Št. 45. V Gorici v soboto dn« 4. junija 1904 f Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in ¦oboto ob H. ari predpoldne ter stene s izrednim prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti prejemtna ali v Gorici na dom poSiljana: Vsa leto.......13 K 20 h. ali gld. «60 pol leta ....... \ 6 , 60 , , , 3-30 četrt leta........ 3 , 40 ,; , , f,70 „, Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejems upravniStvo v Gosposki ulicj S*v. 7. v 3orici vtGoriSki Tiskarni* A. GabrBoek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. sveoer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na narožila brea doponlane n»ro8nlne »e ne oziramo. Oglasi In poslavla« se ijo po petSt-vrftah - . tiskano 1-bat 8 kr., 2-krat 7 k, 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeSfarat po pogodbi. — Večje erke po prostora — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. TeftaJ XXXIV. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr K, L>vrič Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi St. 7 v Gorici v -I. nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica, »opisi nuj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamaoije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le nprarnlStvo. < »PRIMOREC" 8ft ^1f°,?d tml* ™*k Pet<* in stane vse leto i K 20 h ali gld. 1-60. u i *^*.In «Prinwre.g» hb prodajata v Goriot v to-bakarm Bohvara v SolsH uliol «n JellersiU v Nunski nhoi; — v Trsta v tobakarni LavrenčiC na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Talsfon it. 83. — »Gor, Tiskarna« A. GabrSČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. ,Narodni kolek' privesek klerikalni politiki ? h že tako pri nas, da imamo vsako toliko Časa na dnevrem redu kaj presenetljivega. Včasih ostane presenečenje le bolj hipne veljave, ker smo navajeni raznih iz-rednostii, včasih pa seže do take "lopinje, da moremo šele po prevdarku prav presoditi, kako in kako dalekosežno je na dan stopivše presenečenje. Pod takim slednjim vtisom stojimo nasproti dejstvu, da je spravilo v javnost akad. fer. društvo »Adrija* razpeCavanje .Narodnega kolka" ter se zvc2alo pri tem s klerikalci, aH ktjubu temu hoče razpresti svoje delovanje na sploh, in se je v to svrho zateklo pod devizo: delo za šolstvo! Doslej nam je bilo omenjeno drmtvo velesimpatično in s pozornostjo smo sledili njegovemu delovanju, ki je obetalo biti v marsikakem pogledu piodonosno, ali sedaj je krenilo društvo na druga pota, in iz ko-necnega poročila o .Narodnem kolku", kakor je bilo priobCeno v .Gorici*, je jasno razvidno, da hoCe društvo seCi pod rame bankerotni klerikalni politiki ter jej pomagati iz zagat, v katere je zašla po lastni krivdi. Osnoval se je .akademiški odbor .Šolskega Doma", in ta odbor hoče razpečavati narodne kolke. V kake svrhe, pove naslov odbora. Poslali so tudi nam vest, da se prične razpeCavanje narodnega 1-olka, ali v tej vesti je bil previdno zamolčan pravi naslov odbora — siaba vrsl ni dopušCala prostora „?ikadcroiškemu odboru .Sol. Dama*. Ob jednem s to zvitarijo pa se je cglasi! znani A. K. v Mercinovi koži ter se zarezal zlobno, kakor zna le ovi , ,iv v isti Steviiki, k;er stoji zabeležen C'. i na belem .akademiški odbor .Šol. d.* — d a so ferijalna društva spravila GabršCeka na led. To zlobno opazko spravlja sicer v dotiko z neko neljubo ko-rektursko pomoto v »Soči", aH ta mu je le dobro došla, da je mogel pokazati svoje veselje: češ, sedaj imamo akadetniski odbor »S. d.*, kateri bo nam pomagal po koncu držati naše klerikalno Šolstvo. Mercinova opazka je dobro preračunjena hudobija. Morda je ni ume! vsak, aH mi, ki poznamo tega vzor-moži že toliko let, smo hitro vedeli — kam meri. V takih znamenjih je stopil v življenje narodni kolek, kar je vzbudilo umevno presenečenje. Mi smo povedali že stokrat in stokrat, da ne nasprotujemo .Šolskemu Domu*, ali ker so ga uzurpir^li klerikalci, ker silijo ž njim vedno v ospredje svoje umazane politike in ker nimajo za napred-njake drugega nego zaničevanje, naj vzdržujejo ,Š. dom* sami. Od tistega časa, ko so ga spravili v svoje kremplje, je to njihova dolžnost. Ako jim kdo hoče pomagati, slobodno mu, toda pri tem naj nikar ne apeluje na žepe naprednjakov! Naj segajo klerikalci in duhovniki globje v svoje žepe, da morejo tako obdržati ,Š. d." na takem površju, da se ne bo le vzdrževal, ampak da tudi Siri svoje delovanje. Klerikalci ne dajo nič v namene narodno-na-predne stranke, le zgago delajo in škodovati hočejo. Kaj je moralo vse prestati n. pr. le .Pevsko in glasbeno društvo*, ki vzdržuje važno glasbeno šoio, pred hudobijo klerikalcev 1 Ako bi bil kdo prišel n njim s pozivom, naj kaj .kolekujejo* za društvo, v obraz bi se mu bili smejali! Naprcdnjaki pa naj bodo vedno krotke ovce, ki morajo vedno darovati na vse strani v klerikalne svrhe! Ta je lepa ! Znano je, da tiste veselice na deželi, ki so kaj vredne prirejajo naprcdnjaki, znano jo pa tudi, na kako nesramen naCin rujejo proli takim veselicam i:i proti naprednim društvom po cerkvi in po listih, ki se tiskajo v »n'ar. tiskarni v .Šolskem domu' v Gorici, in kali rili vrhni glavar je dr. Gregorčič, ki je tudi predsednik .Šolskega doma*. Pri veselici tukega društva, kateremu delajo klerikalci nečuvenc s tnosti in katero je bilo v cerkvi morda proglašeno za peklensko, nastopi — narodni kd k ! Z «Ugadel, ker je dopustil dr. Gregorčič, da su obrcali društvo tec mu hoteli š k o d o v a t i, daj mu kolek na vstopnino, da bi se mogel gibati timpre-šerneje po ulici Križni v Gorici! (In pa kdo ve, kako gospodarijo ti ljudje z darovanim denarjem?!? Po njihovem dosedanjem po- čenianju na vse strani —- kdo jim more še kaj zaupati!!) Krave bi se smejale takemu ravnanju.... .Šol. domu" pomagati, pa je sicer prav lahka reC. Skliče naj se občni zbor, Gregorčiča odstrani, izvoli odbor obeh strank in postavi neutralnega predsednika ter naj neha iz klerikalnih glasil tisto sistematično ruvanje proti vsemu, kar je napredno, pa je ,Š. dom* popolnoma na dobrem stališču ter bo mogel naravnost sijajno vspevati in vršiti imenitno svojo važno nalogo v mestu. Prispevki bodo rasli, da bo veselje*), in narodni kolek bo treba vedno in vedno naročati, in gotovo je, da bi mogli vspešno delovati v šolstvu tudi povsodi na nevarnih postojankah ob jezikovnih mejah. Le dobre volje od klerikalne strani je trebi — z za-vratnostjo in zvitarijo pa se ne bodo odpirali žepi naprednjakov, da bi se jim klerikalci potem smejali. Ako hoče »Adrija* priskočiti na pomoč ,Š. d.* tako, kakor je začela, potem naj ostane le pri .Gorici' ter pri klerikalnih .izobraževalnih" društvih in morda še pri društvih Marijinih hčera — pri naprednih nima nič iskati; ako pa se hoče otresti klerikalnih zapeljivcev ter stopiti na tla hladne razsodnosti, potem more res kaj storiti za šolstvo, in v takem slučaju pojde društvu na roko rad vsik razumnik. Še je Cas, popraviti prve pogreške. Na društvu samem je ležeče, kam st obrne — mi ne svetujemo nič, nt odsvelujomo nič. Govorili pa smo odkritosrčno. — C ira pacta, boui amici! DOPISI. Sedlo pri Kobaridu. — Torej zopet se je v .Primorskem listu" št. 21. oglasil gl»s vpijočega v puščavi. Ubogi pravicoljub *, Pred leti, ko je nabirala .Soča* prispevke za šobke zavode ,Sloge* in pozneje wŠolskega doma , je izkazovala tisočake in tisočake, veliko vc8 nego od razkola »Gorica". Zakaj premnogi premožni klerikalci ne dajo nič ali skoro nič? Škandalozno so skopi! — Od naše strani se pa ni reklo nikomur, naj nič ne da, in naprednjaki dajejo Še vedno veliko ter lajšajo tako breme klerikalnim uzurpatorjem! ne more pa ne more preboleti hudega poraza in prav pobožno preobrača oči in se prekrižava vsakokrat, ko mu zabrni v uSesih, da je propadel, da so zmagali naprednjaki — in da te nadležne muhe vsaj za nekaj časa odžene, pa brca in brska in obira in prežveka to nesrečno občinsko volitev. Pri tem pa ne pazi prav nič na to, kar pravi je-li to, kar piše, vredno javnosti ali ne, je-li resnično ali le obrekovanje — da le kaj pove, pa je zadovoljen on in z njim menda tudi »Primorski list«. Čitatelji .Primorskega lista* so pač zelo skromni, ako se zadovoljujejo s tako hrano, kakorSno jim nudijo pra-vicoljubove , novice" iz Sedla, ki vendar k večjemu zanimajo le našo domačo občino. .Soča" in .Primorec* sta že neštetokrat dokazala, da se zatekajo k .Primorskemu listu" zelo radi tudi taki ljudje, ki se jim pravi obrekovalci. Pravicoljub se je tudi v tem zniislu obregnU ob me in radi tega Vas prosim, g, urednik, da daste malo prostora še tem mojim vrsticam, Žalostnemu krivicoljubu pa povem, da mu na onemogle in bedaste izbruhe njegove žalosti ne bom več odgovarjal, ker imam premnogo nujnej-šega dela. Pravicoljuba sem pozval, naj se vsaj podpiše, da bom vedel, s kakim poštenjako-vičem imam opraviti; a glejte, kako možato se je izrezal! Rekel je: .Greh se pove, grešnika ne", in ostal je Se nadalje skriti pravicoljub. Ubogi pravicoljubceic! Saj sem ti rekel, da ne paziš na to, kaj zapišeš. Jaz sem te pozval, da se podpiši pod dopis, reete obrekovanje, a ti praviš: .Greh se pove, grešnika ne", — torej si ti grešnik in tega grešnika se bojiš podpisati. Prav imaš! Veseli me, da priznavaš svoje grehe I Ker pa le je bilo vendarle malce sram, si povedal, da dobim tvoje ime pri uredništvu .Primorskega lista* ; — jaz pa menim, da kdor ima čisto vest, lahko stopi tudi s svojim pravim imenom pred jav^.)st in ne pokriva svojih laži s pravicoljubom. Krivicoljab pravi, da se je posrečilo napredni stranki, oziroma meni, priti do zmage, kakor slepi kuri do zrna. To srečo vidi on v tem, da so moji pajdaši baje spravili na volišče vse vdove, vse penzijoniste in Trije mušketirji. Napisal AIexandre Diimas. DrugI del. ("»«'•> »Pozneje,t pravi Athos, »prej moram ukreniti vse potrebno.