališču ne le ohranja, ampak celo krepi tudi nasprotno pre-
pričanje. Prav za nekatere predstavnike moderne literarne vede, ki so 
se v dobršni meri oprli na dognanja ruske formalistične šole, nemške 
fenomenologije, francoskega strukturalizma in drugih interpretacijskih 
šol, se zdi v marsičem značilno prizadevanje, kako v sklopu novih 
pogledov na besedno umetnino ohraniti tudi periodiziranju primerno 
vlogo. K temu jih nedvomno usmerja spoznanje, da literarna dela ni-
kakor niso vase zaprte, osamljene točke brez vsakršne zveze ena z dru-
go, ampak da nastajajo samo v medsebojnih razmerjih, iz teh se pa 
poraja jo obširnejši historični sklopi, ki se jih ne da dojeti in opisati 
drugače kot v obliki obdobij; poleg tega pa še zavest o tem, da je za-
poredje besednih umetnin v prostoru in času sicer nepretrgan, nepre-
stano se spreminjajoč tok, da pa ga prav zato ni mogoče zajeti drugače, 
kot da ga razčlenimo na posamezne stopnje, faze ali obdobja. S tem 
se pa literarnozgodovinskemu periodiziranju spet vrača pomen, čeprav 
v marsičem drugačen od tistega, ki ga je poznal pozitivistični histo-
rizem.2 
Kritika starejših periodizacijskili prijemov je med drugim pokazala 
na veliko neenotnost tega periodiziranja, saj so bila posamezna obdobja 
v narodnih književnostih, pa tudi v evropskem slovstvu kot celoti po-
imenovana po najrazličnejših vidikili — od dinastičnih, verskih, po-
litičnih in socialnih do kulturnozgodovinskih, umetnostno stilnih in čisto 
literarnih v pravem pomenu besede. Med te spada oznaka za romantično 
obdobje, saj je po svojem izviru, razvoju in uporabi predvsem literarna. 
Prav od tod je pa že videti, da je periodiziranje v literarni vedi najbolj 
utemeljeno takrat , kadar lahko označi razvojno obdobje s pomočjo slov-
stvene smeri, gibanja, toka ali »šole«, ki je bila za to obdobje najzna-
čilnejša — pa ne morda s svojim zunanjim količinskim obsegom, ampak 
zaradi razvojnega pomena, ki ji je pr ipadel v historičnem gibanju lite-
rature. Šele v takšni zvezi je mogoče pojmovati literarnozgodovinsko 
obdobje tako. kot sta ga opredelila René Wellek in Austin Warren: 
»Obdobje je odsek časa, ki ga obvladuje sistem literarnih norm, stan-
dardov in konvencij, tako da mu lahko sledimo, kako nastaja, se raz-
širja, razčlenjuje, integrira in izgine.«3 
- Prim.: Ulrich Weinstein, E in führung in die Vergleichende Li teratur-
wissenschaft, Stuttgart-Berlin-Köln-Mainz 1968; René Wellek, Concepts of 
Criticism, New Haven 1963; René Wellek and Austin Warren , Theory of 
Literature, 1949. 
11 René Wellek and Austin Warren , Theory of Li terature, Penguin Books, 
str. 265. 
Ta opredelitev obdobja je seveda samo ena od mnogih mogočih. Toda 
prav ob nj i je videti, kako se problematika poglablja v vprašanja , ki 
jih metodologija literarne vede nikakor ne more prezreti, če n a j si bo 
na čistem s svojimi pojmi. Ali je obdobje, ki ga opredelimo s pomočjo 
kake slovstvene smeri, gibanja ali »šole«, sploh neka j stvarnega ali pa 
je samo fikcija? Ali niso slovstvene smeri in gibanja že sama na sebi 
samo abstrakcije in psevdokritične konstrukcije, kot bi jih imenoval 
Croce? Spet smo pred vprašanjem, ki ga metodologija sodobne literarne 
vede ne bo tako zlahka rešila, sa j ima opravka s stoletja starimi, a zme-
ra j znova aktualnimi spoznavoslovnimi vidiki. Podobno kot vse druge 
občosti je tudi literarne smeri in gibanja mogoče pojmovati v smislu 
spoznavoslovnega realizma, nominalizma ali pa konceptualizma; in sa-
mo uporabnost tega ali onega stališča v konkretni literarnozgodovinski 
raziskavi lahko odloči, kateri vidik je metodološko najbol j upravičen, 
ploden in ustrezen naravi samega predmeta. S stališča spoznavoslov-
nega »realizma« bo slovstvene smeri potrebno razumeti kot realnosti, 
ki obstajajo same po sebi, kot apriorne »ideje« človeškega duha. ki jim 
gre eksistenca ne glede na historični razvoj: v tem se ustroj človeškega 
duha uresničuje po svojih lastnih, od vsega zunanjega neodvisnih za-
konih. Slovstvene smeri so torej metafizične bitnosti, ki se konkreti-
zirajo v posameznih slovstvenih pojavih kot njihovo notranje > bistvo«; 
prav zato niso samo abstrakcije, ampak dejanska stvarnost, skrita v 
mnogoličnosti posameznih literarnih del, tako da jih mora naš um samo 
odkriti pod njihovo povrhnostjo, pa se že potrdi njihov stvarni obstoj. 
Iz takšnega pojmovanja skoraj nujno sledi tipologija slovstvenih smeri 
v smislu omejenega števila temeljnih nadčasovnih modelov, ki se v slov-
stvenem razvoju ciklično ali pa kako drugače zakonito menjavajo in 
ponavljajo. Romantika postane s tem samo nova različica višjega du-
hovnega načela, ki se je periodično pojavljalo že prej , v baroku ali 
gotiki, če že ne kar v antiki, ves čas se pa menjavalo z nasprotnim na-
čelom klasike. Skratka, realistično pojmovanje slovstvenih smeri kar 
samo od sebe pelje v tipološke, ciklične ali filozofskozgodovinske ra-
zlage slovstvenega razvoja. Prav o teh pa je mogoče trditi, da tega raz-
voja doslej niso k a j pr ida pojasnile. 
Več kot naravno se zdi, da bodo v nominalizmu obveljale slovstvene 
smeri samo za prazne abstrakcije in konvencionalne oznake brez stvar-
nega pomena, pravzaprav že kar za gola imena, ki jih iz navade ali po 
dogovoru dajemo skupini slovstvenih pojavov, ne da bi s tem označevali 
ka j zares obstojnega. Slovstvene smeri in z njimi vred obdobja, ki jih 
po teh smereh imenujemo, niso nobena prava stvarnost; obstajajo samo 
posamezna literarna dela, v njih ni nič »občega«, po čemer bi jih lahko 
razvrščali v širše enote, smeri in obdobja. S tega vidika je seveda tudi 
romantika samo abstrakten izmislek in golo ime, ki ga uporabljamo 
zaradi navade in po dogovoru, predvsem pa zaradi lažjega ure janja 
literarnozgodovinskega gradiva, ne da bi z njo merili na kako zares 
stvarno značilnost slovstvenih besedil, ki spadajo v »romantično« smer 
in »romantično« obdobje. Da se s takšnim skrajnim nominalizmom od-
pirajo vrata načelnemu dvomu o vseh občih pojmih, ki jih uporabl ja 
literarna veda, je skoraj gotovo. Če so slovstvene smeri, gibanja in 
obdobja samo imena brez stvarnega pomena, potem velja vse to tudi 
za pojme slovstvenih vrst, zvrsti in oblik ter prav nazadnje celo za 
pojme literarno delo, poezija in literatura. S tem pa z obzorja literarne 
vede izginja tudi posamezno literarno delo, saj ni več pojmov, s ka-
terimi bi se ga dalo kakorkoli opredeliti, opisati aH celo v najpre-
prostejšem pomenu dojeti. 
Spričo takšnih skrajnosti je več kot naravno, da se sodobni literarni 
vedi odpira metodološko najbol j sprejemljiva rešitev še zmeraj v smeri 
spoznavoslovnega konceptualizma, po načelu »conceptus cum funda-
mento in re«. Pojmi za slovstvene smeri, gibanja in obdobja so ka jpak 
abstrakcije teoretskega uma, toda utemeljeni so v stvarnem ustroju sa-
mih slovstvenih del, ne pa zgolj v konvenciji golih imen. Od tod se se-
veda znova odpira vprašanje , kako razumeti stvarno osnovo slovstvenih 
smeri in obdobij, da ne bi nehote spet zašli v bolj ali manj izrazit spo-
znavoslovni realizem, ki se mu v posameznih slovstvenih pojavih kažejo 
globlje, samostojne bitnosti kot temelj, prek katerega pr ipadajo kaki 
slovstveni smeri, gibanju in obdobju: ali pa da ne bi iz odpora zoper 
takšno globljo bitnost zdrknili naza j na raven nominalizma, ki se mu 
na posameznih slovstvenih delih kažejo samo še posamezne empirične 
lastnosti, iz teh pa — na j jih še tako naštevamo, pr imerjamo in kopičimo 
ni in ni mogoče priti do občega pojma slovstvene smeri in obdobja. 
Romantika ni samo vsola vseh empiričnih lastnosti, ki so značilne za 
Byrona, Lamartina, Hölderlina, Prešerna, Puškina in Hoffmanna , saj 
je teh lastnosti nešteto, poleg tega pa so med sabo tako različne, da jim 
ne bi nikoli prišli do konca, razen če iz njih ne odberemo samo nekatere 
in jih razglasimo za tipično »romantične«, vse druge pa odpišemo; prav 
to pa bi bilo samovoljno početje brez znanstvene upravičenosti. Spričo 
takšnih nevarnosti je razumljivo, zakaj sta Wcllek in Warren poskušala 
opredeliti obdobje s pomočjo »sistema literarnih norm, standardov in 
konvencij«; tak sistem ni niti apriorna bitnost metafizične vrste niti 
golo ime, poleg tega pa ne obstaja samo v slovstvenih besedilih, v ka-
terih se konkretizira, ampak tudi zunaj njih, p ravzaprav neodvisno od 
konkretnih realizacij. Pa tudi če ne sprejmemo opredelitve Welleka in 
Warrena, nam že pojem sistema, ki je v nj i uporabljen, dovolj določno 
kaže, v katero smer se giblje konceptualizem sodobne literarne vede. 
Ker podlaga za določanje slovstvenih smeri, g ibanj in obdobij ne mo-
rejo biti le empirične lastnosti, ki jih razbiramo na posameznih literar-
nih delih, od tod kar samo po sebi sledi, da je takšna podlaga lahko 
predvsem struktura, v katero se empirične sestavine slovstvenega dela 
vgra ju je jo kot elementi v višjo celoto. Trditev, da je kako literarno delo 
romantično, da p r ipada romantični smeri in te j ustreznemu obdobju, 
po vsem tem ne more pomeniti k a j drugega, kot da je v njeni navzoča 
posebna struktura, ki bi jo zaman iskali v tekstih renesanse, baročnega 
klasicizma ali razsvetljenstva, pa tudi p red romantike. Slovstvena umet-
nina je seveda konfiguracija številnih vsebinskih in formalnih s t ruktur ; 
te p reha ja jo ena v drugo in šele v tem sprepletu us tvar ja jo enoto dela: 
toda če n a j na primer Prešernov Krst pri Sanici s pridom obvelja za 
romantično besedilo, se nam mora v prerezu skozenj kot ena najvaž-
nejših plasti njegovega tkiva pokazati s t ruktura, ki jo bomo izpol-
njeno z drugimi empiričnimi elementi in v sestavi z drugačnimi struk-
turami odkrivali tudi pri Puškinu, Mickiewiczu ali Leopardiju. Prav 
od tod se pa metodologiji literarne vede že odpira vrsta pomembnih 
vprašan j o tem, kako takšno strukturo dojeti, predvsem pa. kako jo 
pojmovno opredeliti in opisati, da bi se zares odprla znanstvenemu spo-
znanj». To pa so seveda vprašanja , ki presegajo posebno območje lite-
rarne metodologije in p reha ja jo v občo metodologijo znanosti. 