« »Ubeži nam,« odvrne mladi mož, »ubeži nam, »in to bode tvoja krivda, Athos.* »Jaz jamčim za njo,« pravi Athos. D'Artagnan jo zaupal besedam svojega prijatelja tako, da pobesi glavo in stopi v krčmo, ne da bi kaj odgovoril. Porthos w Aramis se spogledala, ker ne moreta razumeti Athosove gotovosti. Lord \Vinter raeni, da govori tako, da bi olajšal d'Artagnanovo bolečino. >Zdaj, gospodje,* reče Athos, ko se mu zagotovi, da jo prostih v krčmi petero sob, »zdaj pojdimo vsak v svojo sobo; d'Artagnanu je treba samote, da bode jokal in spal. Jaz prevzamem vse, bodite brez skrbi.« »Toda zdi se mi,« pravi lord Wintor, »če je kaj ukreniti proti grofici, da se tiče to pred vsem meno: ona je moja svakinja.« »In mene,« pravi Athos, »ona je moja žena.« D'Artagnan se nasmehne, kajti spoznal je, da si je Athos sve3t svojega maščevanja, ko je razkril tako skrivnost. Portos in Aramis prebledita ter se spogla-data. Lord VVinter meni, da je Athos blazen. »Pojdite torej vsak v svojo sobo,« pravi Athos,I »in pustite me delati. Biti vam mora pač razumljivo, da je to moja zadeva kakor zadeva njenega moža. Samo papir, ki je padel onemu možu iz klobuka in na katerem je napisano ime nekega mesta, mi daj, d'Artagnan, če ga nisi izgubil.c »Ah,« pravi d'Artagnan, »zdaj razumem; to ime, katero je zapisala njena roka...« »Vidiš torej, pravi Athos, »da živi Bog v nebesih!« XXXIV. Mož v radečem plašča. Athosov obup se je umaknil žalosti, ki jo je zaprl v svoje srce in ki je pustila sijajnim duševnim zmož-nostnim tega moža, da so se kazale samo še v tem svitlejši luči. Zatopljen v jedno samo misel, v obljubo, ki jo je dal, in v odgovornost, ki jo je prevzel na ta način gre najprej v svojo sobo, prosi krčmarja, naj mu preskrbi zemljevid pokrajine, se skloni Čezenj, spozna, da vežejo Bethune in Armentieres štiri različna pota, ter da poklicati sluge. Planehet, Grimand, Mousqueton in Bazin pridejo ter dobe od Athosa jasna, natančna in stroga povelja. Prihodnji dan ob solnčnem vzhodu so imeli odriniti v Armentieres, vsak po drugem potu. Planehet, najprebrisanejši izmed vseh štirih, se je imel držati pota, po katerem je izginil voz, potem ko so streljali nanj štirje prijatelji. Kakor vemo je spremljal ta voz Rochefortov sluga. Athos jo porabil sluge prvič zato, ker je spoznal, odkar so bili ti ljudje v njegovi službi in v službi njegovih prijateljev, v vsakem izmed njih različne in bistvene lastnosti. Drugič vzbujajo sluge, ki povprašujejo pri mimoidočih, manj nezaupnosti, kakor njihovi gospodje, in najdejo pri onih, na katere se obrnejo, več simpatij. Končno je miladv poznala gospode, dočim slug n! poznala; nasprotno so poznali sluge miladv čisto dobro. Vsi štirje so se imeli sniti drugi dan ob jednaj-stih; če najdejo do tedaj miladvno bivališče, naj ostanejo trije skupaj in jo čuvajo; četrti naj se vrne v Bethune, da obvesti Athosa in bode služil štirim prijateljem za vodnika. Ko dobijo sluge ta povelja, se odstranijo. Athos vstane zdaj s svojega stola, opaše svoj meč, se zavije v svoj plašč ter zapusti krčmo; bilo je približno ob desetih. V provinciji so ob desetih zvečer, kakor znano, ulice malo obljudene. Očividno pa je iskal Athos kakega človeka, ki bi mu stavil neko vprašanje. Končno sreča zakasnelega pešca, stopi k njemu ter mu reče nekaj besed. Mož, na katerega se je obrnil, se s strahom umakne, a vendar odgovori na mušketirjeve besede. Athos ponudi temu možu za njegovo spremi? j- pol pištole, toda on ponudbe ne sprejme. Athos krene v ulico, ki mu jo je pokazal mož s prstom, toda na ovinku obstane vnovič, očividno v zadregi. Ker pa mu je dajal ovinek ulice več prilike, naleteti na kakega človeka, kakor kak drug kraj, počaka tukaj. Res pride W nekaj trenotkov mimo nočni te krumpaste, — boji. se pa povedati, keJo je spravil pa celo ,to neumno devico*. Oj pravicoljub, kako ti ljubiš pravico! Ti torej takim ljudem, ker so vdove, penzijonisti ali pa krumpasti, odrekaš pravico do volitve. Saj nam vendar vaša klerikalna stranka rada ponuja ravno iz teh vrat deželne poslance. Kako se to vjema t Nadalje pravi, da je občan A, L. imel pravico voliti za svojo soprogo, dokler je brenkal na moje cilre, letos pa mu tega nisem dovolil, ker sem vedel, da ne bo plesal po mojih notah. Pravicoljubu je občinski vo-lilnik tako znan, kakor devela dežela, —saj menda nili ne ve, da ima čas se pritožiti v določenem roku, ko so volilni imeniki razpoloženi. Povedati mu moram tudi, da se volilni imeniki sestavljajo na podlagi davčnih izkazov. V davčnih izkazih 1. 1885., 1888. in 1900. je res bila kot davkoplačevalec opisana tudi soproga A. L, v izkazu od 1.1903. pa ne več in je torej nisem mogel vpisati kot volilko. Gospod krivicoljub naj se potrudi v občinski urad, kjer mu drage volje to dokažem. če želi izvedeti pravicoljub, koma se ie kolcalo po županskem stolcu in svitlih kro-nicah, naj vpraša one, ki so nekdaj kot obč. starešini občinske račune kontrolirali s tur-šienim zrnjem. In taki imenitni ričunarji so hoteli pri votitvi proireti? Sicer se je pa tudi pravicoljub izkazal precej slabega v tej znanosti. vT zadnjem dopisu sem namreč omenil o propadlih županskih kandidatih, da »se koj oglasi jih sto, le-ta nam županil ne bo*, — a glejte bistroumnega pravicoljuba! On pravi: .Boste % dol pustiti, da bomo verjeli*. Čudno računanje! Ce pustim % dol, potem ste pa vi zmagali. Kar tiCe pcdkuporanja glasov, naj pravicoljub raje molči, ker tu bo treba tudi računati, koliko bi n. pr. stali borjanski glasovi po 5 K in še mešetar za 60 K. Naj bo dovolj! Josip Gašperut, župan. Ii Dornberga. (Dalje.) — Dalje javka v svojem dopisu naš g. kaplan nekaj o starešinstvu in o svojem programu oziroma o programu svoje stranke. Kaj pa g. kaplan ve o zadnjih volitvah, je vprašanje, katero lahko reši vsaki Dorn-beržan. Kako so se vršile volitve, ve že vsaki otrok. Se sedaj oponašajo F. Berceta, agenta vulgo »kalegere*, kako je skakljal okoli vo-lilcev, najbolj pa na dan volitev. Vsakdo ve, in tudi .Soča" je že pisala tedaj, kako so razni dornberški magnatje kričali po vasi proti Tabru: »Ljudje božji! Pojdite volit za Kristusa! Vera, Kristus je v nevarnosti, če zmagajo liberalci*, itd. Je-li to pametno ? Norcem bi prej prišteval človek take ljudi, nego pametnim, in jih tudi mora. Po neprevidnosti so bili res izvoljeni sami katoliški možje — pardon večina »čenč*. Vzemimo najprej nekatere podžupane. Kaj ti ubogi ljudje razumejo vladati občino? Pa kaj se hoče I C-st — gw,sp. podžupan, in največ pa — »makaroni* — pravi napolitanski — makaroni — kateri so tako ,fajn* vsako leto enkrat, zato se je treba potruditi 1 To je nekak program vaših katoliških starešin; to je magnet, kateri vieCe v vaSo stranko. Kar se lice bližnjih volitev v Dorn-bergu, katere omenja »Prismojeuec*, je najbolje molčati. Kaj drezate? Čemu ne pustite ljudstva na mira. Saj ne opravite ničesar! Samo radi vaših neumnih kvakanj morda mnogo njih ne gre volit. Čemu neki? Da se vname še večji prepir? Ne bilo bi boljše, kakor je že bilo dogovorjeno, izbrati v občini možč, kateri res nekaj razumejo in ne gledajo na .makarone*, kakor take, kateri so sedaj? Kake škandale uganjate sami prt tem, poglejte: Starega župana, kateri je 30 let služil zvesto svoji občini, in če se ne motim je bil 27 let župan, izbacite iz občinskega svetovalstva. V tolikoletnem službovanju je, mislim, dobil tudi nekaj prakse in jo ime še vedno več, nego kak mlad kaplan v svoji službi. Sramujte se in skrijte se v luknjo! Dotaknem se nekoliko programa. Gosp. kaplan izjavlja v zadnem svojem dopisu o nekem programu svoje stranke. Nekaj pravi, da je ljudstvu razjasnjeval svoj program. Najprej bi nas rad vprašal, g. kaplan, poznate Ii sam svoj program, oziroma program svoje stranke ? Slišal sicer nisem, kaj ste razlagali svojim ovčicam, a zdi se mi, da ste jih far-bali. Dovolite mi, naj vam jaz povem, za Cim stremite in kam hočete s svojo stranko. .Ljudstvo pripraviti do tega, da bi bilo popolnoma slepo pokorno v vseh ozirih, spravljati med nje neresnične dokaze o stvareh, katerih ljudstvo še ne razume, uničiti vsakogar, kateri ni brezpogojno udan slepim ukazam iz farovžev, delati zdražbe med ljudstvom tako daleč, da sega do globokega sovraštva do bližnjega in konečno je glavni vaš program v kratkih besedah: postati absolutni gospodarji še nevednega ljudstva. Pa kako lepo izvršujete vi ta svoj program. Lepo pod krinko ljudskega verozvitja. Vzemimo n. pr. govor gosp. Fr. Kavčiča na vaši veselici dne 5. VII. 1903. Kako lepo ste, g. kaplan, vpletli sv. Metoda v razmere sedanjega časa, kakor da bi bil ta svetnik velikanski nasprotnik Dornberškim »liberalcem*. Mogoče ste mislili, da ne bo nihče razumel pušic, katere so letele tedaj na obilno občinstvo naše stranke ? O, ne! Marsikdo je to razumel, pa molčal, ne hoteč prepira. A sedaj!? Zakaj niste v tistem govoru pojasnili trpljenja sv. Metoda, miroljubnega moža, katero so mu pro vzrojili — kdo — uganete-li? Niso-Ii provzročili nepopisno gorje sv. Metodu njegovi bratje — duhovni — škofi? Zakaj niste v dotičnem govoru omenili sledečega: Ker je bil sv. Metod miroljuben, delaven škof, »sobratje* njegovi pa velikanski ničvredneži in požrešneži, so ga črtili pri papežu, in nazadnje ga zaprli. Kar je pa delal in tudi zvršil škof Vihing, to — to ste morali povedati tedaj ljudstvu, najbolj razumljivo pa to, da so bili ti sami duhovni. In taki, kakor so bili tedaj, taki in mnogo hujši ste dandanes, samo da se ne morete toliko čepiriti več, ker ljudstvo — napreduje in ne veruje vse na slepo. Ne torej spravljati sv. Metoda po krivem med vaše zapeljivosti, ampak z resnico na dan, Ce ga hočete proslaviti. Ste pač kunštni, pa še ne zadosti. Ne »rata* vam in ne, če tudi si razbijete prazne čebule. Zastonj se naslanjate na ljudsko nevednost, ker je ljudstvo prebrisano, posebno v lepi vipavski dolini, ker jo je k temu privedla praksa dobrih let, deloma ljudje, kateri delajo za napredek njegov, za resno zboljšanje revnega stanu, za blagor ljudstvu. Še jih je sicer nekaj, a malo, kateri mislijo, podobno Jožku Drejevemu: kar reko v fa-rovžih, moramo mi ubogati, ker to je sveto. Takih pravim je malo več; to so le taki, kateri ne poznajo drugega nego priliz-njenost. Taki nimajo picice samostalnosti. Ali je lepo od človeka, da ne uporablja zmožnosti, katere mu je Bog naklonil? Da, še celo greh je to, po vaše. Vera in pa zraven tudi razum — naj delata v človeku moč, da lažje živi po današnjih razmerah, Sicer sem že preveč zabredel, a mislim, da dragi Citatelji oproste tej predrznoUi. Vrnem se precej k domačim razmeram. Govorimo še nekoliko o programu in vašem napredovanju. Imeli ste pred davnim časom par »besed*. Vam se je govorilo mnogo in izpelja-valo vaše programe. Pa kako? Zbrano je bilo še precej gledalcev. Tem ste, g. kaplan, po drugem govorniku pripovedovali, kaj je papež. Opisovali ste ljudstvu njegovo privatno življenje natančno. Š3 sedaj se ljudje smejejo, ko se domislijo o tistem govoru. In ko se razglasi po Dornbergu kaka vaša veselica, se že govori med ljudstvom obojih strank, »kaj bo že spet »Kaušč* pravil, kaj papež jej?" Da se prepričate o resničnosti mojih besed, vprašajte sam svoje g. agente. (Dalje pride.) Poseki vlak v Ljubljano. Gotovo ni nob snega zavednega Slovenca, ki bi si ne želel videti vsaj enkiat v življenju slovensko metropolo, naše kulturno središče, ognjišče prave narodne prosvete — belo Ljubljano. In kdo bi ne želel videti sto-lico C! avenije o priliki II. slovenskega vsesokolskega izleta na dneve 16., 17. in 18. julija, ko si nadene slavnostno lice, ko se zbere na vabilo »Ljubljanskega Sokola" povodom slavnostnega praznovanja 40-letnice tisoče Sokolov in Slovanov k narodnemu prazniku, kakoršnega Slovenija še ni videla. Da se omogoči tudi primorskim Slovencem prisostvovati svečanim trenotkom, pri katerih bo srce prekipevalo ponosa, radosti in navdušenja, je sklenil »Goriški Sokol* prirediti posebni vlak. Vlak bo odhajal iz Gorice v soboto 16, julij« ob 1 uri 15 min. popoludne in pride v Ljubljano ob 6. uri, na kar bo sijajen sprejem in vhod v mesto: zvečer bo koncert sloveče »Glasbene matice*. V nedeljo 17. zjutraj tekmovalna telovadba, dopoludne obhod po mestu, popoludne javna telovadba in zvečer velika narodna veselica. V ponedeljek 18. obisk svetovnoznane postojnske jame. "fihod nazaj v Gorico ob 8. zvečer. Voznina tja in nazaj II. raz. K 10-80 stM III. raz. K 670 st. Kdor bi se hotel pridružiti med potom do Nabrežine ali v Nabrežini, mora plačati voznino od Gorice in nazaj, kar je pa še vedno ceneje, kakor vsak drugi vlak, je ugoden vozni čas in pridemo Primorci skupno v Ljubljano k sprejemu gostov. Ker zahteva železnično vodstvo najraanje 300 udeležnikov in za te 2000 kron kavcije in ker treba preskrbeti za vse vdeležnike prenočišča, se bode oziralo le na prijave s 5 kronami varščine. Prijave sprejema br. načelnik Jjs. Zadel: prijaviti se je zad nji čas do 12. junija. Slavna društva, kise udeleže izleta korparativno aH v deputacijih, naj blago vole prijaviti svoje člane skupno. Kdor ima sorodnike ali znance v Ivub-Ijani, naj si preskrbi prenočišče sam in pri prijavi to naznani, da se prireditelju vlaka zmanjša delo. DomaČe k mm novice. Dva koncerta. — Drevi ob 8l/» dalje bo vojaški koncert v parku hoteh Su tbaln. Jutri od 107« — 12>/f pa »o dopoldanski koncert na vrtu hotela »pri zlatem jelenu*. Italijanski dnevnik »G a z z e 11 i n o« se jo izrekel jako pohvalno o teb koncertih. — Slovenci smo začeli polniti tisto praznoto v Gorici, ki je bila malo v čast dežele glavnemu mestu. V tem pogledu torej korakamo kar na čelu napredka. Na praznik sv. R. T. je bila udeležba »pri z. jelenu* naravnost velikanska. V Kasovlje! — Lep naroden praznik se obeta jutri prijazni Vipavski dolini. Vrlo pevsko in bralno društvo na Brj' li razvije svojo društveno zastavo v Kasc ijah ter je tem povciom poskrbelo za vinko veselico, za velik naroden praznik. — Vsa čast društvu, ki si je omislilo svoj prapor I To je lepo, to kaže veliko samozavest društva, zato pa je tudi doUinost naša, da bodi tavejel-ci kar najlepše obiskana. Vsem, ki le morejo, veljaj klic: Jutri v Kasovlje! Teiellea r Kasorljah. — Bralno in pevsko društvo v Brj a h vabi na (Dalje v prilogi.) čuvaj. Athos mu ponovi vprašanje, katero je povedal že prvi osebi, katero je srečal. Nočni čuvaj pokaže isto začudenje, se prav tako obotavlja, spremljati Athosa, ter mu pokaže z roko pot, pc kateri ima iti. Athos nadaljuje svojo pot v nakazani smeri ter dospe v predmestje, ki je ležalo na onem koncu mesta, kateri je bil v čisto nasprotni strani od prenočevališča prijateljev. Tukaj postane zopet nemiren, ne ve naprej in obstane tretjič. K sreči ide mimo berač, ki pride k Athosu, da bi ga prosil miloščine. Athos mu ponudi tolar, če ga spremi tja, kamor hoče on. Berač si trenotek pomišlja, toda pri pogledu na srebro, ki se je lesketalo v temi, se odloči ter odkoraka pred Athosom. Ko prideta do nekega ogla, mu pokaže od daleč samotno stoječo, temno hišo. Athos odide proti njej, dočim se berač, ki je prejel svoje plačilo, hitro oddalji. Athos prehodi pot, predno more pri rudeči barvi, s katero je bila pobarvana hiša, razločevati vrata. No ben žarek luči ni padal skozi špranje veternic pri oknih, noben glas ni izdajal, da je hiša obljudena, bila je temna in nema kakor grob. Trikrat potrka Athos, ne da bi se mu odgovorilo. Po tretjem udarcu pa se začujejo v notranjem koraki, vrata se odpro končno do polovice, in prikaže se mož visoke rasti, bledega obraza s črnimi lasmi in črno brado. S tihim glasom spregovorita Athos in on nekaj besed; nato namigne mož visoke rasti mušketirju, da more vstopiti. Athos takoj porabi dovoljenje, in vrata se zapro za njim. Mož, ki ga je šel iskat Athos tako daleč in ga je našel s tako velikim trudom, ga pelje v svojo delavnico, kjer je vezal z žico kosti 3keleta, Vse telo je bilo že sestavljeno, samo glava je še ležala na mizi. Vsa ostala oprava sobe je kazala, da se peča njen prebivalec z naravoslovjem: tu so bili kozarci s kačami, postavljeni v skupine po raznih vrstah; tu so se lesketali posušeni kušarji kakor brušen smaragd v velikem okviru iz ebenovine, tu so končno visele od stropa butarice vsakovrstnih lepo vonjajočih zelišč, ki so imela najbrže v sebi moči, neznane navadnim ljudem, ter segale ob stenah do tal. Toda nikake rodbine, nikakega sluge; mož visoke rasti je bival v tej hiši čisto sam. Athos se ozre hladno in ravnodušno na vse predmete, katere smo opisali, ter sede na poziv onega, ki ga je obiskal, poleg njega. Nato mu pojasni vzrok svojega obiska in svojo zahtevo, ki jo ima do njega, toda komaj izgovori svojo željo, ko se neznanec, stoje pred mušketirjem, vsled groze umakne ter odkloni. Nato potegne Athos iz svojega žepa list papirja, na katerem sta stali dve vrsti, podpis in pečat, ter ga pokaže onemu, ki je prezgodaj pokazal znamenje nevolje. Komaj prečita mož visoke rasti ti dve vrsti, pogleda podpis in spozna peHt, se že tudi pokloni v znamenje, da nima nobenega govora več in je pripravljen ubogati. Athos ne zahteva več, vstane, pozdravi, zapusti hišo, krene zopet po poti, po kateri je Šel prej, »r vrne v krčmo in se zapre v avojo sobo. Ko se zdani, gre d'Artagnan k njemu v sobo ter ga vpraša, kaj storiti. »Čakati,« odvrne Athos. Nekaj trenotkov pozaejo naznani prednica mušketirjev, da se ima vršiti pogreb opoludne; o zlo-činki niso došla nikaka poročila; le toliko je bilo jasno, da je zbežala skozi vrt, na