Oris nekaterih vidikov konceptualizma v sodobni literarni vedi do-
volj določno kaže, da se periodiziranje slovstvenega razvoja po smereh 
in obdobjih lahko opre na trdnejše temelje, kot bi utegnili sklepati iz 
kritik, izrečenih na račun pozitivističnega historizma v začetku tega sto-
letja. S tem se odpira preglednejše izhodišče za periodizacijo tistega 
obdobja slovenskega slovstva, ki ne le da ni še povsem utrjeno, ampak 
doživlja v novejših literarnozgodovinskih spisih nove, v marsičem dru-
gačne razlage. Spričo novih poizkusov, kako začrtati slovenski roman-
tiki trdnejše časovne meje, seveda ni mogoče docela mimo podobe, ki 
jo je problem dobival v skoraj stoletnem prizadevanju slovstvenega zgo-
dovinopisja. Vendar je prav o tem mogoče ugotoviti, da se je vpra-
šanja lotevalo le počasi ali pa celo s precejšnjim zaostankom. V nemški 
pozitivistični slovstveni zgodovini se je pojem romantike utrdil že sredi 
l(>. stoletja, saj je Uermanna Hettnerja delo Die romantische Schule it i 
ihrem Zusammenhang mit Goethe und Schiller izšlo že leta 1850. šest 
let zatem je začela izhajat i njegova Literaturgeschichte des 18. Jahr-
hunderts, k jer so bili že natančno uporabljeni pojmi za »Sturm und 
Drang«, weimarsko klasiko in romantiko, leta 1870 je izšlo temeljno delo 
Rudolfa Hayma Die romantische Schule in leta 1871 je začel objavljati 
Georg Brandes svoj pregled Hovedstremninger i det 19. Aarhundredes 
europaeiske Litteratur, k jer je bil o romantični smeri in obdobju govor 
v najširšem evropskem okviru. Nedvomno pod vplivom teh del je Fran 
Leveč že leta 1879 spregovoril o globlji zvezi med Prešernom in »ro-
mantično šolo nemško«;4 toda v širše zgodovinske prikaze si je ideja 
o obdobju slovenske romantike utirala pot zelo počasi, sa j jih je še 
zmeraj obvladovala tradicionalna metoda biografskega in bibliograf-
skega opisovanja, ki ji je bilo v zunanjo oporo kronološko razdeljevanje 
slovstva po »dobah«. Jul i j Kleinmayr je v svoji Zgodovini slovenskega 
slovstva (1881) razdelil gradivo na tri dobe, od katerih je druga segla 
od 1770 do 1843, vanjo pa je uvrstil kar poprek vse avtorje teh let, od 
Japl ja do Slomška in Murka.5 Merilo za takšno periodiziranje mu ni 
bil ozir na slovstvene smeri in obdobja, ampak narodno prebudni in 
politični vidik, pa še ta brez natančnejše utemeljitve. У takšnem okviru 
je moral ostati pojav slovenske romantike seveda še čisto neopažen, k a j 
šele, da bi mu bile začrtane natančnejše časovne meje. V Zgodovini slo-
venskega slovstva, ki jo je leta 1894 začel izdajat i Karol Glaser, se te-
meljni vidiki na periodiziranje niso bistveno spremenili.6 Drugi zvezek 
tega dela obravnava slovensko slovstvo v dobi »od francoske revolucije 
do 1848. leta«; to obdobje se pa — kot je mogoče razbrati iz naslovov 
poglavij — razdeli na dvoje pododdelkov, in sicer na »slovstveni pre-
gled od 1790 do 1815« in na »slovstveni pregled od 1815 do 1848«. Vidiki 
periodiziranja sicer niso natančneje pojasnjeni, vendar ne more biti 
dvoma, da gre za letnice političnih dogodkov, ki so bili pomembni tudi 
za slovenske dežele; z razvojem slovenskega slovstva te letnice seveda 
niso v nobenem pravem soglasju, tu in tam se z nj im celo nesmiselno 
križajo. Kljub temu je v Glaserjevem delu vendarle nekaj slabotnih 
sledov zavesti, da bi bilo obdobja potrebno spraviti v stik z literarnimi 
smermi. V oris gradiva je uvrščeno poglavje »Upliv nemških romanti-
J Fran Leveč, Odlični pesniki in pisatel j i slovenski, LZ 1879, str. 260—261. 
5 Zgodovina slovenskega slovstva. Spisal in založil Juli j pleni. Kleinmayr, 
с. k. profesor v Kopru. 1881. Natisnila t iskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 
0 Dr. Karol Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva. I. Od početka do fran-
coske revolucije, 1894; 11. Od francoske revolucije do 1848. I., 1895; l i l . Blei-
weisova doba od 1848. do 1870. 1., 1896—1897; IV. Str i tarjeva doba od 1870. 
do 1895. !.. 1898—19«), 
kov, čeških in hrvatskih preporodnikov«, k j e r se govori predvsem o bra-
tih Schleglih, Novalisu in bra t ih Gr imm, nato pa še o Kollâr ju , Jung-
mannu, Čelakovskeni, Šafa r iku in Hank i ; toda za obravnavo slovenske 
romant ike v Glaserjevi knj ig i takšni razgledi n imajo vidnejših posledic. 
In tako je naloga določiti obstoj in obseg slovenske romantike prišla na 
dnevni red šele z novo generacijo l i terarnih zgodovinarjev; v te j se je 
vp ra šan j a v vsem obsegu lotil Ivan Gra fenaue r in mu našel rešitev, ki 
je nato ostala za n e k a j desetleti j skora j u radno pr iznana , nespremen-
ljiva stalnica naše slovstvene zgodovine. V Gra fenauer jev i Zgodovini 
novejšega slovenskega slovstva iz leta 1909 na jdemo že skora j do k ra ja 
razvito tezo o slovenski romant iki kot posebnem obdobju našega lite-
rarnega razvoja, in sicer na temelju na tančne periodizacije. Že v uvodu 
je Gra fenaue r slovstvo druge polovice 18. stoletja in prve 19. stoletja 
razdelil na »prosvetljeno dobo«, ki t r a j a pribl ižno od 1765 do okoli 1810. 
in na »slovensko romantiko«, ki se začne okoli 1810 in t ra ja do 1848. 
To po jmovanje je nato podrobneje razloženo z ugotovitvijo, da spada jo 
v razsvetl jenstvo Pohlinov krog, Zois in njegovi sodelavci, zlasti Linhar t 
in Vodnik, da pa je v slovenski romantiki potrebno razločevati kar dve 
generacij i : p rva izhaja neposredno iz nemške romantike, n j ena usiner--
jenost je znanstvena, n jen vodja Kopitar , n jeni člani jezikoslovci od 
Metelka do Jarnika , n jena glavna značilnost »zanimanje za narodno 
poezijo«, tako da v pravem pomenu besede zasluži ime »starejša ali 
znanstvena romant ika«; druga generaci ja se pojavi okoli leta 18>0. ven-
dar ne več samo iz vzorov nemške romantike, a m p a k že tudi iz vplivov 
slovanskih romantikov, Čehov. Hrvatov, Pol jakov in Rusov, nato pa še 
Byrona, Thomasa Moora in navsezadnje Pe t ra rke ; na čelu te generacije 
sta Prešeren in mladi Vraz, tako da se razcepi p ravzaprav na dvoje 
tokov, slovenskega in ilirskega, vendar ostane za slovenski slovstveni 
razvoj važen samo Prešernov tok. Vrazov pa preide*v hrvaško knj i -
ževnost. 
Gra fenaue r j eva periodizacija slovenske romantike je skoraj nespre-
menjena prešla v njegovo Kratko zgodovino slovenskega slovstva (2. iz-
da ja 1920), k j e r je obdobje omejeno z istima letnicama, v n jem pa spet 
začr tana meja med dvema romant ičnima generaci jama. Tudi oznake 
zan je so ostale iste, edina razlika je ta, da se za starejšo generacijo po-
uda r j a izvir v Herde r ju ; nato pa je še določneje povedano, da se je prva 
romantična generaci ja ukvar j a l a predvsem z znanostjo, se pravi jeziko-
slovjem, druga p a z umetnim pesništvom — s tega stališča sla van jo 
pr iš teta ne le Čop in Prešeren, ampak nato še Kastelic, Kosmač, Holz-
apfel , Zupan, Potočnik, Cigler, Zemlja, Grabner, Tušek, Levičnik, 
Vraz, Smole, Korytko in Slomšek. 
Grafenauer jev oris slovenskega slovstva je bil v nasprotju s Klein-
mayroviin ali Glaserjevim nedvomno izdelan že po novejših zgledih 
pozitivističnega literarnega zgodovinopisja, kot ga je predstavljala zlasti 
Schererjeva zgodovina nemške književnosti; prav zato je toliko bolj 
presenetljivo, da je pri Grafenauer ju pojem romantike dobil nehote 
precej drugačen pomen od tistega, ki je bil natančno začrtan že pri 
Schererju in drugih nemških literarnih zgodovinarjih. Kljub temu je 
ravno Grafenauer jeva formula postala skoraj obvezen sestavni del sko-
ra j vseh nadaljnj ih obravnav, pa tudi šolskega pouka o predmetu. У li-
terarnem zgodovinopisju med vojnama, sicer revnem s splošnimi orisi, 
resda ne najdemo izrazitejših misli o problemu, sa j tudi Slodnjakov 
Pregled slovenskega slovstva (1934) prav o periodizaciji slovenske ro-
mantike ne prinaša kaj bistveno novega. Zato pa Slovstvena zgodovina 
Slovencev. Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih, ki sta jo leta 
1958 izdala Ivan Pregelj in France Tomšič, povzema sistem periodizi-
ranja romantičnega obdobja po Grafenauer ju , hkrat i z njegovo delitvijo 
romantike na starejšo, znanstveno, in mlajšo, pesniško generacijo. Edina 
novost je ta, da je mladi Vraz popolnoma potisnjen iz njenega obzora 
in da je za začetek obdobja določena letnica 1819, leto Zoisove in Vod-
nikove smrti. Prav ta sprememba je seveda spričo začrtanega pojma 
romantike nesmiselna, če že ne kar ponesrečena, sa j je nemogoče razu-
meti. zaka j n a j hi se romantika, ki da zajema tudi starejšo generacijo 
s Kopitarjem na čelu, morala začeti šele s smrtjo glavnih razsvetljencev, 
ne pa že okoli leta 1810. ko je ta generacija že dejansko začela obliko-
vati podobo slovenske kulture, kar je Grafenauer v svoji periodizaciji 
dosledno upošteval. Takšnega premika ne more opravičiti niti dejstvo, 
da je prišla važna spodbuda zanj pač iz Kidričeve Zgodovine sloven-
skega slovstva (1929 1938), ki je bila že v podnaslovu s poudarkom 
začrtana »do Zoisove smrti«. 
Vendar pa je premik začetka slovenske romantike iz leta 1809 v leto 
1819 že tudi edina novost v shemi, ki se je nespremenjena ohranjala 
ne le med obema vojnama, ampak od tod segla v najnovejše literarno 
zgodovinopisje. Najdemo jo predvsem v šolskih učbenikih, na primer 
v Slovenski književnosti Stanka Janeža iz leta 1953, k jer t ra ja slovenska 
romantika od 1819 do 1848, obsega pa še zmeraj starejšo in mlajšo ge-
neracijo. starejšo in mlajšo romantiko. Prek takšnih učbenikov Grafe-
nutierjeva periodizacija še zmeraj obvladuje precejšen del šolskega 
pouka o romantičnem obdobju. Vendar se tradicionalna shema ne ohra-
nja samo na te j ravni, ampak zmeraj znova rabi za izhodišče tudi za-
htevnejšemu literarnemu zgodovinopisju. Najbol j prepričl j iv dokaz je 
pač obsežna Zgodovina slovenskega slovstva, izšla pr i Slovenski matici. 