katerega pesku je bilo opaziti sledove njenih nog do zaklenjenih vrat; ključ je izginil.. Ob naznanjeni uri so napotijo lord Winter in štirje prijatelji v samostan; slovesno so zvonili vsi zvonovi, kapela jo bila odprta, omrežje kora zaprto. Sredi kora je bilo razstavljeno truplo žrtve v njeni noviški obleki. Na obeh straneh kora in za omrežjem, ki je bilo proti samostanu odprto, so stale karmelita-rice, ki m prisostovale Žalni službi božji ter združile svoje glasove s petjem nvečenikov, ne da bi jih mogli ljudje videti. Pri vratih kapele izgubi d'Artagnan ves pogum; obrne se, hotd iskati tolažila pri Athosu: toda Athos je izginil. Zvest svoji misiji maščevanja, se je dal Athos peljati v vrt; in zasleduje tam na pesku lahke korake te ženske, ki je pustila povsodi, kjer je šla mimo, za seboj tako krvavo sled, pride do vrat, ki so vodila v gozd, si jih da odpreti ter stopi v Šurao. Tu se potrdijo vse njegove slutnje: pot, po kateri je izginil voz, se je vila okoli gozda. Athos gre nekaj časa po poti, vpiraje oči v tla; lahki madeži krvi. ki je tekla iz rane moža, ki je spremljal voz kot kurir, ali pa iz rane jednega izmed konj, so bili jasna sled. Ko pusti za seboj kake tri četrt ure pota, opazi kakib petdeset korakov od Pestuberta večjo lužo krvi; tla so bila pomandrana od konjskih kopit. Med vozom in tem izdajalskim mestom je bilo videti onkraj raz-drapane zemlje isto sled majhnih korakov kakor v vrtu; voz je tukaj obstal. Na tem mestu je prišla niiladv iz gozda ter sedla na voz. Zadovoljen s tem odkritjem, ki je potrdilo vse njegove slutnje, se vrne Athos v krčmo ter najde Plancheta, ki ga je nestrpno pričakoval. Vse je bilo tako, kakor je slutil Athos. (Dalje priioj Prllopa Jute" it. 45 i dne 4. junija 190«. veliko veselico, katero priredi povodom slavnostnega razvitja svoje društvene zastave dne 5. junija t, 1, na prostem deloma v zaprtih prostorih gospe V. Terpinove v Kasovljah. Vspored: 1. Sprejemanje društev in gostov do 3. ure in pol pop. 2. Začetek ob 3. uri in pol pop. s predsednikovim pozdravom. 3. .Bojna pjesma*, pojo združena domača pevska društva iz Brjij-Rihemberga Vrtovlna.' '4. Slavnostni govor; 5. .Mladi vojaki*, poje mešan zbor iz Dobravelj-Sv. Križa. 6. Razvitje društvene zastave po društvenem predsedniku in posestrimija. 7. Pesem glasbenega in pevskega društva iz Gorice ozir. .Troboj-nici*, pojo združena domača pevska društva. 8. Zaključni govor. 9. Ples. Med veselico in pri plesu svira prvaSka sokclska godba. Vstopnina k veselici 40 vin., sedež 20 vin. Ples se vrši v venčkih po kroni. Slavna društva, prijatelje in somišljenike k ninogo-brojni udeležbi najuljudneje vabi — odb^r. Veselica se bo vršila pri vsakem vremenu; prostori so ogromni. Dovoljen je že za goste poseben tlak, kateri bo vozil od postaje Kamnje (t. j. likoma vese-' ličnega prostora) proti Gorici ob 10. uri zvečer in od postaje , Kam nje zopet ob 12*/g proti A j-' d o v S C i ni. j Ker se vsem p. t. gostom pri tolikem delu ne more vabila na dom poslati, dobe ista na dan slavnosti. Na veselo svidenje! O d b o r. Prispevki *a uastavo »Sralneg* In pevskega društvu*1 ns Brjah. Andrej Pjljk, V. Zabije starejši 1 K., Ivan Makovec, pos. in gostilničar, Velike Ziblje 1 K., Alojzij D urnik, V. Ž. 1 K., Kristjan Štokclj, V. Z, 1 K., Franc Stokelj, V. Z., i K., Anion Makovec, V. Z, 1 K., Andrej Paljk ».h, V. Ž. 1 K., Franca Vrtovec, V. Ž., 40 v., Alojzij Kosovel, V. Z., 1 K., Peter Je^čič, krojaški mojster, Sviito, 1 K., Josip Je^Cif, kovaški nioster, Svino, 1 K., N. N. v Ajdovščini, 2 K., N. N. v Ajdovščini, 3 K. 50 v., Maks Ličen, Hi-henberg. 2 K., Štefan Štek*r, Ajdovščina, 10 K., Anton VrCon, Dobravlje, 6 K., Franc Cink, Trst, 5 K., I Grmek, Kobiljagiava, 1 K., Ivan kančkov. Polje, i K„ Stifan Bizjak, Polje, 1 K., Lovro Vidmar, Sv. Katarina, i K., Ivan Skrbtc, Polje 40 v. Umrl je v Celovcu gospod Adatbert grof C h r i s t a I n i g g, feldmarlallajto mt ter lastnik obširnih posestev in več gradov, star 67 let. Pokojnik je stric gospoda Oskarja grofa Christalnigga v Gorici, kateremu izrekamo naSe sožaljc. Nadvojvod« Batner pride v Gorico jutri 5. t. ra. Dohod se je zakasnil za 3 dni, napovedan je bil prvotno na 2. t. m. ttrof Goesa na Tolminskem. — Na-nsestnik grof Goess si je ogledal 1. t. m. v spremstvu nadinženirja Mareka zdravstvene zavode tvrdkc Redlch & Beigsr m stavbni Železniški progi Podbrdo-Kaiial. Tudi na stavbni progi tvrdke Sard & C.e. si je namestnik ogledal nekatere sanitetne zavode. .Trgovsko-obrtna »druga* Je imela v nedeljo redni letni obCni zbor. Glavna točka so bili raCuni za l. 1903. — Skupne račune in bilanco priobcujemo v smislu pravil v danalnji Stevi'H. častite citateije opozarjamo na te račune, da se uverijo o prekrasnem napredku tega te zdaj najmočnejšega denarnega zavoda slovenskega v deželi. —• Diši je izplačata zadruga nad 4000 K podpor in darov iz tekočega računa, je bilo koncem leta čistega dobička Se vedno 18588 K 78 v (17.877'38 -f- 71140, zadnja svota obresti rezervnega zaloga), č^sto imetje zadruge po končanem 6. letu poslovanja pa je znašalo K 72.73819. — O velikem napredku v prometu, hranilnih vlogah, posojilih opozarjamo na raCune. Od Čistega dobička se je razdelito: Družbi sv. C. in M. 100 K, - pevski in glasbeni Soli v Gorici 1000 K, — .Goriškemu Sokolu* za novo telovadnico 500 K, — »Narodnem skladu* 1500 K, — naCelstvu in nadzorstvu na dispozicijo letos prvie 10* tantijem kot nagrado naCelstvu, — uredništvu enomesečno plačo. •Narodni kolek*. Uvodnemu članku, ki je pnSel brez moje vednosti iz drugega peresa, moram nek?] /ristaviti. Odbornik .Adrije* me je vpraSal pred nekaj meseci, ali bi privolil v .narodni kolek*.... Menil sem, da hoče .Adrija" izvršiti to misel nekako tako, kakor .Vesna" svoje razglednice, t. j. preskrbeti ta kolek in postaviti ga na prodaj. Kupi in rabi ga, kdor. hoče. Zato sem privolil, da se sprejemajo agiteeijska poročila tudi v .SoCo" in .Primorca". Toda mhdi gospodje .AdrijaSi* so Sli dalje. Sestavil se je kar ,a kade miš ki odbor .Šolskega doma", ki naj bi pričel sistematiski lov v prvi vrsti na napredne žep. Pričeli so pri veselicah naprednih :-Slov«i^fc^v^|^^|idrežu in Kasovljah. Gorostasnost tega slučaja naj priča dejstvo, da so klerikalci napeli prav peklenske moči, ter delali in naredli prirediteljem tolike ovire, da bodo imeli večsto-»Lakovgoto ve škode, ako.ne celo i z da t ne izgube. V zahvalo naj se prireditelji pehajo in trudijo Se z nalepavanjem narodnega kolka na vstopnice ter po veselici odstejo dvajsetino vstopnine .Šol. Domu*. To je vendar preveč zahtevano tudi od idealno nadahnjenih naprednjakov, ki imajo pred očmi le prelepi namen ,Š. D." in ne celega položaja, v kateri je pahnila to velenarodno napravo klerikalna brezobraznost. .AdrijaSi* so imeli gotovo vsi dober namen. Razlika je le ta, da par članov iz klerikalnih vrst je dobro vedelo, kaj hočejo, napredno misleči pa so — tako pravi vsevedni Antonlo Klobasa — spravili mene na led. A. G-k. 0 bohinjskem šelemlškem predoru. — Dolg je predor 6334 m. Zadnji kos tega predora so prevrtali 10. maja. Na severu, v Bohinju, se je vrSilo delo s pomočjo električnih vrtalnih strojev, na jugu, Podbrdom, m je pa vrtalo le z rokami; dne 18. maja manjkalo je le se IS m. Tega dne so ustavili delo v južnem rovu; vsak dan se je pa vendar znižala debelost Kranjsko in Goriško ločujoče stene, padajoče kos za kosom pod napadi strojev in dinamita od bohinjske strani. Dne 20. maja je manjkalo le Se 5 m. Zato so izvrtali izvanredno dolgo luknjo, skoraj 4 m, in jo nabasali prav dobro z di-namilom. In res, skala se je odmaknila na nasprotno stran, zvez? rovov je bila dovršena. Plamen svetilke, postavljene tik luknje, se je nagnil; precejšnji prepih vlada od severa na jug. Navdušenje vseh navzočih, koji so se borili dolga leta s trdo skalo, je bilo veliko. Delavci so vrtalne stroje okrasili in pri-( vlekli v občnem veselju iz tmine, kjer so se vjedali čez U to v skalo, zopet na dan. Okrog treh popoludne so piščalke na lokomotivih oznanjale z dolgim piskom probitev predora. Prevrtana stena se je skrčila od 5 m na eden; ta zadnji kos pa je padel 31. maja. Pri zadnji I m debeli steni je zapahi dina-milno patronc z električnim tokom nadvoj-' voda Leopold Salv^tor. Kopanje predora je začelo na severni strani dne 5. novembra 1900., na južni pa • 25. oktobra istega leta. Delo je bilo skozi in skozi jako težavno, kaj t; delavci so se morali boriti z vsakovrstnimi neprilikami. Vendar pa se je dognalo delo toCno po določenem načrtu. Predor je prebit pravočasno, kar nam jamči, da se otvori bohinjska že- leznica ob določenem roku, to je jeseni t leta 1905. j O slavnosti smo na kratko že sporo- . čili, tu podajamo Se nekaj podrobnostij. ' Nadvojvoda Leopold Salvator, ki je pri tej slavnosti zastopal cesarja, je prišel že v po- [ nedeljek popoldne v Bohinjsko Bistrico in je bil slovesno sprejet. Ogledal si je slavnostni prostor, kjer so bile razdeljene spominske svetinje, ki jih je dal stavbenik Cee-coni napravili. Zvečer je svirala godba pred nadvojvodovim