V drugi knjigi se pojavi obdobje slovenske romantike, razločno omejeno 
z letnicama 1809 in 1848. kar je seveda ponovitev prvotne Grafenauer-
jeve zamisli iz leta 1909; v skladu s tem je ponovno govor o dveh ro-
mantičnih »skupinah«, od katerih je prva znanstvena in druga pretežno 
pesniška. In res so nato v okviru tako pojmovanega obdobja obrav-
navani n a j p r e j Kopitar, njegovi učenci in sodobniki, nato Čop in Pre-
šeren, čbeličarji in prav nazadnje še sodelavci Novic. Po vsem tem že 
ni več mogoče dvomiti, da tudi v tem obsežnem delu sodobnega literar-
nega zgodovinopisja ohranja pojem slovenske romantike tisti periodi-
zacijski pomen, ki mu je bil po pravici ali po krivem priznan že na za-
četku tega stoletja. Samo po sebi se razume, da je v Matični zgodovini 
slovenskega slovstva čas pred letom 1809 prištet k dobi razsvetljenstva 
in obravnavan pod tem imenom. Zanimivo je, da se v tej obravnavi 
mimogrede pojavi pojem predromantike, vendar samo za evropsko 
ozadje našega razsvetljenstva; za obravnavo slovenskega slovstva v tem 
času ostane brez večjega pomena. Zato je tem bolj presenetljivo, da se 
pojem predromantike tudi v obravnavi dobe po letu 1809 uporabl ja 
samo mimogrede, v periodizaciji in razčlenitvi tega časa pa ne dobi 
prav nobene telitnejše vloge. Tradicionalna periodizacija slovenske ro-
mantike ohranja torej svojo pre jšnjo veljavo. 
Občutek, da tradicionalni vidiki ne ustrezajo več, je bil prav gotovo 
pomembna spodbuda, da je po letu I960 polagoma prišlo do prvih po-
izkusov, kako Grafenauerjevo shemo v temeljih revidirati ali pa jo celo 
nadomestiti s popolnoma drugačnimi zamislimi. Nekaj tega je prav go-
tovo že v Slovenskem slovstvu Antona Slodnjaka iz leta 1968, vendar 
v precej drugačni smeri, kot bi kdo pričakoval. Slodnjak je v svoji 
periodizaciji prve polovice 19. stoletja opustil pojem romantike kol ime 
obdobja, čas med letoma 1809 in 1850 pa razdelil na dvoje obdobij, ki 
sta zda j dobili vsaka svoj posebni, opisni in zato precej obširen naslov. 
Prvo obdobje, ki je po Grafenauer ju pripadalo starejši generaciji slo-
venske romantike, se tu imenuje »Duhovniški in birokratski poskus, da 
se prepreči razvoj slovenskega leposlovja« in pa »Protiudarec mladega 
rodu 1809—1830«; obdobje nekdanje mlajše romantične generacije pa 
je dobilo še obsežnejši opis — »Razcvet lirskega in epskega pesništva 
kot sad sinteze med klasičnimi, romantičnimi in mladoevropskimi spod-
budami 1830—1850«. Oznaka obdobja se torej ne ravna več dosledno 
po slovstvenih smereh, sa j je prvo obdobje označeno kar po kulturno-
političnih silnicah, drugo pa pretežno po literarnih vidikih, čeprav 
v precej zapleteni mešanici. S tem se seveda ta poizkus periodizacije 
slovenske romantike oddal juje ne samo od pre jšnje slovenske literarno-
zgodovinske tradicije, ampak tudi od evropske literarne vede, saj na-
domešča njene mednarodno veljavne pojme s posebnimi ali celo nelite-
rarnimi. Prav zato ga je mogoče pustiti ob strani natančnejše obravnave. 
Drugačno smer je v prizadevanju, kako na novo periodizirati ob-
dobje slovenske romantike, ubral Jože Pogačnik v drugi in tretji knjigi 
svoje ZgodoDine slovenskega slovstva (1969). A" nasprotju s Slodnjakom 
je želel obdobju ohraniti oznako po literarnih smereh, in sicer s pojmi, 
ki so uveljavljeni v najširšem okviru svetovne literarne vede. Prav z nji-
hovo pomočjo n a j bi se tradicionalna periodizacijska shema razširila in 
dopolnila v tisti smeri, ki na jbol j ustreza naravi samega predmeta. Na 
temelju takšnih splošnih načel je avtor izdelal shemo, ki jo je potrebno 
opisati natančneje, da bi se v vsem obsegu razkrila še zmeraj odprta 
problematika romantičnega obdobja. Pogačnikovo delo obravnava ob-
dobje, ki je po tradicionalni predstavi veljalo za slovensko romantiko, 
v dveh knjigah, tako da sc ji predmet že po te j strani deli v dvoje raz-
ličnih obravnav. Y knjigi z naslovom Klasicizem in predromantika je 
na jp r e j popisana doba, ki jo predstavl jajo Pohlin. Dev, Zois, Linhart, 
Kuralt, Vodnik, Kopitar. Volkmer, Modrinjak, Primic, Drabosnjak, 
Jarnik, Šnajder in Stanič — v tem zaporedju jih avtor pri teguje v ob-
ravnavo. Čeprav tako pojmovanega obdobja ne datira natančneje, je 
iz obsega gradiva videti, da gre za celotno dobo med letoma 1768 in 1850. 
se pravi za čas, ki ga je tradicionalno zgodovinopisje poznalo pod ime-
nom razsvetljenske dobe, in za tako imenovano starejšo generacijo ro-
umntikov. Prva posebnost Pogačnikove obravnave je t eda j ta. da iz 
slovenskega slovstva 18. in 19. stoletja dosledno izloča pojem razsvet-
ljenstva kot bistven periodizacijski člen, obenem pa Kopitarjevi gene-
raciji ne priznava več romantičnega značaja v pravem pomenu besede. 
Namesto obojega daje obsežnemu obdobju sedemdesetih let slovenskega 
slovstvenega razvoja dvojno, pravzaprav že kar dvosmiselno oznako 
klasicizma in predromantike. Vendar ne tako, kot da bi bilo znotraj 
celotne dobe mogoče ločiti dvoje zaporednih obdobij, prvo imenovano 
klasicizem in drugo predromantika, ampak bolj ali manj kot dvoje so-
časnih značilnosti ene same dobe. O tem je rečeno: »Obravnavana doba 
ima torej po svoji stilni pripadnosti dve oprijemališči: klasicistično in 
predromantično.«7 V skladu s takšnim stališčem se avtorju zdi, da se 
odmevi predromantike pojavijo že v Pisanicah; k l jub temu pa na dru-
gem mestu vstop predromantike datira nekoliko pozneje: »Ob klasi-
cističnih načelih se je že okoli leta 1790 pojavila reakcija, ki umetnosti 
ni hotela priznati za deklo razuma ali nravnosti.«8 Ne glede na takšno 
nihanje v dat i ranju je videti, da pomenita avtorju klasicizem in pred-
romantika bolj dvoje vzporednih tokov iste dobe kot pa dve zaporedni, 
razvojno ločeni obdobji. Toda še važnejše je vedeti, ka j pravzaprav šteje 
v prcdromantiko. V zvezi s tem pojmom našteje v posebnem odstavku 
na jpre j ossianizem ali bardsko poezijo, ki da se je izražal »v pokra-
jinski, ljubezenski in domoljubni liriki, v idili, baladi in romanci ter 
v meščanski drami«, nato opisno poezijo narave, poezijo letnih časov, 
poezijo noči in grobov, širši tok sentimentalizma in nazadnje celo »hi-
bridni pojav« rokokoja z njegovimi anakreontskimi pesmimi.9 Spričo 
tako široko zastavljenega pojma p red roman tika je seveda razumljivo, 
da ga lahko uporabi ne le za Jarnika, Primca in Modrinjaka, ampak 
že za Pisanice, Linharta in Vodnika. 
Opisano pojmovanje opozarja na vrsto vprašanj , ki jih lahko raz-
reši predvsem primerjalna literarna veda, vendar je že na tem mestu 
mogoče opozoriti na nekatere neskladnosti. Osrednji pesniški tekst Pi-
sanic, Vodnikovega Zadovoljnega Kranjca, bi po Pogačnikovi oprede-
litvi dobe morali opisati kot tekst ene ali druge usmerjenosti ali pa kot 
mešanico obojega. Vendar se ne zdi nobena teh možnosti zares sprejem-
ljiva. Poetika, stilistika, metrika in zlasti ideologija pesmi izkazujejo 
sicer obilo racionalizma, ki se zdi po splošni sodbi tako značilen za ev-
ropski klasicizem 17. in 18. stoletja, vendar je v nji prav toliko ali pa 
še več prvin empirizma in senzualiznia o teh pa je znano, da so od 
17. stoletja napre j najbolj odločilno razkrajale klasicistično tradicijo. 
V pesmi ni očitnejših sledov predromantike, pa t ude ne sentimenta-
lizma. Pač pa bi lahko za njeno motiviko, ideje in celô formo uporabili 
besedo rokoko, toda ne v smislu rokokojskcga klasicizma — za to je 
v tekstu premalo otipljivih zvez z antično anakreontiko — ampak raz-
svetljenskega rokokoja, ki spaja v sebi razločne stilne elemente te slov-
stvene smeri z razsvetljensko ideologijo. Torej bi morali v literarno-sti-
listično določenost dobe uvrstiti poleg klasicizma in predromantike kol 
7 Jože Pogačnik, Zgodovina slovenskega slovstva — II. Klasicizem in pred-
romantika, Maribor 1969, str. 165. 
" N. m., sir. 163. 
11 N. m., str. 16*. 
enakovredno možnost še rokoko. Predvsem pa zmore Zadovoljni Kra-
njec obveljati seveda za primer razsvetljenskega pesništva, kar je za-
radi svoje splošnosti zanj na j t rdnejša oznaka. 
Podobne metodološke dileme se odpirajo ob začetku slovenske dra-
matike, ob Linhartovi Županovi Micki. Najbrž bi lahko pritrdil i more-
bitni tezi, da je to delce s svojo dramaturgijo, motiviko in tudi slogom 
naslednik klasicistične komedije s konca 17. in z začetka 18. stoletja, 
vendar v podobi, ki jo je zvrsti polagoma ukrojil meščanski rokoko. 
Ali bi zaradi tega v zvezi z Županovo Micko, nato pa seveda še za Ve-
seli dan lahko govorili o rokokojskem klasicizmu? Ali pa bi bilo pri-
merneje uporabiti oznako razsvetljenski rokoko? Ne v prvem ne v dru-
gem primeru nam ne bi mogli biti v posebno pomoč slovstveni oprede-
litvi, ki ju avtor Zgodovine slovenskega slovstva predlaga za novo po-
imenovanje dobe. Prav gotovo pa bi nam tudi v tem primeru še kar 
ustrezno rabil pojem razsvetljenskega slovstva, sa j bi dovolj natančno 
označil duhovno podlago Linhartove komediografije, pustil pa odprta 
vrata za takšno ali drugačno konkretnejšo slovstveno-stilno opredelitev. 
Nekaj podobnega velja še za četrti reprezentativni tekst dobe, za Lin-
hartovo zgodovino Versuch einer Geschichte von Krain und den übri-
gen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs. Delo sodi v polliterarno 
ali celo čisto neliterarno zvrst, prav s tem pa še povečuje problematič-
nost osnovne oznake za dobo. Da ga ni mogoče povezati s pojmom kla-
sicizma, je videti na prvi pogled. Tudi oznaka predromantike mu ne 
pritiče, n a j bo v njem še toliko vpliva Rousseaujevih ali Herderjevih 
idej, sa j mu manjka jo vsi drugi atributi prave literarne predromantike. 
Pač pa sc mu prilega opozorilo na hisloriografsko prozo razsvetljen-
stva, ki s svojo splošnostjo najpr imerneje zadene vlogo, vsebino in celo 
formo takšne zvrsti. Toda podobnih primerov bi lahko naštevali še in 
še, prav do pesmi Vodnikove zrele in pozne dobe. Med temi je morda 
najzanimivejši primer Vršac, ob katerem bi že na prvi pogled morali 
govoriti o klasicistični odi, ko ne bi bilo v njem toliko prvin scnzuali-
stičnega empirizma, ki so nasprot je pravega klasicizma. Te prvine po-
vezujejo Vršac z evropsko deskriptivno poezijo, vendar spet ne v smi-
slu približevanja predromantiki , sa j bi jo v pesmi zaman iskali, de-
skriptivna poezija, za katero gre, ostaja zelo očitno v območju raz-
svetljenstva. 
Ker se obdobje »klasicizma in predromantike« v Pogačnikovi zgodo-
vini potegne prav do leta 1830, se času po tem letu posveti šele v novi 
knjigi, ki nosi naslov Klasika in romantika. Obdobje je natančneje da-
tirano, saj ga avtor omeji z letnicama 1830 in 1854. kar pomeni, da vanj 
ne uvrsti samö tako imenovano mlajšo ali pesniško generacijo slovenske 
romantike, kot jo je po Grafenauer ju poznala tradicionalna literarna 
zgodovina, ampak ji doda še nekaj mlajših osebnosti, katerih delo se 
razmahne šele po revoluciji 1848. In tako najdemo v knjigi obdelanega 
Ciglerja, Kastelca, Čopa in Prešerna, Zemljo. Levičnika, Vraza in Blei-
weisa, Koseskega, Zaklja in Vilharja, pa še Cegnarja , Svetca, Tomana, 
mladega Trdino, Valjavca in Josipino Turnograjsko. Za vse te pisce n a j 
bi torej obveljala skupna oznaka »klasika in romantika«. Kako na j 
pojma razumemo, pove avtor s kratkim opozorilom: »Termina seveda 
ne smeta biti izvajana deduktivno iz evropske prakse, marveč ju je 
treba gledati iz slovenske perspektive, ki jo ustvar ja specifičen knji-
ževni proces.«10 Obenem je povedano, da pojma označujeta osrednja 
stremljenja časa, da pa sta uporabna tudi za konkretno oznako vid-
nejših ustvarjalcev obdobja. Kl jub temu nabrž že v samem pojmovnem 
izhodišču ni prav jasno, ali sta klasika in romantika, kot na j veljata 
za Prešerna in njegove sodobnike, dvoje različnih stvari ali pa gre za 
en sam pojem. Ali imamo morda opravka z romantično klasiko, oziroma 
s klasično romantiko? Ali je pa to dvoje različno in se samo od časa 
do časa spoji v eno samo enoto? Ker je misliti predvsem na Prešerna, 
bi od tod sledile pravzaprav tri možnosti — da je ali klasik ali ro-
mantik ali pa romantični klasik oziroma klasični romantik. Avtor je 
najbrž mislil na zadnjo možnost, toda v ta namen bi bilo najbrž ustrez-
neje imenovati celotno obdobje ne s formulo »klasika in romantika«, 
ampak kar s pojmom romantične klasike. Toda s tem bi seveda še zme-
ra j ostalo nerešeno vprašanje drugih piscev tega obdobja, kajt i za te bi 
formula ne v tej ne v drugi obliki ne bila zares primerna. Cigler ni bil 
niti klasik niti romantik in seveda tudi ne romantični klasik. Mladi 
Vraz je bil resda romantik, toda s klasiko bi ga pač težko spravili 
v zvezo. Zato pa smo tem bolj v zadregi z mlajšo generacijo, na primer 
s Cegnarjem, Tomanom, Trdino ali Valjavcein, ki se ' j ih sicer dû po-
vezati s to ali ono sestavino romantike, čeprav jih ne bi mogli v isti sapi 
s Prešernom imeti za romantike v pravem pomenu besede; da pa 1 >i 
lahko ob nj ih mislili tudi na klasiko, se zdi vsebinsko in metodološko 
skoraj nemogoče. 
Razlog za to je na jbrž že v pojmu klasike, za katerega bi bilo po-
trebno šele premisliti, v katerem pomenu se ga da sploh uporabiti 
bodisi za Prešerna in Čopa bodisi za n june m a n j pomembne sodobnike. 
10 Jože Pogačnik, Zgodovina slovenskega slovstva — III. Klasika in roman-
tika, Maribor 1969, str. IV). 
V evropski književnosti ima izraz izrazitejšo vsebino predvsem v zvezi 
s francosko klasiko 17. stoletja in pa vveimarsko klasiko Goetheja in 
Schillerja. "N obeh primerili seveda nima iste duhovne vsebine; v prvem 
meri na racionalno obvladanje čustva in čutnosti, v drugem na ravno-
težje teh »sik, na harmonijo razuma, čutov in emocionalnosti, ki n a j se 
zlivajo v višjo, »estetsko« enoto. Toda obakrat se pojem klasike nave-
zuje na literarno smer klasicizma — francoske na baročni klasicizem, 
weiinarske na predromantični klasicizem, tako da je n juna »klasičnost« 
šele s tega vidika zares razumljiva in literarnozgodovinsko opredeljena. 
O čem takem seveda pri Prešernu in še man j pri njegovih sodobnikih 
ni pravega sledu. Za Prešernov duhovni in pesniški svet je resda mo-
goče uporabiti pojme ravnotežja, harmonije, plastičnosti, preproste mo-
numentalnosti in kar je še podobnih izrazov, vendar že pri ravnotežju 
ne gre za kategorijo, ki ustreza podobi weimarske klasike. Postavljeno 
je v drugačen kontekst, v drugo strukturo, tako da mu v nji pr ipade 
drugačna funkcija, s tem pa dobi tudi poseben smisel. 
Prav tako ni mogoče tajiti , da zbuja pomislek razširitev pojma slo-
venske romantike prek leta 1848 v sredino petdesetih let, saj ni videti 
za to zares utemeljenega razloga. Leto 1854, ko so izšle Levstikove Pesmi, 
je za avtorja Zgodovine slovenskega slovstva konec slovenske romantike 
in začetek dobe realizma; v četrti knjigi svojega obsežnega dela prav 
s tem imenom opredeli celotno obdobje med letom 1854 in koncem 
19. stoletja. V tem obdobju se romantika polagoma umika realizmu, kot 
pokaže avtor s pomočjo geometrijske risbe; prav zato je le slabo razum-
ljivo, zakaj na j bi mladi Trdina in Valjavec pr ipadala še obdobju »kla-
sike in romantike«, Levstik, ki je vendarle član iste generacije, pa na j 
bi sodil že v obdobje realizma. Periodizaciji slovenske romantike se 
s tem odpira novo, nadvse pomembno vprašanje, sa j se mora pojasniti 
tudi problem njenega konca in prehoda v realizem, če n a j bo njena 
včlenjenost v tok slovenskega slovstvenega razvoja zares z vseh strani 
doumljiva, pa tudi opisljiva. 
Vse to so vprašanja , ki jih ni več mogoče doumeti samo v ožjem 
okviru slovenskega slovstva, ampak šele na ozadju evropske romantike 
kot velike celote, v katero je vgrajeno tudi slovensko romantično ob-
dobje. Dâ se jih razložiti edino s pojmi in metodami, ki jih je razvila 
ali pa jih še zmeraj dopolnjuje svetovna literarna veda, zlasti v svoji 
komparativni podobi. Tu pa že ni mogoče mimo ugotovitve, da se pri-
merjalna književnost zmeraj bolj intenzivno ukvar ja tudi z vidiki, ki 
periodizacijo evropske, prek te pa slovenske romuntike zadevajo tako 
neposredno, da nikakor ni več mogoče mimo dognanj, ki lahko prinesejo 
nekaj več načrtnosti v obravnavo še nerešenih ali pa z novimi tezami 
celo zmeraj bolj nepreglednih problemov. S tega stališča pride v poštev 
vsaj troje pojmovnih, terminoloških in metodoloških sklopov, ki vsak 
po svoje posegajo v periodizacijo slovenske romantike. Na jp re j je tu 
problem predromantike, ki ga je v slovenski literarnorazvojni prostor 
potrebno šele natančneje zarisati, da bi v njem lahko izpolnil svojo 
literarnozgodovinsko vlogo. Obenj se postavlja poizkus, kako roman-
tiko na znotraj razčleniti po razvojnih stopnjah — na zgodnjo, visoko 
in pozno romantiko, kar za slovensko romantiko kl jub njeni časovni 
in razvojni omejenosti ali pa prav zaradi te ni brez vsakega pomena. 
Podobno kot je pojem predromantike nujen za določanje začetkov na-
šega romantičnega obdobja, utegne za njeno razmejitev nasproti rea-
lizmu biti uporaben pojem postromantika. In nazadnje ni mogoče po-
polnoma obiti generacijskega vidika, kot ga je iz splošne metodologije 
mogoče prenesti v konkretno območje evropske in tudi slovenske ro-
mantike. da bi z njegovo pomočjo trdneje podprli osnovne periodiza-
cijske vidike. Ob tem je seveda potrebno pripomniti , da je nasta janje 
pojmov predromantika in postromantika, pa tudi razčlenjevanje ro-
mantike po njenih notranjih razvojnih stopnjah samô del širšega pro-
cesa. ki je v novejši literarni vedi že dodobra viden. Fundamentalni 
pojmi, ki jih je 19. stoletje vgradilo v osnovo literarnozgodovinskega 
periodiziranja (srednji vek, renesansa, klasicizem, razsvetljenstvo, ro-
mantika, realizem, naturalizem, dekadenca in simbolizem), postajajo 
za natančnejše določanje slovstvenih pojavov presplošni, zato stopajo 
obilje nove oznake (manierizein, barok, rokoko. bidcrinajer) ali pa jih 
s pomočjo predpon, pridevkov in medsebojnih kombinacij literarna 
veda tako diferencira, da nastaja iz njih veliko gostejša pojmovna 
mreža, ki n a j prav s svojo posebno razvejanostjo omogoči zajeti innogo-
ličnost slovstvenega razvoja v čim bolj raznovrstne koordinate časa in 
prostora. Poleg splošnega pojma renesanse se pojavlja pojem prcd-
renesanse, renesansa se členi na zgodnjo, visoko in pozno; ob ma-
nierizmu nasploh se dâ razpravljat i posebej o poznorenesančnem in ba-
ročnem manierizmu; klasicizem ni več samo eden, saj bi lahko govorili 
o renesančnem, baročnem in razsvetljenskem klasicizmu, nato o pred-
roinantičnem in nazadnje celo o posebni vrsti romantičnega klasicizma, 
kot ga pooseblja na primer Hölderlin; mreža teh pojmov se za 18. sto-
letje širi že v vse smeri — od rokokoja in rokokojskega klasicizma do 
razsvetljenskega in predromantičnega sentimentalizma, nato pa preide 
v zapleteno mrežo pojmov, ki naj tudi obdobju romantike dajo bolj 
razčlenjeno podobo. Па s takšno pojmovno razvejanostjo narašča ne-
varnost metodološke nepreglednosti in celo anarhičnosti, je videti na 
prvi pogled. Toda hkrati je videti, da bi brez diferenciacije pojmov tudi 
temeljne oznake postale sčasoma tako zelo prazne in toge, da bi za 
literarnozgodovinsko raziskovanje izgubile svoj uporabni pomen. 
Oboje velja zlasti za pojem predromantike, ki k l jub večdesetletni 
rabi ostaja v marsičem še nejasen, k l jub temu pa že s pridom ustreza 
literarnozgodovinskim nujnostim. O tem govori tako njegov razvoj kot 
današnja uporaba. Ko je Daniel Mornet leta 1912 izdal svoje pomembno 
delo Le Romantisme en France au XVIIIe siècle, k jer je pregledoval 
predhodnike in začetnike romantičnega gibanja v 18. stoletju, še ni 
uporabljal pojma predromantika, čeprav je že leta 1909 v neki razpravi 
zapisal besedo »le préromantique«. Pojem je postal aktualen, potem 
ko je leta 1924 začelo izhajati delo Paula Van Tieghema Le Préroman-
tisme in so tega leta oznako uporabili še drugi pisci. Na teh temeljih 
se je nato uveljavil zlasti v francoski in ruski literarni vedi, kolikor 
je temeljila na pr imerjalnih vidikih; m a n j pa v nemški in angleški. 