stanovanjem, gasilci so priredili bakljado in užgan je bil tudi umetalni ogenj. Slavnost 31. pr. m. se je začela z dvema mašama; ena se je opravila na kranjski strani, ena na primorski. Navzočih kakih 2000 delavcev s prižganimi jamSari-cami. Potem so se povabljenci odpeljali v tunel. Po masi so si slavnostni gostje nadeli obleke, skozi katere ne pride mokrota, ter zasedli 32 malih okrašenih voz. Vsak voz je imel 4 sedeže. Železniški stroj je odpeljal vozove ob sviranju godbe skozi slavnostno okraženi portal v predor. Ves predor se je svetil v električnih lučicah, transparenti so v predoru označevali kilometre. Pri metru 2260 se je ustavil vlak. Ondi se je vršila slavnost prebitja. Tu je bilo vse ovito z zelenjem, v avstrijskih zastavah in v zastavah kranjske in primorske dežele. Posebno bogato so bila posejena ondi električna svetila. Na določenem prostoru je imel sekcijski Sef želez, mi-nisterstve Wurmb daljši govor, na katerega je odgovoril nadvojvoda Loopold Salvalor, na kar so bile sprožene mine in je padla zadnja stena, ki je ločila Kranjsko od Primorske. S kratkim govorom železniškega ministra Wit-teka se je končal la del slavnosti, na kar so se udeležniki odpeljali na Primorsko v Pod-brdo, kjer so bili zopet slovesno sprejeti. Na naši primorski strani je bilo tudi vse svečano, praznično, in sicer ne le Podbrdom, marveč tudi v Sv. Luciji, Podmelcu, Knezi, Grahovem, Hudijužni itd. Mnogo poslopij je bilo v zastavah, ljudstvo je praznovalo. Podbrdom so bili sprejeti gostjeT od" oblastij in od radujočega se ljudstva. Našega deželnega glavarja je zastopal deželni odbornik dr. Marani, ki je pozdravil nadvojvodo v imenu GoriSke-GradiSčanske. Nadvojvoda je rekel, da je želel že davno videti te dežele in prebivalstvo ter da je vesel, da se je zgodilo to bas v trenotku, ko se dokončuje tako imenitno delo. Med drugim je Sel nadvojvoda tudi v bolnišnico, kjer je odlikoval delavca Friedla, ki se nahaja tam vsled neke nezgode, dobljene pri delu. Goste so pogostila dekleta v slovenski narodni nosi. Popoludne so se vrnili v Bohinjsko Bistrico. Po povratku v Bohinj jo bil banket, katerega se je udeležilo nad 100 gostov. Dež. glavar pl. Detela je napil cesarju, dež. predsednik baron Hein nadvojvodi Leopoldu Salvatorju, nadvojvoda uspehom nove železnice, baron Schwegel žel. ministru WiUeku, Žel. minister vsem, ki so si pridobili zaslug za to progo, posl. dr. Silvester sekcijskemu Šefu Wurmbu, tržaški namestnik grof Goess stavbeniku Cecconiju itd. Slavnost se je izvršila v najlepšem redu. LaSkt delavci — napadalci. — Laski delavec iz kraljestva, to je nevaren element. Za vsako reč se razburi in ob vsaki priliki potegne nož iz žepu, bodalo ali pa kako železno orodje. Nevaren element so ti ljudje, katerih se je treba bati. Pretekli teden smo poročali o napadu v Plaveh, ko sta dva laska delavca ranila dva voznika iz Tolmina. Nič jima nista hotela voznika, kar sama sta začela Laha prepir, žalila sta Slovence ter potem začela napadati. Najprvo sta se bila spravila nad hčerko krčmarja Zimica, ki se je jednemu komaj iztrgala iz rok, potem pa je prišlo do poboja. In neusmiljeni laski pri-tepenci so ranili oba voznika, ženo krčmar-jevo, malo sina in malo krčmarja. Krčmar-jeva žena je ležala pol ure v nezavesti, in od takrat dalje ne sliši več; sploh pa se je bati, da podleže posledicam. Jeden delavcev je imel bodalo, drugi neko železo, in s tem sta naredila rane ljudem, ki so bili mirni ter jim niso sploh nič hoteli. To je vendar straSno! Pred vsem se mora take tolovaje kaznovali najstrožje, potem pa bi morala politična oblast vse drugače gledati na te | laške delavce ter skrbeti za to, da ne bodo hodili oboroženi v ta namen, da izzivajo ter potem napadajo in ranijo nedolžne ljudi.... Najhujše pa je Se potem, ko po takih napadih, katerih žrtev so nedolžni ljudje, prihajajo do spoznanja, da se tuintam nekako drži s temi predrznimi polentarjil To smo Culi glede na slučaj v Plaveh. Je pač čudno pri nas v Avstriji! Domač delavec mora s trebuhom za kruhom po svetu, iaSki pritepenec pa služi kruh ob njegovem domu, in v zahvalo za to izziva ter prizadeva mirnemu prebivalstvu rane. — Proti takim elementom moramo Zahtevati najstrožjega postopanja, n6, drugodi bi -jih sploh ne pustili čez mejo, le pri nas sme vsak tujec jesti kruh domačinu izpred ust in mu streci po življenju l O slučaju v Rihem-bergu govorimo na drugem mestu. Lahi labodll Slovenca t Rthem-bergu. — V čstrtek zvečer je prišlo, kakor se poroča, do spora med laškimi in slovenskimi delavci v Rihembergu, ker se Lahi, stoječi na cesti, niso hoteli umakniti domačim mladeničem, ki so šli po cesti v običajni Široki vrsti. Poroča se, da so jim klicali, naj naredijo prostor, ali Lihi so odgovorili, naj se poberejo, da je cesta prosta. In ko je dala beseda besedo, Lihi i/. Abruc (torej popolnoma pravil) so potegnili nože, in po 5 minutah je ležal 22letni domaČi mladenič Ivan Ličen v krvi, zaboden na desni strani. Umrl je po preteku jedne ure. Zaprli so 3 Lahe Lov. Garavallo, Jo*. An-gerille, Domenico Isono kot krivce na umoru. Slednji je ranjen. Radi tega je nastalo v Rihembergu razdraženje in okoli 50 domačih delavcev je hotelo štrajkati, ali so jih pregovorili. Zindarmerija se je pomnožila, včeraj je bil v Rihembergu tudi dvorni svetnik Altems. Zaprli so tudi 5 Rihemberžanov. Ogorčenje med prebivalstvom je imelo za posledico, da je odšlo kakih 100 laskih delavcev iz Riheraberga. (Včeraj smo bili dobili vest, da se je zgodilo to v gostilni g. Pavlice pod gradom, ter da so tudi tega prijeli, kar pa, kakor se kaže, n i r e s, kar omenjamo glede na vest v .Prim." resnici na ljubo l) To je straSno, kaj delajo ti IaSki delavci, ki so oboroženi z revolverji in bodali, ki izzivajo ali vsako najmanjšo priliko pora-bjJot da morejo moriti. Ogorčenje proti laškim delavcem postaja splošno, zlasti še, ker listi obrnejo vse na Slovence, ter lažejo, da so le ti krivi! O tem bomo še goverili! Umri Je v Lovranu v Istri učitelj Gu-glielmo Grossman, italijanaš prve vrste, ki je s svojim mnogoletnim delovanjem vstvaril laško stranko v Lovranu ter je nastala tamkaj .lovranščina", ki ni ne laščina ne hrvaščina — takozvani .poperdilizem". Grossman je umrl star 52 let. Rojen je bil v Sežani od čistih slovenskih starišev, tudi on se je čutil Slovenca, ko se je pa v Lovranu poročil z Lahinjo ter so se mu začeli Lahi do-brikati in mu iti na roko, kar je neslo, je postal renegat ter neizmerno delaven borilec za laško stvar, za katero je žel, žal, preveč uspehov. Ali ko so ga te dni pokopavali, mu ni govoril nagrobnega govora kak laški veljak, marveč zloglasni dr. Kratic. Izdajica iz. dajici! Taka je plača vsem izdajcam. Vedno v o sadju. — Deželnega glavarja, sploh naSo deželo je zastopal Podbrdom povodom velike slavnosti prebitja bohinjskega predora — dr. Marani, ki je pozdravil nadvojvodo v imenu naSe dežele. — To zastopanje bi pritikalo na vsak način slovenskemu deželnemu odborniku. Laški naj nastopa v Cervinjanu, Podbrdom tiče mesto slovenskemu! Tako bi bilo, če bi naši slavni deželni odborniki umeli svojo nalogo ter bili možje na svojem mestu in pa če bi jim bilo kaj ležeče na slovesu slovenskega imena. Ali ker tega ni, marveč gleda Iz vsega njihovega odbornistva le žep, je šel v Podbrdo Lah pozdravljat nadvojvodo, Slovenci so ostali pa doma. Pa tudi bi se ljuto varal, kdor bi mislil, da so storili kak korak v tako svrho, da bi še! slovenski odbornik k slavnosti I Svojo pozicijo so si že tako omajali, da so le še slepo orodje v rokah Pajerjevih.....Ker c take prilike zamujajo, potem ni čuda, da o nas sodijo tako čudno na visokih mestih ali da nas sploh ne poznajo 1 Temn so krivi tudi zastopniki Berbučeve in Gregorčičeve barve! Veselica t Št. Audrežu. — Vse one, ki ne pohite jutri v Vipavsko dolino na narodno slavlje v Kasovljah, opozarjamo, da se bo vršila jutri veselica pevskega in bralnega ...uštva v Št. Andrežu, z že objavljenim vsporedom. Radi nepričakovanih ovir ne bo javnega plesu, kakor prej določeno, ampak le društveni ples za ude in povabljene goste proti vstopnini 2 K za cel večer. Dosedanji uspehi in dobri nastopi tega mladega in čilega društva ob mestni periferiji nam obetajo tudi za jutrišnji dan lep užitek. Torej jutri v Št. Andrež! Podtajnlkom r trgovinski la obrtni zbornici je imenovan Al. Boschin iz Gorice, ki je bil doslej v jeduaki službi prvi trgovski in obrtni zbornici v Roveredu. Pevski večer z vojaško godbo priredi ženski in možki zbor .pevskega in glasbenega društva" dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer na vrtu hotela ,Pri Zlatem Jelenu«. V slučaju slabega vremena se vrSi ta večer dne 29. i m. — Dne 3. julija priredita oba zbora izlet v Tolmin oziroma k Sv. Luciji. Odhod iz Gorice ob 5. uri zjutraj. .Gorica* — ogorčena! — . Barab-akl napad*. — Po dobrih informacijah smo bili povedali, kaj nameravajo z učiteljem O., ki je sedaj suplent na tukajšnjem učiteljišču za predmete, katere je poučeval ravnatelj B. Povedali smo to ter naslikali bridko resnico o O. tako, kakorSna je. »Gorica* je radi tega strašno ogorčena, govori o barabskem napadu ter pravi, da smo si vse izmislili, da smo le mogli udariti po O. Revica! Sodi po sebi. Ker si ona izmišljuje, da udarja po drugih, misli, da delajo tudi drugi jednako njej. Ali temu ni tako. Mi ue moremo nič aa to, če je O. tak, kakoršnega smo omenili in kakoršnega poznajo dobro tudi gg. profesorji v krogu .Gorice ?