V slovensko primerjalno književnost ga je uvedel Anton Ocvirk in od 
tod mu je najbrž mogoče slediti tudi v Pogačnikovo Zgodovino sloven-
skega slovstva. Razlog za nastanek pojma je dovolj jasen, če pomislimo 
na očitke, ki so jih naperili že zoper Morneta in njegov poizkus raz-
pravljat i o romantiki v 18. stoletju. Pojem romantike se je zdel za to 
dobo močno pret iran in Henri Bergson je še leta 1954 čutil potrebo na-
stopiti zoper iskanje romantike v tej dobi, češ da gre za iluzijo in 
optično prevaro. Spričo tega se je od vsega začetka moral zdeti pojem 
predromantike kot nalašč, da označi tisto, kar je v 18. stoletju pr iprav-
ljalo pot romantiki in snovalo elemente zanjo; s tem ni nakazoval samo 
povezanost z njo, ampak tudi različnost svojega posebnega slovstvenega 
sveta, ki mu prav zato pritiče posebna oznaka. 
Kljub temu velja omeniti, da ima pojem v primerjalni književnosti, 
zlasti nemški, tudi svoje nasprotnike. Tako se zdi Weissteinu oznaka 
samo »izhod iz zadrege«, kako združiti v eno celoto iracionalistične to-
kove v dobi razsvetljenstva, od Richardsona, Rousseauja, Sterna in Gold-
smitha do nemških »vilmrnikov«. Nato pa pr ipominja: »S pravim poj-
mom za obdobje v tem primeru nimamo opraviti, ampak samo s ten-
dencami (currents, courants), ki pr ipravl ja jo prihodnost.«11 Važnejše 
od takšnih očitkov je dejstvo, da obseg in vsebina pojma nista tako zelo 
jasna, da bi ju vsi enako določali. Celo pri istem avtorju najdemo raz-
11 Ulrich Weisstein, E inführung in die Vergleichende Literaturwissenschaft, 
Stuttgart-Berlin-Köln-Mainz 1%H, sir. 29. 
24 Sluvistifna revija 
lične razlage, kar velja celo za pobudnika pojma, Paula Van Tieghema. 
K.0 je moral v svoji knjigi Histoire littéraire de l'Europe et de Г Amé-
rique de la renaissance à nos jours (1941) sistematično spregovoriti 
o pred romantiki, je to storil na koncu obravnave klasicizma v poglavju 
z naslovom »Predromantiki«, češ da gre za »pisatelje, ki so proti koncu 
klasicizma razodevali takšne značilne lastnosti, ki so napovedovale ro-
mantiko, čeprav so v mnogih pogledih ostali klasicisti.«12 V tem pomenu 
predromantični so Van Tieghemu Macpherson in ossianizem, poezija 
noči in grobov z Youngom in Grayem, pa še pesmi Collinsa. C.old-
smitlm in Chatter tona; v Nemčiji Klopstock. Voss. Iliïlty, Bürger in 
Gessner, nato zlasti Herder; od Angležev še Cowper, Blake in Burns, 
nato pa v vseni obsegu svojega dela Goethe in Schiller; končno še me-
ščanska drama od Lilla do Lessinga, predstavniki nemškega viharništva 
in Rousseaujevi nasledniki, med njimi zlasti Bernardin de Saint-Pierre. 
Toda značilno je, da Van Tieghem v svojem pregledu izloči iz pred-
romantike v pravem pomenu besede deskriptivno poezijo in jo rajši 
obravnava v sklopu klasicističnega pesništva, čeprav pripominja, da 
se je »približala predromantiki«; da uvršča v klasicizem še Hölderlina, 
Chéniera in Foscola; in da izrecno о predromantiki ne govori ni ti ob 
grozljivih in sentimentalnih romanih, ampak jih obravnava pod sploš-
nim naslovom »Roman v 18. stoletju«. Celo Rousseauja obravnava še 
med misleci razsvetljenstva. Nekoliko drugačen obseg in sestavo je do-
bila predromantike v Van Tieghemovem monografskem delu Le Ro-
mantisme dans la littérature européenne (1948). Tu je obsežni prvi raz-
delek posvečen pojmu »le préromantisine«, in to brez zveze s klasi-
cizmom, pač pa kot uvod v romantiko. Zajet je precej na široko, saj 
je avtor v a n j prištel ne le pojave in avtorje, ki jih je že v prejšnj i knjigi 
označil za predromantične, ampak še sentimentalni roman v celoti, češ 
da gre za eno od tipičnih oblik predromantike, ob ,njem deskriptivno 
poezijo od Thoinsona in Haller ja do Kleista in nazadnje še grozljivi 
roman. 
Da tudi takšna določitev pojma ne more veljati za dokončno, kažejo 
nekatere druge obravnave p red romantičnega obdobja. , V. M. Zirmunski 
je za svoj pregled angleške predromantike v knjigi Istorija anglijskoj 
literaturi) ( 1945) imel na voljo drugačno periodizacijsko shemo, seveda 
v dogovoru s svojimi sodelavci. Književnost razsvetljenstva, sentimen-
talizem in predromantika so jim tri različna slovstvena gibanja, smeri 
12 Cit. po slovenskem prevodu: Paul Van Tieghem, Zgodovina evropske in 
ameriške književnosti od renesanse nap re j , L jub l j ana 1965. str. 12H. 
ali celo obdobja, zato sta sentimentalizem in predromantika ločena od 
razsvetljenstva in obravnavana vsak zase v posebnih poglavjih. V sen-
timentalizem sodijo ne samo Goldsmith, Sterne in drugi predstavniki 
sentimentalnega romana, ampak tudi deskriptivna poezija ter pesništvo 
noči in grobov. V predromantiko so razvrščeni brata Warton, Mac-
pherson z ossianizmom, Percy z ljudskim baladnim pesništvom, Chat-
terton, avtorji grozljivih romanov, nazadnje še Blake in Burns. Docela 
v razsvetljenstvo so pomaknjeni Richardsonovi sentimentalni romani 
in pa meščanske drame Lilla in Moora. 
Po vsem tem ne more biti več dvoma, da je s pojmom predroman-
tike pr i določanju slovenskega slovstvenega razvoja potrebno ravnati 
previdno, upoštevaje zapletenost in odprtost evropske problematike. 
Predvsem se zdi nujno razločevati med različnimi stopnjami razvoja, 
ki je iz razsvetljenstva vodil v predromantiko prek zaporednih ali pa 
vzporednih stopenj poznega razsvetljenstva, razsvetljenskega senti-
mental izma in razkroja razsvetljenstva v globljem pomenu besede. Gre 
za proces, ki je mnogoličen in zapleten, v katerem je pa vendarle mo-
goče razločevati temeljne smeri in obdobja. V tem procesu sentimenta-
lizina najbrž ni mogoče priznati za zares enotno smer, saj gre v resnici 
za več vrst sentimentalizma. Richardson, deskriptivno pesništvo in me-
ščanska drama, pa tudi dobršen del sentimentalnega romana iz srede 
18. stoletja se uvrščajo še v razsvetljenski sentimentalizem in šele 
s Sternom polagoma prehaja jo v razkroj razsvetljenstva. Rousseaujeve 
ideje sodijo ne le z literarnozgodovinskega vidika, ampak tudi z vidikov 
zgodovine filozofije na prehod iz razsvetljenstva v predromantiko, ro-
man Nouvelle Heloïse pa na mejno področje med razsvetljenskim in 
predromantičnini sentimentalizmom. Glede na dejstvo, da se celo v po-
eziji noči in grobov mešajo še močni odmevi puri tanskega ba-
roka z razsvetljenskim sentimentalizmom in prvimi zametki pred-
romantike, bi bilo prave začetke evropske predromantike vsaj za 
Anglijo in Nemčijo potrebno zastaviti v šestdeseta leta 18. stoletja, ko 
se pojavijo drug za drugim Macplierson, Percy, grozljivi roman, Rous-
seaujevu Nouvelle Heloïse, Herder in ko se z Winckelmannoni formira 
že tudi program predromantičnega klasicizma. Vrli evropske pred-
romantike so nedvomno sedemdeseta leta, toda njeno območje seže prav-
do konca stoletja in še čez, sa j je v predromantiko šteti tudi weimar^ko 
klasiko kot poseben primer predromantičnega klasicizma. Pri slovan-
skih narodih se predromantika pojavi nedvomno pozneje, poteka po-
časneje in t ra ja nato večinoma prav do dvajsetih let 19. stoletja. 
Od tod se odpira natančnejši razgled na pomen in obseg, ki ga lahko 
pojem predromantike prejme v okviru slovenskega slovstvenega razvoja. 
Ali smo res upravičeni iskati predromantiko že kar v osrčju našega 
razsvetljenstva ali vsaj po letu 1790? Zdi se, da kaže v tem pogledu čas 
pred letom 1810 nekatere značilnosti, ki so za razumevanje problema 
odločilne. V stik s pojavi predromantike so naši razsvetljenci in njihovi 
sodobniki prišli nedvomno že okoli leta 1780. sa j izide v Pisanicah za 
leto 1781 pesem Občutenje tega srca nad pesmejo od Lenore, leta 1780 
izda Linhart Miss Jenny Love in se ob nj i v pismu Kuraltu navdušuje 
za Shakespeara, češ da je »noire à la Shakespeare«; leta 1781 izidejo 
Blumen aus Krain, k je r je poleg rokokojskega klasicizma obilo pri-
merov sentimentalizma, pa tudi motivnih in stilnih elementov ossia-
nizma ter poezije noči in grobov; Zois je v pismu Vodniku novembra 
leta 1795 omenjal Ossiana, sredi devetdesetih let je prevajal Biirgerjevo 
Lenoro, od Zakotnika do Vodnika pa so se razsvetljenci in njihovi so-
dobniki ukvar ja l i z zbiranjem in celo prevajanjem ljudskih pesmi. Da 
so torej poznali ali sprejemali nekatere elemente predromantike, ne 
more biti dvoma. Toda od tod pa do domneve, da živi v njihovem du-
hovnem in slovstvenem svetu predromantika kot zares živa, aktualna 
in sklenjena slovstvena smer ali vsaj tendenca, je vendarle še precejšen 
korak. Način, kako sprejemajo predromantične avtorje, tekste in ideje, 
je v Pisanicah še blizu poznemu baroku. Linhartova Miss Jenny Love 
je v osnovi pač bližja meščanski drami razsvetljenstva kot pravemu vi-
harništvu in s tem predromantiki, sentimentalizem v tej igri, pa tudi 
v nemški pesniški zbirki je tako splošen, tla je težko presoditi, ali gre 
res že za nastavke predromantičnega sentimentalizma ali pa še za tra-
dicijo razsvetljenske razčustvovanosti. Da je Zoisov pogled na Ossiana 
in Bürger ja bolj pogled zainteresiranega opazovalca kot pa človeka, 
ki bi se že vključil v drugačen duhovni in pesniški svet, je videti na 
prvi pogled. In končno bi tudi za razmerje razsvetljencev do l judske 
pesmi morali trditi, da ni v ničemer nasprotno njihovi temeljni usmerje-
nosti. saj nikjer ni videti, da bi jih l judska pesem zanimala že kot spod-
buda za predromantične duhovne in estetske tvorbe» Sestavine pred-
romantike, kolikor jim pr iha ja jo v obzor, se vkl jučujejo bolj ali manj 
naravno v sestav razsvetljenske miselnosti in slovstvenih smeri, ki jih 
ta miselnost lahko sprejme in si jih prilagodi. Spričo tega ni mogoče 
mimo ugotovitve, da seže razsvetljenska doba našega slovstva vendarle 
vse do začetka drugega desetletja 19. stoletja, ko izide Kopitarjeva 
slovnica in napiše Vodnik svoje zadnje, za našo razsvetljensko poezijo 
zares reprezentativne pesmi; s pripombo, da te dobe ni mogoče enačiti 
niti s smerjo klasicizma, sa j ta ni edini slovstveni ideal naših razsvet-
ljencev, ampak se oben j uvrščata vsaj še rokoko in sentimentalizem — 
pa tudi ne s predromantiko, ki se pojavlja v tem obdobju samo s po-
sameznimi elementi brez enotne duhovne in literarne podloge. 
Če se zdi za konec razsvetljenske dobe še zmeraj najpr imerneje iz-
brati približno letnico 1810, ki jo je Grafenauer že leta 1909 postavil 
na konec razsvetljenstva in za začetek slovenske romantike, pa je ta 
začetek seveda do kra ja dvomljiv, če že ne čisto nestvaren. Domneva 
o starejši ali znanstveni romantični generaciji je z evropskega gledišča, 
pa tudi po svojih notranjih argumentih nevzdržna. Kopitar je bil resda 
v stiku z romantičnim jezikoslovjem, literarno zgodovino in etnografijo, 
toda vse to je še zmeraj veliko premalo, da bi bistveno določilo duhovni 
ustroj sveta, v katerem je živel in deloval s svojimi učenci in sodobniki 
vred. Y tem ustroju je razmeroma precej razsvetljenskih elementov, ven-
dar ne toliko, da bi zmogli še govoriti o razsvetljenstvu v pravem po-
menu besede. Razsvetljenska ideologija je za to generacijo že kar očitno 
preživela, neaktualna ali celo nezaželena. Z druge strani je prav tako 
malo možnosti, da bi v duhu in slovstvu tega obdobja odkrili tisto, kar 
se spričo sočasnega evropskega razvoja imenuje romantična duhovna 
in umetnostna struktura. Te ni na j t i niti pri Kopitar ju niti pri Primcu, 
Jarniku, Modrinjaku ali Staniču, in še m a n j seveda pri Ravnikar ju ali 
Metelku. Ker gre večidel za jezikoslovce, etnografe, prevajalce ali zbi-
ralce ljudskega blaga, je seveda dvomljivo, ali je v zvezi z njihovim 
delom sploh mogoče razpravl ja t i o katerikoli duhovno-umetnostni struk-
turi in jim po nji dati oznako; zlasti ker gre tudi pri redkih pesnikih 
tega obdobja vseskozi za poetae minores, za te pa velja, da jih struk-
turno najbrž ni mogoče razlagati na isti način kot velike reprezentante 
določene slovstvene dobe. Prav zato se ni mogoče izogniti vprašanju , 
ali je za čas po letu 1809 izraz predromantika sploh primeren. Toda 
res je, da je med elementi, ki določajo lo dobo idejno, motivno in estet-
sko, pa čeprav samo zunanje, vendarle največ p red romantičnih. Znano 
je, ka j pomenijo tem generacijam Herder, Schiller, Goethe, deloma 
Bürger, manjši pesniki nemškega p red romantičnega sentimentalizma in 
nazadnje vsaj malo tudi Rousseau; kako zelo jih cenijo in celo prevajajo, 
kar kaže, da so jim že v središču duhovnega in slovstvenega obzora, ne 
pa samo element nekje na obrobju. In končno, kako zelo se je sicer 
redka lirika tega obdobja zlasti z Jarnikom in Modrinjakom premak-
nila v območje predromantike, na j se v nji še tako zelo prepleta raz-
svetljenski sentimentalizem s pristnim predromantičnim in n a j je spričo 
ravni tega pesništva v primeri z visoko poezijo evropske predromantike 
še tako težko misliti na prave strukture, v pomenu do krajci dograjene 
slovstvene smeri. Vse to govori v prid možnosti, n a j bi obdobje med 
letoma 1809 in 1850 vendarle imenovali čas slovenske predromantike, 
seveda z omejitvami njenega notranjega pomena; s tem bi se izognili 
preživeli tezi o prv i ali znanstveni romantični generaciji na Sloven-
skem. Metodološka koristnost oznake je v tem, da bi omogočila natanč-
nejšo raziskavo in opredelitev opisane dobe glede na razsvetljenstvo, 
s katerim prelamlja, in pa romantiko, ki jo pr ipravl ja oziroma se ji 
navsezadnje postavlja s Kopitar jem celo po robu. 
Da se obdobje slovenske romantike začenja šele leta 1830 z izidom 
prvih Prešernovih pesmi v Krajnski Čbelici, je več kot gotovo; toda 
prav tako zelo verjetno je, da se to obdobje sklene leta 1848 z objavo 
zadnj ih Prešernovih pesmi v petem zvezku Krajnske Čbelice. Samo 
v tem času je s Čopovo slovstveno kritiko in znanostjo, predvsem pa 
s Prešernovo poezijo romantika vodilna smer slovenskega slovstvenega 
razvoja, in to v pomenu, ki ga je mogoče tudi z evropskega gledišča pri-
znati za romantičnega. Čop se v romantični miselnosti trdno zasidra 
resda že pred letom 1820 ali vsaj okoli tega leta, toda ker rezultati nje-
govega dela ne sežejo v javnost vse do začetka tridesetih let in ker Ko-
pitar ves ta čas še nesporno obvladuje slovenski kul turni prostor, je da-
t iranje romantike v dvajseta leta prezgodnje. To pokaže tudi pogled na 
Prešerna, ki je v letih 1824—1828 s svojo liriko zasidran še v območju 
anakrcontike 18. stoletja, čeprav brez očitnih razsvetljenskih znamenj, 
s prevodom in balado pa že naveže na predromantiko v pravem pomenu 
besede. Prešernov prehod v romantiko se izvrši šele tik pred letom 1850, 
nato pa v naglem stopnjevanju doseže svoj romantični vrh že sredi tri-
desetih let. Prav zato bi zmogli v Prešernovem razvoju razločevati kar 
več romantičnih stopenj: do leta 1836 v njegovem pesništvu prevla-
dujejo vplivi poetike in estetike starejše romantične šple, za leto 1833 
je mogoče prepoznati hipotetični vpliv Jana Kollârja na zasnovo So-
netnega venca, v letu 1835 mu postane Byronova verzna povest model 
za literarno zvrst, v okviru katere jc zasnovan Krst pri Savici — to 
pa pomeni, da se v Prešernovem delu do srede tridesetih let prepletajo 
sestavine zgodnje romantike in hkrat i zorijo v visoko romantiko. Po 
letu 1835 se Prešeren nedvomno zaobrne k spodbudam in vplivom 
mlajše romantične šole in njenih naslednikov, visoka romantika še 
zmeraj obvladuje osrčje njegove poezije, u se že preveša v pozno ro-
mantično obdobje; o pozni romantiki v pravem pomenu besede bi mo-
rali v zvezi s Prešernom govoriti za leta med 1840 in 1846. Od tod bi 
sledilo, da v slovenski romantiki k l jub njenemu majhnemu obsegu in 
notranj i razčlenjenosti vsaj za Prešerna lahko zarišemo hipotetični obris 
treh razvojnih stopenj zgodnje, visoke in pozne romantike, ki jih v zelo 
različnih oblikah poznajo romantična obdobja drugih evropskih 
slovstev. 
Poleg Prešerna je od pesniških sodobnikov mogoče v romantiko uvr-
stiti samo še mladega Vraza — Grafenauer jeva zasluga je, da je že 
leta 1909 tako močno poudaril Vrazov delež v slovenskem romantičnem 
obdobju, toda žal je ta spodbuda v literarnozgodovinskih raziskavah 
ostala doslej neizkoriščena, postaja pa za pr ihodnje nujna, sa j bi se 
šele z njeno pomočjo pokazale ob pr imerjavi Prešerna in Vraza še druge 
strukturne in razvojne značilnosti romantičnega gibanja na Slovenskem. 
Zato pa je seveda za vse druge Čopove, Prešernove in Vrazove sodob-
nike potrebno ugotoviti, da so samo vrstniki romantičnega toka v slo-
venskem slovstvu, da pa nikakor ne sodijo v romantiko drugače kot 
samo po časovni vzporednosti. Sodelavci Krajnske Čbelice in Nooic se 
gibljejo še zmera j v preživelem pesniškem svetu 18. stoletja, zlasti sen-
timentalizma in predromantike, prepletenih z mnogimi prvinami po-
znega razsvetljenstva, vendar tako, da prevladujeta predromantični 
sentimentalizem in predromantični klasicizem. Kolikor je v nj ima pod 
Prešernovim vplivom romantičnih idejnih in estetskih sestavin, osta-
ja jo v območju zunanjih, formalnih plasti. Vse to pa se dogaja seveda 
vseskozi na ravni poetae minores, epigonstva in posnemanja, večidel pa 
kar nabožnega, utilitarnega in narodno tendenčnega slovstva, tako da 
je celo izraz predromantika za to plast našega romantičnega obdobja 
preveč zahteven. Kl jub temu je njena navzočnost vidna vse do leta 1848 
in še čez; prav od tod si je mogoče razložiti, zaka j je predromantika 
s svojim sentimentalizmom in klasicizmom bila tako močno navzoča 
še v obdobju, ki ga je tradicionalna književna zgodovina razglasila za 
realistično ali vsaj romantično realistično. Toda n a j bo z oznako tako 
ali drugače — res je, da segajo slovstvene smeri 18. stoletja pri nas glo-
boko v obdobje med letoma 1848 in 1881; zlasti močno se uveljavijo 
v sedemdesetih letih, pomešane že z dediščino romantike. 
Časovna določitev slovenske romantike z letnicuma 1830 in 1848 ne 
bi bila zares gotova, če je ne bi mogli preveriti s tistim, kar je li terarna 
veda dognala o t r a j an ju posameznih romantik v Evropi, o njihovem 
zučetku in koncu, o notranji razčlenjenosti vsake od njih in stopnjah, 
iz katerih ta razčlenjenost obstaja, nazadnje pa še o generacijskih vi-
dikih. s katerimi si vsa ta vprašan ja luhko pojasnimo. O generacijskem 
vidiku je znano, da je v marsičem sicer problematičen, da pa ob pre-
vidni uporabi lahko vendarle nudi oporo periodizaciji, ki bi sicer brez 
tega utegnila ostati v praznem. To velja zlasti za generacijske poglede, 
kot so jih opredelili vidni teoretiki evropske literarne vede, med njimi 
na primer Henri Peyre v knjigi Les générations littéraires (1948). Tu 
najdemo resda tvegano tezo, da je princip generacije primernejši za 
periodizacijo kot pa pojmi slovstvene smeri, gibanja ali šole; tezo, ki 
jo moramo sprejeti s pridržkom, saj dejstvo, da so bili Prešeren, Smole 
in Slomšek rojeni leta 1800, še ne pove ničesar o njihovem dejanskem 
pomenu za naš slovstveni razvoj, nasprotno pa dejstvo, da je bil Pre-
šeren rojen leta 1800. Vraz 1810 in da p r ipada ta dvema različnima ge-
neracijama, vendarle ni v nasprotju z njuno pripadnost jo romantiki. 
Spričo takšnih problemov se zdi vredno poudariti , da je generacijski 
vidik potrebno povezovati s periodiziranjem po slovstvenih smereh, sa j 
šele tako pridemo do zares zanesljivih periodizacijskih načel. Kl jub 
pridržkom pa se zdijo vseeno važna tale Peyrova spoznanja: da je za 
določitev generacije važna predvsem letnica pisateljevega rojstva, man j 
pa čas zrelosti ali vstopa v javnost: in pa, da so intervali med slov-
stvenimi generacijami lahko zelo različni, pač glede na dobo — gene-
racijski ritem je v nekaterih obdobjih, na primer v klasicizmu, poča-
snejši, drugič spet hitrejši, tako da niha od 20 do 8 let, pač glede na 
duhovno in literarno usmerjenost časa, ki menjavo generacij zavira ali 
pa spodbuja. S tem v zvezi je za problem, kako periodizirati slovensko 
romantiko, bistveno vprašanje , kakšen generacijski ritem obvladuje 
obdobje evropske romantike. 