¦ Nam bi bilo tisočkrat ljubše, da je O. izboren profesor — bi se bili vsaj dijaki pri njem naučili kaj slovenščine, tako pa so morali vsi oni, katerim je bila sreča tako m ila, da so imeli O. za profesorja slovenščine, pozneje se učiti in popravljati, kar jih je napačno učil. Na gjmnaziju so ga držali sploh le radi teg*>, ker je izborno služil sistemu, silil nemščino, | ovajal slov. dijake in učil najslabše. Po sistemu pa naj bo pouk slovenščine kar najslabši. Tako je bilo dolgo vrsto let. Pa dosti o tero. »Gorica" meni tudi, da O. sploh ni prosil za razpisano mesto, če je res, ne stori nič naši notici. Saj tudi ni prosil, da naj ga naredijo učiteljem, marveC so ga tako rekoC prisili k temu — in sedaj bi ga utegnili, tudi Ce ni prosil, imenovati. Pri našem dež. Sol. svetu je vse mogoCe! — Ker ,Gor." brani O., brani ž njim sistem, ki je našemu jeziku in napredku slov. mladine v šoli skrajno sovražen. N6, pri .Gorici« se temu ni Čuditi l C. kr. poštni In brzojavni urad t Gorici naznanja, da se od 1. t. m. naprej vožnje pošiljatve in vrednostna pisma pri tukajšnjem glavnem c. kr. poštnem uradu izdajajo od 8. do 12. ure predpoldne in od f. do 6. ure popoldne. Društvo o. kr. poštarjev, postnih odpraviteljev in odpraviteljic za Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo bo imelo dne 7. t. m. svoj redni občni zbor v Trstu v hotelu .Evropa". Gospodarski svet v Vel. Žabljah. — Deželni odbor je bil odvzel Velikožabeljcem gospodarski svet leta 1902., ker je menda križka občina tako hotela in se je od strani slov. odbornikov podpiralo to prizadevanje j proti volji Velikožabeijcev. Le-ti so se pri- j tožili potom dr. Turne na upravno sodnijo, katera je sedaj razveljavila sklep dež. odbora ter bodo imeli v Vel. Žabljah tudi še naprej svoj gospodarski svet. Zakaj Je A. S. aadnjl čas toliko pisal o .Šolskem Domu*! -» Na dolgo in Široko, brez konca in kraja, je zadnje Čase pisal A. Klobasa zopet enkrat o ,Š. domu* ter pri tem kazal A. Gabrščeka kot strašnega nasprotnika »Š. d." Dokaz je seveda ostal dolžan, ali pisal je proti A. G. in za ,Š. d." ter razlagal njega pomen in za-gotanjal, da je v dobrih rokah ter da vrši svojo nalogo vedno jednako zategadel, da je delal pot — .akademiskemu odboru ,Š. dom a". In konCal je s tem, da je rekel, da so spravila fer. društva (mislil je paC le na .Adrijol") A. Gabr. na led, ko je istočasno buknil v svet .omenjeni odbor* (kakor so pisali pri nas, ne da bi ga res omenili!) Potem se bo pa morda še kdo čudil, Ce se dvigamo proti takim zavratnostim, katerih danes niti nočemo imenovati s pravim imenom! BaošIrJeDje Izvornega trga. — Vojaške oblasti so odstopile del zemljišča pri vojaških preskrbovalnih magazinih v svrho razširjenja izvoznega trga. Prostor se priredi v kratkem. Magistrat je določil za pripravo 1000 K. Trgovci s Jestvlnaml so potom svojega društva predložili trg. in obrtni zbornici spomenico, da naj se odpravi določba, da morajo biti v mesecih juliju in avgustu ob nedeljah zaprte tudi trgovine z jestvinami. V seji so se razgovarjali o tem, in večina je sklenila, podpirati vlogo trgovcev tako, da bi se omenjena določba odpravila. Za veliko slavnost .Goriškega Sokola* se pripravljajo tudi naše dame za sodelovanje, kar brezdvomno poveča uspeh veselice; Zastava, ki je ravnokar došla, je izredno krasna. Priglasila so se dalje naslednja društva: .Pevsko in glasbeno društvo* iz Gorice, pevsko društvo .Kolo* iz Trsta, delavsko in podporno društvo iz Trsta, pevsko in bralno društvo iz Brjij, čitalnica in .Sokol* iz Solkana, slovensko bralno in podporno društvo iz Gorice, prostovoljno gasilno dvuštvo iz Sežane, pevsko društvo .Nabre-žina", tamburaško društvo .Svoboda* iz Renč In slovenska čitalnica iz Dol. Vrtojbe, »Sokol* iz Prvačine, katoliško bralno društvo iz Št. Ferjana, pevsko društvo .Slava* iz Sv. M. Magdalene Spodnje, pevsko in bralno društvo .Ladja* iz Devina in bralno in pevsko društvo iz Štandreža in akadeniično društvo .Adrija*. Večina teh društev se udeleži korpora-tivno in z zastavami. Iz Trsta samega je prijavljenih nad 200 oseb — skupna udeležba pa se računi na več tisoč udeležnikov. Na svidenje 12. junija I Zastava bo razložena od ponedeljka naprej v prodajalni g* Drufovke v Gosposki ulici. lupiti Iz državnega rafaesrstva. — Načelnik izprasevalna komisije razglaša v uradnem listu, da se dne 28. julija pricno izpiti iz državnega računarstva. V zmislu min. naredbe od 17. novembra 1852., drž. zakonik št. 1. ex 1853. kvalifi-kovani kandidatje, naj ulože svoje proSnje za pripuščenje k izpitu do najdalje 12. julija t. 1. pri načelnikn izpraševalne komisije v računarskem oddelku c. kr. namestništva, Scala al Belvedere št. 2. Skocljanska jama bo v nedeljo 5. t. m. od 12. ure opoludne do 2. ure popo-ludne razsvetljena. Vstopnina znaSa 1 krono. Radi tega bo vozil prihodnjo nedeljo s postaje pri sv. Andreju v Trstu poseben vlak do Divače po znižanih cenah. .Ved sreče nego pameti*. — Pod tem naslovom smo prejeli in priobčujemo: »Na praznik sv. R. T. popoldne je drvila po Corsu v Gorici kočija, konj se je nekaj oplašil, prekucnil se je voz in poškodoval, konj je odrsan, voznik nekaj poškodovan, le — Miha je ostal čil in zdrav ter je zakokodaka! vsem neizmerno simpatični: kukurukuku*. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich. Listnica. — G. K. v D. — Za danes prepozno, prihodnjič. Prispevki ¦a aastavo ,do:flškega Sokola* inuovo telovadnico. (Dalje.) Gosp. Iv. Saunig, Bilje.....K 10— » Urban Gruden,, Petovlje . . , 5'— , Bajec Alojzij, Gorica ..... 2*— . A. B., Gorica....... 2'— „ I?. Sardoč, Sv. Ivan, Devin . » 2 — , Vladimir Janovski, Gorica ... 1' — Skupaj K 22- Razgled po svetu. Ib delegacij. — Avstrijska delegacija je sprejela 31. pr. m. redni vojnji proračun. Z ozirom na razne izjave delegatov tekom debate, je rekel vojni minister, da stoji absolutno glede narodnostnega vprašanja na stališču, ki ga je razvil v zadnjem zasedanju. Minister je ponovil, da je skrajni čas, da se vojni zakon preuredi in jev sporazumu z vsemi tremi vojnimi ministerstvi izdelan in vso zadevo obe vladi tekom poletja dovršite, zbornice se tedaj prepričata, da se je v tem oziru storilo, kar je bilo mogoče. Glede kazenskega pravdnega reda je rekel minister, da je že došel odgovor ogrske vlade, tako da zamorejo zopet pričeti pogajanja med pravosodnima ministerstvima in vojaškimi centralnimi oblastnijami. Kar se ti.: zalaganja vojske, bode vlada po možnosti jemala ozir na razne opomine, vendar se ne sme hrupno postopati na to, da je vojska .vsak čas pripravna. — Delegacija je sprejela brez daljne debate proračun skupnega' finančnega mini-sterstva, najvišega računskega dvora ter sklepne račune carinikih dohodkov. 31. i. m. je pričela avstrijska delegacija posvetovanje o izrednih stroških za vojsko. Deleg. Hofman je izjavil, da so novi vojaški krediti iznenadili davkoplačevalce. Z ozirom na velike davke in z ozirom na to, da vojna uprava slabo vpošteva želje prebivalstva, ne more ljudski zastopnik glasovati za vojaške zahteve. — Nemška ljudska stranka odklanja predlogo iz gospodarskih razlogov in tudi da izrazi narodno nezadovoljstvo. Deleg. dr. Ebendoch je sprejel predlogo, ker služi obo-roženje ohranitvi. Govornik je naglašal potrebo, da se bolj goji vernost in nravnost ter je zahteval, naj se odpravi prisiljeni dvoboj v armadi. V nadaljni razpravi o izrednih troških za vojno sta protestirala deleg, Romberg in Madejski proti izvajanjem deleg. Stransky-ja ter sta branila vstav ne pravice članov go-spodske zbornice. Delegata dr. Šusteršič in Kramar sta predlogo odklonila iz finaneijelnih in notra-nje-politiških razlogov. Poslednji je najostreje kritikoval vlado ministerskega predsednika dr.a Kdrberja, kateri ne stori nič, da bi se parlamentarne razmere zboljšale in celo spodbuja nasprotnike češkega narod?. Odprtemu in častnemu državnemu prevratu je dati prednost pred prikritim državnim prevratom s g 14. in 10. Obcroženja so nepotrebna, ako se ne goji patrijotizem narodov s pravičnim in enakopravnim portopa-njeai vseh narodnosti. Po govoru državnega vojnega ministra, je bila sprejeta izredna zahteva za vojsko z kreditom 88 milijonov vred. Tovarna pogorela. — V sredo zjutraj je popolnoma pogorela v Ilirski Bistrici znana tovarna testenin Žnidaršič mValenčič. Osobje se je rešilo. Poslopja in zaloga so zavarovana. »3tyeBda* na Dunaju priredi jtrtri dne 5. i. m. popoludanski izlet v Maria - Enzers-dorf. Volilni imeniki za tržaške občinske volitve so razgrnjeni znova na splošni vpogled. Doba za reklamacije poteče 24. julija 1.1. Slov. del. pevsko drnStvo .Slavec* v LJubljani priredi jutri 5. t. m. povodom društvene 20 letnice veliko vrtno. slavnost na Koslerjevem vrtu z bogatim