V slovenski literarni vedi se je z vprašanjem generacijskili vidikov 
ukvar ja l predvsem Anton Ocvirk.13 Prišel je do zaključkov, ki so 
v zvezi s periodiziranjem slovenske romantike prav tako pomembni. 
Med njimi je potrebno omeniti predvsem opredelitev, po kateri je ge-
neracija skupina posameznikov, ki so se rodili v isiih letih, in sicer 
tako, da »razdalja med njimi ne presega pet do deset let«;14 da so za 
določanje generacij važne rojstne letnice posameznikov; da je prav-
zaprav še važnejše leto, ko generacija kot celota stopi v javnost, to pa 
se zgodi ponavadi dvajset do petindvajset let za rojstvom njenih pred-
stavnikov. Seveda je razumljivo, da se tudi te ugotovitve lahko spre-
minjajo glede na konkretno gradivo, s katerim imamo opravka. 
Brž ko povežemo generacijski vidik s splošnimi načeli periodiziranja 
po obdobjih, smereh in gibanjih, že ne moremo lujiti, da se nam ob 
,a Ivan Pr i j a te l j , Slovenska kul turnopoli l ična in slovstvena zgodovina 
1N48—1K95. T re t j a knj iga , L jub l j ana 1958. Literarnozgodovinske opombe. 
14 N. m., str. 597. 
evropski romantiki odkrivajo značilni problemi, ki jih ob periodiziranju 
slovenske romantike nikakor ne gre prezreti. Tu je misliti predvsem na 
razlike med t ra janjem in razčlenjenostjo germanskih in romanskih ro-
mantik v primeri s slovanskimi. Toda da bi bila ta različnost čimbolj 
nazorna, je potrebno za vsako teh romantik navesti posamezna dejstva, 
da bi se šele od tod izkazalo, s kakšnih vidikov jim je potrebno vzpo-
rejati t r a jan je in razčlenjenost slovenskega romantičnega obdobja. 
Z gledišča splošnega evropskega razvoja je značilen primer že nemška 
romantika, katere nastanek se ponavadi določa z letom 1798, ko začne 
izhajati Athenäum, medtem ko letnica njenega konca niha med leti 
1830. 1835 in 1848. Ta nihanja so razumljiva, brž ko nemško romantično 
obdobje razčlenimo na posamezne stopnje in podobdobja — na zgodnjo 
romantiko, ki jo okoli leta 1800 predstavlja predvsem jenska roman-
tična šola. pa tudi njeni sodobniki, na primer Hölderlin, ki jih nemška 
literarna zgodovina le stežka uvršča k romantikom; na srednjo ali vi-
soko romantiko, ki jo po letu 1805 uvede mlajša romantična šola, na-
dal juje jo pa njeni posnemovalci in nasledniki; na pozno romantiko, ki 
se razvija okoli leta 1820, t ra ja pa se po letu 1850. ko se pozna roman-
tika nedvomno že znajde v razkroju, ta pa sega vse do leta 1848. Po tem 
letu v Nemčiji najbrž ni več mogoče govoriti o romantiki v pravem 
pomenu besede, pač pa o postromantiki, ki se nadal ju je vzporedno 
s prvimi zametki realizma t ja do nastopa naturalizma v osemdesetih 
letih. To razčlenitev lahko podpre generacijski vidik, ki pokaže, da je 
v razvoju nemške romantike udeleženih vsaj četvero generacij, in sicer 
tako, da si sledijo v intervalu desetih let. Generacija, rojena okoli leta 
1770, je predvsem nosilec zgodnje romantike, generacija iz leta 1780 
predstavlja visoko, deloma pa že pozno romantiko, generaciji iz let 1790 
in 1800 spadata v pozno romantiko, doživljata njen razkroj in sežeta 
nazadnje že v post romantiko. — Nekoliko drugačen jc potek angleške 
romantike, čeprav se uradno prav tako začenja z letom 1798. ko so izšle 
Lyrical Ballads, konča pa z letom 1832, ko sprejmejo Reform Bill in 
umre Walter Scott. Toda razloček je ta, da v razvoju angleške roman-
tike ločimo samo troje oziroma dvoje generacij — prvo iz leta 1770, ki 
ji p r ipada jo Wordsworth, Coleridge, Southey in tudi Scott, in drugo 
iz leta 1790, ki zajema Byrona, Shelleya in Keatsa; okoli leta 1780 ro-
jena generacija je očitno šibkejša, saj jo predstavl jajo manjši ali man j 
značilni romantiki Charles Lamb, Thomas Moore in Thomas de Quincey 
vrzel, ki si jo moramo pojasnjevati z dobo francoske revolucije, Na-
poleonu in kontinentalnih vojn, ki rasti angleške romantike niso bile 
naklonjene. Toda že iz takšne generacijske razdelitve je videti, da lahko 
v angleški romantiki govorimo samo o zgodnji in visoki romantiki; da 
je njen vrh okoli leta 1820 in da z letom 1830 naglo zdrsne v zaton. 
Generacije iz let 1800, 1810, 1820 in 1830, v katere sodijo med drugimi 
imena Carlyle, Macaulay, Bulwer, Elisabeth Browning, Tennyson. 
Thackeray, Dickens, sestre Brönte, George Eliot in Dante Gabriel Ros-
setti, ne sodijo več v pravo romantiko, pač pa kvečjemu v postromantiko 
ali pa v vzporedni tok zgodnjega realizma. — Periodizacija francoske 
romantike ima težave predvsem z začetkom, sa j ni jasno, ali sodijo 
leta 1800—1820 s Chateaubriandom, gospo de Staëlovo in Sénancourom 
že v romantiko ali pa gre še za predromantiko; prav tako je sporno, 
ali je obdobje od 1830 do 1850 šteti še v romantiko spričo dejstva, da se 
v njem že močno razmahne zgodnji realizem. Generacijski vidik jc 
morda naklonjen širši opredelitvi obdobja, sa j pokaže, da je bila okoli 
leta 1770 rojena generacija (Chateaubriand, de Staëlova in Sénancour) 
vzporedna nemški in angleški zgodnji romantiki in da bi torej utegnila 
veljati za nosilca francoske zgodnje romantike, toda še z močnimi pred-
romantičnimi sledovi; generacija iz leta 1780 je podobno angleški šibka, 
sa j med izrazitimi romantiki šteje samo Nodiera, nato pa še Bérangera 
in Stendhala, ki sta za romantiko seveda sporna; generacija iz leta 1790, 
ki premore samo Lamartina, in precej številnejša iz leta 1800 sta nosilec 
visoke romantike, medtem ko generacija iz leta 1810 že sodi v pozno 
romantiko ali že kar postromantiko; prav s to generacijo doživlja fran-
coska romantika med leti 1830 in 1848 že svoj počasni razkroj. — Za 
primerjavo s slovensko romantiko ni brez pomena razvoj italijanske 
romantike, ki jo pa nacionalna literarna veda obravnava s svojih po-
sebnih vidikov in jo je šele potrebno prenesti v evropski okvir, če n a j 
se pokažejo njene komparat ivne značilnosti. Njen uradni začetek se 
šteje v leto 1816 ali 1818, tako da tudi tu podobno kot v Francij i ob-
staja problem, uli je obdobje 1800—1820 mogoče imeti' že za zgodnjo 
romantiko ali pa gre še za podaljšek predromantike. Dejstvo, da Fo-
scolo in Berchet pr ipadata generaciji iz leta 1780, bi utegnilo govoriti 
v prid domnevi o zgodnji romantiki, čeprav z močnimi predroman-
tičnimi prvinami. In tako se i tali janska visoka romantik« zasnuje šele 
z generacijama 1790 in 1800, ki jima pr ipada jo Manzoni, Pellico, Grossi, 
Leopardi, Gioberti in d'Azeglio. Pozna romantika je v Itali j i šibka ali 
je skoraj ni, sa j generacija iz leta 1810 — vanjo spada na primer Gio-
vanni Prat i — preha ja že v postromantiko, ta pa se po letu 1835 po-
dal jšuje za več desetletij prav do Carduccija. — Za začetek poljske 
romantike, ki lahko od vseh slovanskih romantik velja za najizrazitejšo, 
velja leta 1822, ko so izšle Mickiewiczewe Poezje, medtem ko ji je konec 
teže datirati , sa j periodiziranje niha med letoma 1848 in 1863. Več ja-
snosti prinaša generacijski vidik, ki kar takoj pokaže, da je poljska 
romantika za nemško ali angleško v zaostanku vsaj 20 let, sa j lahko 
za njen prvi rod štejemo tistega, ki je bil rojen okoli leta 1790, pa še 
ta je šibak, sa j premore samo Brodzinskega in Malczewskega, poleg tega 
pa je močno obtežen z usedlinami predromantike. Če na j ga imamo že 
za zgodnjo romantiko, je njegova usoda seveda ta, da k a j hitro izgine 
v visoki romantiki, ki se razmahne sredi dvajsetih let z generacijo iz 
leta 1800, ki ji p r ipada Mickiewicz, in še bolj z rodom iz leta 1810 (Slo-
wacki, Kraszewski, Krasii'iski). Prehod visoke romantike v pozno je 
kratek, sa j že generacija iz leta 1820 z Norwidom lahko velja za post-
romantično. Tako je videti, da se poljska romantika strne predvsem 
v desetletja med 1820 in 1850. ko si naglo sledijo zgodnja, visoka in 
pozna stopnja njenega razvoja; do leta 1820 sega predromantika, po 
letu 1850 sledi obsežno razdobje postroniantike. Prav ta dejstva so pa 
že takšne narave, da opozarjajo na periodizacijsko problematiko ro-
mantike na Slovenskem. — Za rusko romantiko ni dvoma, da jo je mo-
goče datirati šele od leta 1820 naprej , ko začno izhajat i Puškinove by-
ronistične pesnitve, in da pr ide do konca že okoli leta 1840, ko za Pu-
škinom umre Lermontov in se Gogoljevo delo prevesi v zgodnji realizem. 
Da generacije iz leta 1780, ki ji p r ipada Žukovski, še ni mogoče šteti 
v romantiko, pač pa v podaljšek predromantike, je videti na prvi po-
gled. Toda tudi generacija iz leta 1790 z Batjuškovoin in Gribojcdovom 
še ni romantična, sa j je zavezana razsvetljenskemu klasicizmu in pred-
romantičnemu sentimentalizmu. Šele generacija, rojena okoli leta 1800, 
postane z Rilejevom, Bestuževom, Puškinom, Odojevskim, Tjutčevom in 
Venevitinovom nosilec kar več razvojnih stopenj — zgodnje, visoke, 
s Tjutčevom že kur pozne romantike. Sledi ji samo še rod iz leta 1810. 
ki mu pr ipada jo Lermontov, Koljcov, Gogolj in Belinski, a tako, da sta 
samo prva dva še v pristnem območju visoke in pozne romantike, med-
tem ko Gogolj in Belinski že p reha ja ta v zgodnji realizem. Skratka, tudi 
ruska romantika t ra ja kratko dobo med 1820 in 1840, a že sredi tride-
setih let doživlja razkroj in nagel prehod v realizem, kar je najbrž 
vzrok, da ji ne sledi dolga doba postromantike, ki je značilna za tista 
slovstva, v katerih se realizem ni mogel razmahniti zares trdno in odlo-
čilno. — Vse to velja tudi za češko romantiko, ki je od vseh drugih 
slovenski nemara najbližja. Tudi na Češkem se začne romantika šele 
po letu 1820 s prvimi Kollarjevimi zbirkami, medtem ko do tega leta 
govorimo kvečjemu o predromantiki . Generacija iz leta 1770, ki ji pri-
pada Jungmann, je skoz in skoz predromantična; generacija iz leta 1780 
ne šteje nobenega pomembnejšega imena, kar pomeni seveda podaljše-
vanje predromantike v drugo in tretje desetletje 19. stoletja; šele rod, 
rojen okoli leta 1790 s Hanko in Kollârjem, je prvi pravi romantični 
rod, toda s tako močnimi predromantičnimi potezami, med katere spa-
dajo zlasti Hankove mistil ikacije. da lahko velja za zelo zgodnjo ro-
mantiko. Generacija iz leta 1800 s Šafarikom, Palackim in Čelakovskim 
sledi prejšnj i , tako da gre za drugi val zgodnje romantike, zaznamovane 
z močnimi sledovi predromantike, kar je posledica dejstva, da zaradi 
nacionalnega preroda prav češka romantika ostaja dolgo na ravni 
zgodnje romantike, zaznamovane z nacionalizmom. Šele generacija iz 
leta 1810 ustvari z Machoin visoko romantiko, z Erbenom pa sledi še 
prejšnj i stopnji. Nato češka romantika naglo uplahne, saj preide z ge-
neracijo iz leta 1820 (Nebesky, Nčmcova) v postromantiko, ki t ra ja nato 
več desetletij, lok češke romantike je torej kratek, seže od leta 1820 
pa do 1848, obdan pa je s poznim razvojem predromantike in dolgim 
t ra jan jem postromantičnih prvin. 