vsporedom. Škof Strossmayer ia .Hrvatski dom" t Sarajevu. — Škof Strossmayer je daroval za gradnjo navedenega .Doma* 1000 kron z blagoslovom in sporočilom, naj se v tem domu zbira vse, kar je čestito in vredno, in da se v njem nikdar ne neti mržnja nasproti bratom druge vere ter da se bosanski Hrvatje vedno zavedajo, da so \eja velikega slovanskega stebla. TroSkl aa gradnjo železnice čez SemerJng. — Po podatkih knjige, izdane povodom 50 letnice cesarjevega vladanja: .Zgodovina avstrijskih železnic*, so znašali prvotni troškt za gradnjo železnice čez Se-meriner skupno s prometnimi sredstvi 19,239.400 gl. ali 473.400 gid. na kilometer. Vsokupni troški so bili leta 1856. preraču-njeni na okroglih 25 milijonov goldinarjev. Obsojen slovaški državni poslanec. Požunsko kraljevo sodišče je obsodilo oger-skega državnega poslanca, slovaškega zastopnika Frančiška Veselskega na enoletni zapor, na tisoč kron denarne kazni in v povrnitev sodnih stroškov. Kot kandidat za državni zbor je baje .razžalil* ogrsko narodnost. Ubogi zatirani Slovaki. Velik morski volk. ¦ ¦ Velikega, pet metrov dolgega morskega volka, so videli pri MirtinšCici blizo Reke. Vojna med Rusi in Japonci. Japonske ladje potopljene. Dopisnik ruske brz. agenture poroča iz Mukdena: O pogubi japonske križarke »A-sama* manjkajo natančna poročila. Zanesljivo je, da se je v kerskem zalivu pogrez-niva razun eno torpedovke in .Mijaka* še neka druga križarka. Glede oklopnjače .Fuji* gre glas, da je zadela pri Maodao na skalo, kjer jo čuvajo japonske torpedovke. (Križarka ,Asat..a* je bila spuščena v morje 1898. in ima 9900 ton. in 37 večih in manjših topov. — Oklopnjača »Fuji« je bila spuščena pa v morje lela 1896., ima 12.000 ton. in 38 topov razne velikosti.) Poročila Aleksojcr« in Europatkina na carja. Brzojavka admirala Aleksejeva na carja od 31. maja je sporočila: Kontread mirila Withof in Gregorovič sta poročila, da je bilo do 20. maja v pristanišču najdeno uničeno mnogo japonskih min. Japonci so cčividno nadomostili ladije požrgalke z podmorskimi minami, katere polagajo z nekim trgovskim parnikom. — Brzojavka generala Kuropat-kina na carja od dne 31. maja je sporočila: V smeri proti Fengvangčengu je vse mirno. L ujan niso zasedli Japonci. Opaža se, da se pričenjajo japonski oddelki polagoma umikati v vztoCni smeri iz dolin reke Satsiho in Salidzdipudza. Dve sovražnikovi stotniji z 30 dragonci ste marširali na cesti v TakuSan proti Udlaši, da bi obšle levo krilo naše sprednje straže. To gibanje so naši izvesti-telji pravočasno opazili. Med streljanjem s puškami je bil en kozak ranjen in en konj ubit. Japonski oddelek, s katerim se je dne 30. maja spopaio naše konjeništvo, se je utaborii približno 4 kilometre od postaje Va-saukon. O nadaljnem prodiranju Japoncev od Saimatsi proti Fengvangčengu na cesti proti Ljaojangu ni ničesar opaziti. Ponesrečen poskus blokiranja. Iz Mukdena poročajo, da so Japonci v noči od 28. m. m. zopet poskušali zapreti Port Artur ter so odposlali trgovske ladije, da bi jih ob vhodu v pristanišče pogreznili. Toda ruski električni reflektorji so jih odkrili; nato so bile japonska topniCarka in 2 uničevalki torpedov s streli pogreznjene. Tr-gO'ske ladije so se umaknile. Glasom na-daljnih poročil iz Mukdena je zavzel general Stčssl dobro utrjeno pozicijo pri Port Ar-turju, katero zamorejo podpirati sprednje utrdbe portarturske. V Mukdenu hočejo znati, da je general Oku dobil več pomožnih čet iz Takušana. Daljni aaeedll Japonci. Rusi so zapustili Daljni, nakar so ga Japonci zasedli. — Uradna brzojavka, poroča, da so 30. minolega meseca zasedli Japonci Daljni. — (Reuterjevo poročilo.) Dne 30. m.jn. semkaj došli Kitajec je sporočil, da so Japonci zavzeli Daljni, ne da bi našli kakov odpor. — General Oku je sporočil, da je 30. m. m. zasedel japonski oddelek Daljni. Nad 100 trgovskih hiš, vojašnice, brzojav in kolodvor so našli Japonci nepoškodovane. Nad 200 železniških vagonov je Se za rabo, dočim so vsi železniški mostovi v oblizji razruieni. Doki in pomoli so vsi nepoškodovani. Na izhodu dokov so bili pogreznjeni mali parniki, — 31. pr, m. je došlo v Cifu 509 beguncev iz Daljnega in Talienvana. Zdi se, da so zapustili Rusi Taienvan dne 26. m. m. ter se podali v Port Artur, potem ko so uničili vse, kar bi moglo služiti Jipuncem. Glasom poroči! istih beguncev so Rusi zapustili dne 2G. m. m. Daljni; prej so pa razrušili kolodvor, tri trgovske ladje in več malih parni ko v. Po ne-ktk drugih vesteh so Rusi baje spraznili tudi topničarko .Bobr* in tri torpedovke. Draga poročila zalrjujo, da sj spravili Ruse te ladije v Port Artur ter da niso v Dtljneui uničeni doki in pornoli. Nadalje je d oš Ki poročilo, da so zahtevali roparji od prebivalstva davek. Dne 28. m. m. je mesto še gorelo. Neko džunko so roparji potopili, pri čemur je zgubilo življenje 50 Kitajcev. Ruske Izgube pri Klnču. Dopisnik .ruske brzojavne agenture* je sporočil iz Mukdena: Kakor je sedaj znano, je naš oddelek poškodoval vse še rabljive topove, ko je prepustil števdnu močnejemu sovražniku po osemurneni boju pozicije pri Kinču. Mi smo izgubili mrtvih in ranjen'«« :i0 častnikov in 800 podčastnikov in vojakov. Bosi v severu! Koreji. .Standard* ima iz Tokija poročilo: Zaradi ponovnih vpadov tnal h ruskih oddelkov v severno vztočni Koreji zapuščajo japonsVc žene, otroci in stari ljudje Gensan. Nikoliko jih je že dospelo v Fuzan, vendar ni položaj še nevaren. * Sinoči ni bito posebnih poročil z bojišča. Rusiji sovražni Ihti pa se trudijo obračati vso pozornost na Port-Artur, ki ima pasti, Kakor mislijo, v 14 dneh v roke Japoncev. Rusi so Port-Artur utrdili kar najbolje, pa tudi precej posadke imajo tam. Boj bo vsekakor strašan. Japonci bi mogli vzeti Port-Artur le z velikanskimi žrtvami in ob veliki premoči! Z&dnje vesti. Pri Lišatonu, severno od Pulantjena, so Rusi odbili Japonce. Pri Ingčengu so porazili Rusi oddelek japonske artiierije. — RuVi delajo z vso silo na to. da bi obvarovali Port-Artur. — V Koreji prodirajo Rusi uspešno. Prebivalstvo sovražno Japoncem. — : Japonci prodirajo proti Port-Ailurju. Začetek ob 8. uri in pol. Vstopnina 40 vinarjev. Hotel pri zlatem jelenu. Koncert vojaške godbe ZH bode danes tri vsako naslednjo soboto ^ZZ na vrtu hotela Sudbahn v nedeljo dne 5. junija •—~~ bode na ortu ------— dopoldanski koncert od 10 "z do 1212 popoludne Si>ira vojaška godba. ^ Dstopnina prosta« TrpvsMrH registroma zadruga z neomejenim jamstvom ? Gorici. v Izdatki. Prejemki. Promet v letu 1903. Račun blagajne: , Gotovina dne i. januvarja 1903 Račun deležev: Vplačam deleži....... Račun hranilnih vlog: Vloženo........ , .„ Račun posojil: Vrnjena posojila....... Račun naloženega denarja: Dvignjeno......, . , Račun reeskompta: Zajem........... Račun prehodnih zneskov. Vplačano ........ Račun vstopnin: Vplačane vstopnine in vpisnine Račun upra?nih troskov: Povrnjeni upravni troski . . . Račun doneskov le rezervi: Vplačila ... ....... Račun obresti: Prejete obresti posojil « nalož. denarja < < vredn. listin * zamudne obresti Račun stavbisča: Plačilo v poravnavo postavke v bil. 1902 ... Račun posestva: Prodaja........ Račun stavbnega oddelka: Vračilo . . 102990 92' 12233 39J 240 3348 89| K 18099624! 1445483 63 50555092 47675250 41472924 4852 72 579226 1694354] 139 11881920! 51144 65 2460250] 23000 Račun deležev: Izplačani dele^....... Račun hranilnih vlog: Dvignjeno . . . .,..... Račun posojil: Dana posojila........ Račun naloženega denarja: Naloženo.......... Račnn reeskompta: Odplačilo.......... Račnn prehodnih zneskov: Izplačano.......... Račun inventarja: Nakup........... Račun upravnih troskov: Upravni troškt za leto 1903 . Račun obresti: Izplačane obresti hran. vlog . . « « deležev . . . o « reeskompta . « « zajema pri stavbenem oddelku VII. ods. Vrnjene obresti posojil . . . . Račun stavbenega oddelka: Posojilo .......... Račun posestva: Nakup........... Račun blagajne: Gotovina 31, decembra 1903 pri H., III., IV, V., VI. in VH. ods. 329394831 Išče se zanesljiva oseba ženskega ali možkega spola, ki bi raznasala goriškim naročnikom nek dnevnik. Zamude na dan le 1 uro. Ponudbe z napovedjo plafie sprejema uprava ,Sofiew, Zguba. Račun zgube in dobička za leto 1903. Dobiček. Račun upravnih troskov: Upravni troškt za leto 1903 Račun inventarja: Odpis 10% na K 1180-...... Račun obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog < < reeskompta * < zajema pri stavbenemu oddelku Vli. ods. Vrnjene obreMi posojil Za I. s 90 i predpl. obresti posojil V letu 1903 za leto 1902 prejete obresti posojil ... V letu 1902 za leto S 903 plačane obresti reeskompta . . Narasle obresti deležev do 31. decembra 1902 K 27299-20 Izpl. obr. del. v 1.1903 *J2G09L13 K sVjas-ST Pm*: naraile obresti prejšnjih let K 30208- Račun bilance: Čisti dobiček za leto 1903 51,116 41 61482' 575 267 68| 7255 37 1174609 385 64 2379033 K v! K v! % 224G0I3 106284 79 17877 38 14674060 Račun vstopnin: Vplačana vstopnina in vpisnina Račun doneskov k rezervi: Vplačila........... Račun obresti: Prejete obresti posojil . « < nalož. denarja t zamudne obresti . . . V 1.1902 za 1.1903 pred. obr. pos. Za I. 1904 zaostale obr. posojil V I. 1903 za 1.1901 predplačane obresti reeskompta..... Nevzdignjene obr. vredn. listin Račun vrednostnih listin: Kurzni dobiček....... Račun posestva: Dobiček pri prodaji..... Račun tiskovin: Vrednost .... ..... 10299692 1223339 3348J89 4616721 14371515 817,29] 240H K v K |v ! 5792:26] I 139- 3862476] 360j 1224:581 600H 14674060 flkliua. B I L A H C A. Pasiua. K v K v K v K v I Račun blagajne: Račun deležev: I Gotovina 31. decembra 1903 pri Stanje 31. decembra 1903 . . . 29779274 j H., lit., IV,, V., VI., VII. odseku 30325 42 Račnn hranilnih vlog: 1 Račun posojil: Stanje 31. decembra 1903 . . . 149442001 Stanje 81. decembra 1903 . 169849217 Račun reeskompta: j J Račnn naloženega denarja: Stanje 31. decembra 1903 . . . 135362 — Stanje 31. dec 1903..... 8963072 Račun prehodnih zneskov: Račun vrednostnih listin: Stanje 31. decembra 1903 . . 41016 Stanje 31. decembra 1903 . . . 4360- Račun posojil pri stavbenem oddelka: Račun posojil pri stavbenem oddelku: 23000- Stanje 21. dec 1903 pri III. ods. c 31. « 1903 « IV. « « 31. « 1903 t V. * 1 I !. ! lili Račun obresti: Za 1.1904 predpl. obresti posojil 725537] « 31. • 1903 t VI. « 253000- Narasle obresti deležev 111. ods. t t « IV. > 13952 — 731520 Račun inventarja: V. « 408960 Vrednost.31. decembra 1903 . Račun obresti: 150098 t t IV. c Račun zgube in dobička: 1942:40 27299 20 j—¦ Za 1. 1903 zaostale obr. posojil 1437155 Dobiček do 31. decembra 1902 3992127 « I. 1904 predplačane obresti 87129 Prirastek v letu 1903..... 1787738 5779865] 1 Nevzdignjene obresti vredn. listin \ 240«- ^^*~**"^ i Vrednost tiskovin: 3000 hran., ) ^^**-~**^ posojilnih in deležnih knjižic 6001- ^^¦^^"^ i 2043338113 1 2043338 13 i 1 1 flačelstuo. riadzorstuo. Vsaka rodbina nuj bi v svoj prid rabila le Kathreinerje\ o Kiuippovo sladno kavo kot primes vsa':-duuji kavui pijjiL •¦•¦¦•¦¦¦••¦¦MMMtMgitmtl+j j Andrej Fajt 1 pekovski mojster i v Gorici ffia f eafra št. S. Sprejema naroČila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove - maše in godove, kolače za bir-X mance, poroke itd. Vsa naroČila t izvršuje točno in natančno po želji I naročnikov. f Ima tudi na prodaj različne moke, i fino pecivo, fina vina in likerje * po zmernih cenah. Za veliko noč priporoča goriške plnce, potice Itd. Doslej je Izšlo v zalogi »Goriške tiskarne fl. Gabršček" o Gorici ? knjig „0enca slouanskih pouestii" a a I. knjiga: 1. Figura. — 2. Iz križarskih bojev na Poljskem. — 3. Slepčovodja. — 4. Slika Iz gladnih let. — 5. 31ovaške sličice. — 6. Ada. 7. OčenaŠ. — 8. Sovražnik. — Cena........ K 1*— II. knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost — 5. Na brodu. — 6. Zlatija, vojaška nevesta. — 7. Žywila ali moč domovinske ljubezni. — 8. črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O Hiljakih. — Cena . . . . K 1*— III. knjiga: 1. »Prokleti ste...!« — 2. »Kadar pridem z vojne!« — 4. Pomladni mraz«. — 5. Slike. — 6. »Narodne pripovedke«. Cena.............K 1-20 IV. knjiga: 1. Rusinja. — 2. Prve rože. — 3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. — 5. Maščeval se je. -~ 6 Jetnikovi otroci. Cena .......K 1*20 V. knjiga: 1. Lux in tenebris lucet — 2. Moč ljubezni. -- 3. Že zopet — 4. Glasovi iz groba. — 5. Noč v gozdu. 6. Izdajalec. — 7. Gozd šumi. — 8. Dva mizarja. — Cena.....K 1*20 VI. knjiga: 1. Črtice z ogljem. -2. Ta tretja. — 3. Poroka po pomoti. — Cena K 1*20 VII. knjiga: 1. Bolnik. — 2. Dež. — 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ageju. — 5. Stari oče Zahar. — 6. Go-rolomov. — 7. Strašna osveta. — 8. Dva sina. — 9. Zakaj ? — Cena K 1*20 »Vpnec slov. povestij« prinaša prevode iz ruščine, poljščine, deSSine, slovašSine in srbohrvaščine. %— Izhaja v nedoloBedh rokih. Kdor naroa po pošti, naj pridene 10 otn. za poSlnlno. ev- Pošilja ae jedlno po povzetju ali naprej poslanim zneskom. -*q*i Ha zahleuanje pošiljamo cenik naše knJIŽeonf: zaloge. K Iv K vi j 189078 - P | . 863808 87 j 95586802 i 48637142 j 35796724 | 444256 43840 i 3940397 5611641 2669913 614827 I 576U ____267J68 8980649 l 253000- | 2343792 M | 3032542 ~ ; ["3293948 81 I Anton Potatzky v Gorici. >'a sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupoval šče nlmberškega lu drobnega blag« ter tkanin, prejo In nitij. POTREBŠČINE za pisariiiee, kadiioe in poptnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za Arojaše in čevljarje. Sreticjtce. — Kožni rencl. — Masne knjižice. lišna obuvala za Yse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krofinjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi, i &> » Garantiran rnsten brinjevec prodaja pc 2 K liter in po K 160- hektoliter Ante Subašič v Primoštenu {Dalmacija). - Anton Krušič = trgovec In krojaški mojster v Gorici, ulica Gius. Verdi št 33. naznanja slavn. občinstvu, da je dobil ravnokar sveže angležko in avstrijsko blago raznih vrst v veliki izberi za bližajočo se spomladno sezono. Enako je dospela ravnokar velika izbira gotovih oblek in površnikov za pomladansko sezono. Zaizdelek iz lastnega blaga jamčim. 4%nton Pečenke Vrtna ohca 8 — GORICA - Via OiardiT". S priporoča pristna bela j&^&|gr briskib, dai-In črna vina jLsj^|P* mattnskifc \r iz vipavskih, ^^» Isterskih furlanskih, ¦* vinogradov. Dostavna na dom in razpošilja po železnici na ?se kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi utorce. Camm zvara«. Paatraiba paitaaa. i^arol prašču\, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za ninogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Prva koneesUoiiirann delavnica ss motornim obratom za tino mehaniko, liziko, ma-temutiko, optiko, tino bruSonjii in poliranje itd. j Vpeljava strelovodov, brzojavov. liiSnih telefonov, plina in vode. J Poprave so izvršujejo hitro in po ceni. 1 Ivan Potočnik: & A. Hlipl Gorica, za vojašnico. j Precizijska delavnica predmetov za merjenje, Bogata zaloga j raznih predmetov za razsvetljavo za plinov o in električno inč. Fosamezoi deli za električno, plinovo vodno * parno vpeljavo. Pumpe, železne in kovinske i cevi. Zaloga mesarskega o odja, kuhinjskih +¦ j j nožev, brivskih britev, Skarij itd. L Razp Slljatev na 'VŽelo se Izvrši hitro hi > | J — po ceni. — > a*« Mizarska zadruga ** v Gorici - Solkanu •'¦¦'"" vpisana zadruga z omejenim jatistvom ¦ „ ¦¦„ tovarna s strojev« lin obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogov —------ ter sprejema v delo vsa večja stavbena d la. __—zr—~ Podružnica v Trstu Via di Plazza vecr.ila 1. Zastopstvo v Spljetu tor Orijentu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Veliki požar! zamore so lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimi = = brizgalnica li nove sestave, koje od de .ie in leve strani vodo vlečcjc in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno S R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. i i 129 odlikovanj i i JA . Seflaj glfl. 70 zelo znižane vozne cene v Prej alft. 105 Kavno ista vožnja in postrežba kakdr prej Ameriko Iz Ljubljane v Novi-York samo gld. 70 j s prosto dobro hrano že v Hamburgu I v dežel*: Ponikvivanja, Ohio, I linote, M tmesota. Motilana, Califurni^t itd. toliko viftje ko-| likor je tarif h u cena po amrriski železnici; s priznano najboljšimi parmki družbe Hamburg - Amerika Linie [ Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrb1, naj posljo- i>0 kron j aro na moj naslov : Fr. Seunig Ljubljana, Dunajska cesta 31. po 41» Amnrfi73Piiclm nncniih ponujamo na ir> do Oo letno odplačovnnjo potom fllHUI UidblJ&KU (ItldUjllU pi.vih kreditnih zavodov iz .Budimpešto in inozemstva do \ conilno vrodnosti proti vknjižbi na I. in II. mesto. Ikplllli krprflf f I)lJh°vmkom. častnikom, državnim in zasebnim uradnikom UOGUiti llicuit. trgovcem, obrtnikom s porokom ali brez poroka na 1 do 15-letno odplačevanje. Izvršuje so hitro kulantno In diskretno. Konverzija bančnih in privatnih dolgov — meller foajos es larsai = bančni zavod Budimpešta, DI. Džuid-utcza 15. (Protokolirana tvrdka.) (fro ' * marko za odgovor.) Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemno zavarovalna banka v Prag*! Rezorvni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine In kapltallje: 75,000 000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države x vsaakezi slavaaske-aarsclae uprava. Vti pojasnili il»J«i Gnnoralnl zastop v Ljubljani, čigar pisarni so ? lastotj Saažiiij bili Oospodskih ulieah štev. tsa. Zavaruje poslopja in premičnine proti požaruim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljti »loven, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička Izdatne podpore v narodne in abčnokorlstne namene. Zahteuajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo z znamko „JELE1I". -*y Varstvena znamka. Ono je INP^ zajamčeno čisto -%H| in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj dobro pazi da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN . Georg Schlcht Aussig a. E. — Največja tovarna to vrste na evropejskem ozemlju! = Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št. 9. — Dobiua se pousodi