Po vsem tem ni več mogoče tajiti , da odkriva potek romantike na 
Slovenskem izrazite podobnosti z razvojem slovanskih romantik. Spričo 
dejstva, da se pri Poljakih, Rusih in Cehih začne predromantika šele 
proti koncu 18. stoletja in da t ra ja skoraj do leta 1820, je razumljivo, 
zaka j je tudi pr i Slovencih ni mogoče zastaviti dosti pred leto 1810, 
končati pa šele z letom 18)0. Ker je slovenski slovstveni razvoj za po-
tekom drugih slovanskih literatur že v dobi predromantike zaostajal 
vsaj za desetletje, je razumljivo, da se tudi romantika pojavi pri Slo-
vencih približno deset let za romantiko pri Poljakih. Rusih in Čehih, 
tj. leta 1830. Druga podobnost je ta, da tudi v razvoju slovenske ro-
mantike zgodnja, visoka in pozna stopnja sledijo naglo ena drugi, in 
to ne le v okviru ene in iste generacije, kot na primer pri Poljakih, 
ampuk celo v delu enega samega pesnika, tj . Prešerna. Za Vraza, ki 
predstavlja generacijo iz leta 1810, bi morali šele s podrobno analizo 
ugotoviti, ali ne sodi nemara že v pozno romantiko, kur pa je pri rudi-
mentarnosti njegovih začetkov seveda tvegana domneva. Tret ja po-
sebnost, ki jo je neogibno imeti pred očmi, je dejstvo, da pri Slovanih 
romantika že po dveh desetletjih nanagloma uplahne, v Rusiji že okoli 
leta 1840, pr i Čehih in Poljakih sredi štiridesetih let, ko je vrsta nji-
hovih roniantikov že mrtvih, ko najvidnejši že nekaj let molčijo ali pa 
se umikajo v znanost. Prav zato bi slovenski romantiki po Prešernovi 
smrti in Vrazovem umiku iz slovenskega kulturnega prostora t r a jan je 
ne zmogli podaljšati čez leto 1848 ali 1830. S tem časom je romantika 
na Slovenskem razvojno prav gotovo že mrtva; generacije, ki pr ihajajo, 
ne rastejo več iz njenega pristnega duha tako zelo, da bi jih lahko imeli 
za romantične v pristnem pomenu besede. Prav s te strani je potrebno 
opozoriti na okoliščino, ki se iz pregleda evropskih romantik vsiljuje 
kar sama po sebi — da se povsod, k jer romantika uplahne, a je ne na-
domesti močan razmah realizma, na ruševinah romantike zasnuje precej 
dolgo obdobje postromantike, se pravi slovstveno obdobje, ki svoje 
tvorbe še zmeraj gradi iz posameznih elementov romantične idejnosti, 
motivike, poetike in estetike, a ne živi več iz prave romantične struk-
ture, ampak te prvine sestavlja že po drugačnih vidikih. In tako se pač 
ne bo mogoče izmakniti domnevi, da se tudi pri Slovencih romantika 
bolj ali manj konča z letom 1848 in da po tem letu t ra ja razmeroma 
dolgo obdobje slovenske postromantike, prepleteno s prvimi zametki 
realizma, ali bolje rečeno predrealizma. 
Ta pogled na periodizacijo slovenske romantike, pa tudi na njeno 
razmejitev nasproti predromantiki in postromantiki utegne oprijem-
ljivo podpret i pregled avtorjev, ki nosijo te smeri, po generacijskem 
vidiku njihovih rojstnih letnic: 
Generacija iz leta 1780 (Modrinjak, Stanič, Ravnikar, Kopitar, Jar-
nik, Primic, Zupan) je prva generacija slovenske predromantike, seveda 
z močnimi prvinami razsvetljenstva in zlasti janzenizma. 
Hod, rojen okoli leta 1790 (Metelko, Dajnko, Cigler) sledi prejšnji 
generaciji in je prav zaradi svoje epigonske narave za našo predro-
inantiko m a n j značilen. 
Generacija iz leta 1800 je s Čopom in Prešernom naša prva roman-
tična generacija, medtem ko njuni vrstniki (Kastelic, Smole, Slomšek, 
Koseski. Potočnik) rasejo v epigone predromantike, razsvetljenstva 
in njunega sentimentalizma ali pa so sopotniki naše romantike. 
Generacija iz leta 1810 bi morala iz sebe dati drugi rod slovenskih 
romantikov; toda to se ji je posrečilo samo z Vrazom, pa še ta se je 
izmaknil slovenskemu slovstvenemu razvoju. Poleg Vraza sodi v ta rod 
samo še Bleiweis, kar je dovolj nazorno znamenje, kako šibek razvojni 
zamah je imela slovenska romantika. 
V generacijo, rojeno okoli leta 1820, ne sodi nobeno pomembnejše 
slovstveno ime. S to generacijo se torej v takratnem literarnem razvoju 
odpre viden presledek — kar je razločno opozorilo, da se eno razvojno 
obdobje izteka, drugo pa šele pr ipravl ja . Z generacijo iz leta 18>0 (Ja-
nežič, Trdina, Valjavec, Levstik) stopa v slovensko slovstvo že post-
roniantika, obložena z mnogimi sestavinami 18. stoletja, zlasti razsvet-
ljenskega klasicizma in predromantike. Rod, rojen okoli 1840, pred-
stavlja z Jenkom, Erjavcem, Stri tarjem, Mencingerjem, Jurčičem, Gre-
gorčičem in Ogrincem še zmera j postromantiko, ki je zlasti pri Stri-
tar ju obremenjena z močnimi usedlinami predromantike; hkrati p a se 
v Jenkovi poeziji, pa tudi v Jenkovi, Mencingerjevi, Erjavčevi in Jur-
čičevi prozi p re j ali slej razvijejo zametki predrealizma, ki sami po 
sebi najbrž niso v nasprot ju s strukturnimi značilnostmi postromantike. 
Prva prava realistična generacija je šele tista iz leta 1850 (Leveč, De-
tela, Tavčar, Kersnik, Aškerc), toda z opombo, da je zlasti pri Tavčarju , 
pa tudi pr i Aškercu in celo Kersniku opaziti še močne prvine postro-
mantike. 
S tem se vprašanje o periodizaciji slovenske romantike izteka že 
v drugo, v marsičem obširnejšo in metodološko bolj nepregledno pro-
blematiko postromantike na Slovenskem. Medtem ko so nam empirične 
značilnosti pa tudi s t ruktura romantike — evropske in slovenske — 
iz številnih starejših in novejših raziskav že dovolj jasne, so nam em-
pirične značilnosti slovstva med letoma 1848 in 1881 sicer že v marsičem 
dodobra znane, m a n j raziskana pa je njihova s t rukturna osnova, ki jo 
moramo v razmerju do slovenske romantike imenovati postromantično. 
Razmišljanje o periodizaciji slovenske romantike se ustavlja na meji 
problematike, ki romantično obdobje s svojimi bistvenimi značilnostmi 
že presega in prav zato ter ja drugačnih raziskav. 
РЕЗЮМЕ 
Статья исходит из констатации, что периодизация словенского романтизма 
но многом все еще вызывает споры. С целью обеспечить себе надежную точку 
зрения на проблематику, вначале она занимается методологическим вопросом, 
как в современном литературоведении употреблять понятия литературный период, 
течение и движение. После пересмотра разных возможностей она находить ре-
шение в концептуалистической точке зрения, для которой понятие периода не 
является ни идеальной ни терминологической конвенцией без значения, но тео-
ретической абстракцией, котороя включает в себя некоторые структурные осо-
бенности литературных явлений и таким образом переиначивает их «общность» 
в понятие периода, стало быть она «conceptus cum fundamento in re», ее основа 
н понятии структуры. Из этого следует, что к понятию европейского романтизма 
не возможно прийти только путем перечислений эмпирических особенностей 
отдельных произведений, но прежде всего посредством раскрытия особой ду-
ховной и художественной структуры, типичной для них. На этой основе статья 
сначала обсуждает старую историю литературы и ее периодизацию словенского 
романтизма (Клейнмайер, Гласер, Графенауер), потом она показывает, что 
и более современные историско-лнтсратурные работы находятся в зависимости 
от традиционной схемы, которая помещает период романтизма словенской лите-
ратуры в рамки с 1809-го по 1848 год, п обращает особенное внимание на пето-
рию литературы йожета Погачника, который постарался заменить устаревшие 
понятия период посвещения и романтизм понятиями «классицизм и предро-
мантизм», «классика и романтика». Наряду с расмотрением их проблематичных 
сторон статья указывает на необходимость введения в периодизацию словен-
ского романтизма понятий европейского литературоведения, особенно понятия 
иредромантизм, и более точных взглядов на определение литературного развития 
в период раннего, высокого и позднего романтизма. Статья обращает внимание 
на нерешенные вопросы, связанные с понятием предромантизма, что требует 
осторожности при его употреблении в словенском литературном развитии, далее 
она подчеркивает значение генерационного момента при определении периода 
романтизма в целом и его отдельных фаз, набрасывает компаративный очерк 
хода развития романтизма в отдельных европейских литературах и приходит 
к заключению, что у славян развились предромантизм и романтизм на 20 до 
30 лет позже, чем сродные явления в английской, немецкой и даже французской 
литературах. С этой точки зрения и путем анализа конкретных литературных 
произведений было бы нужно пересмотреть традиционную схему словенского 
романтизма в смысле периодизации, которая говорит о периоде просвещения 
приблизительно до 1810-го г., в рамках с 1810-го по 1830 г. условно о периоде, 
которого могли бы назвать предромантическнй, и с 1830-го по 1848 г. о роман-
тизме в прямом значении слова. Представителями последного являются только 
Чоп, Прешерен и молодой Враз, которых сопровождает очень широкое литера-
турное течение, связанное с предромантизмом и даже с просвещением, течение, 
которое продолжает существовать и после 1848-го г. В творческом развитии Пре-
шерна можно установить несколько ступеней развития, которые мы могли бы с 
европейской точки зрения обозначить как ранний, высокий и поздний романтизм. 
За период после 1848-го г. предлагает статья понятие постромантизм, так как сло-
венская литература того времени обоснована многими особеностями периода 
романтизма и даже предромантизма, хотя она уже не может сохранить дальше 
основы романтической структуры. Постромантизм в период 1848—1881 пере-
плетается с предреализмом. Для подкрепления этого тезиса статья приводит 
и генерационный момент: генерации 1770-ых и 1790-ых гг. являются предста-
вителями предромантизма, романтизм появляется среди генераций 1800-ых и 
1810-ых гг., генерации 1830-ых и 1840-ых гг. уже постромантичны.