HochJSbl. k, k. HofbibJiothek, Wien V G-orici, 10. februarija 1876. Te& „SoLa" izhaja vsak fetvrtek in velja s poSto prejemana ali v Oorici na dom-po§i!jana: \\ Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.3'» "W. Cetvrt leta . . . . ,,1.20 Pri ozoanilih in prav tako pri ,.po~ ^ ilanlcah" se pladuje za navaduo tristop-»o vrsto: 8 kr. ffc se tiska I krat 7 it »> »» t» 2 „ 6 » » »i » * „ Za veLe drke po protforii. Glasilo slovenskcga politifricga dnistva gorMcga m forambo iiarodnili pravic. Posamezne iteville seTttfoiwijo pi> 10 soldov v Gorici v tobakarniei v go-sposki ul'ci blizo „treh kron*'. — v Tr.-tH v tobakaruici „Via dclla ca-sPi-nm G.)". Narocnina in dopisi naj se blago-voljjjio poSiljjijo pod naslovora: Viktor Doleitoc v Gorici, — t Rokoplsi so ne vntftijo; dopisi »nj so Wagovbljno fran-knjojo. — U-.'lalcoiu in drugim neprp-jiioznim se naro&iina zn\U, ako se ogla-se pit umlivistvu. Blagostanje prvi je vir narodne 6b.sH in neodvtsnosti. I. (Slovftnskim kmotom v nvsPti preinisk'kJ Vse tozi po naSej dezeli, da so tlavki prcveliki, da nij denarja, da lit* mure, kedor kaj iina blaga, dobro prodati ga. Kakor povsod v Avstriji se tudi pri nas ta predniet vsestransko praiueta, poinoc* se i&ee in tirja, pa nij je ntijti in nekateri celo obupajo. Do.sti jih je zlasti po gorah, ki se britko pritozavajo. da nij veft dda v drugib kronoviunb in velikih mestih. To je fista resnica; ne privatue osebe, ne drustva ne ino-rejo delati kakor pretekla leta, ker je velikauski po-lom skoro vse zadel, zato pa ne more tudi driava no, iotiti ge velikih del na bkupne stro&ke. Toda dozele iu narodi morajo vecKlel v sebi in doma iskati in najti blagostanje, v nesrett pa pomoft in resitew Naj lepSi zgk'd nam je v naSih casih Francjja, katera je po tolikih nezgodah, po tolikih zgubah in stroskih zopet na nogah, zopet krepka in je svoje dohodkc tako pomnofila. da nijina vec deficits, temveg daostaja milijonov v drzavui btagajuki. Fraucozi so pa pose-ben narod, ki so vse 2ile napeli in vse Srtovali, ke-dar je SIo za ujih obstoj in za narodovo fast. V ve« liki novanicvsti so m pomeriie vse politique stiuuke, vsaka je imela pred v(:m\ domovine in naroda srcCo, in klic: „naj 2ivi uarod!J, vse je iiAvdusil, zediuil, po-bratil. Po nesieti pa kaiejo, akoptam zopetstiancari-jo, tako delavnost iu euetiijo in toliko izvuzavajo v zunauje dezcle, da kmali popravijo Skodo in kntali bodo se bolj cvr&t in til narod, ko poprej. Zakaj nij pri was v Avstriji tako, saj iraa krep-ke, 2ivaline in talentiiaue narode? Kakor je znano zato, ker ho^ejo nekateri nadvladati, ker je velika ne-sloga meu nijini, ker se je vgnjezdila sebiCnost iu demoralizacija v uiarsikaterih kvogih. Ako pa nedejo nekateri izmed njih popustiti teb tiapafoosti, uajse pouzdiguejo in podajo k defu, pak ua-pred ku zedinijo eaj felovani, ki imajo toliko uzrokov, da bi morali zloino postopati ne samo v politiki, tt>mu6 tudi na polji gmotnih interesov. Cehi so izmed av-Rtrijiskilt Slovanov prvi, kar se tice politique zavedno-Hi in krepkosti* oui so tudi ptvi glede materijaluega Mzvoja, bodisi da se ozremo na poljedebtvo, rokodel* Btvo ali obrtnijo in iabrikaeijo. Cu se pa i njimi Se bolj tieznanimo, vidimo, da so tudi dusevno kaj zbu-Jeni in delavui. MOTEK V K 0 P E L J I ii. Tarn Ijer SoSa t? blagem kraju Vije m. podobnem raju .... l*o koro§kej Cesti-v kopelj? bo radovedno ugi-bala prijazna citateljica, bo ugibal celo v zemljepisji dobro podkovau cltatelj. Da, da I nied Sv. Goro in Soco je ropotala sred5ijeve§ka kaleSa in peljala me na-ravnost v kopeljni kraj, le^efi v romautieni soLki do-lini. Ne bom popisaval dolgotasnega potovanja, nitite-ga ne boni pravil, kolikokrat sem na potu zajecal in zastokal, kedar so se kolesa ob eestni. gruS6 zadevala in kako se mi je mravliu6je mergoleiije po kozi in pod kozo vzbujalo in sirilo, kedar je zatvorjeno kolo na-vzdol po klancih praskalo in Skripalo, da sem si moral uSesi s platdom masiti. Bolnik noma oCesa za krasoto narave, on ne obfiuti, ne okusi radenti, kakor-sno vzljia brezskerbno potovauje \ veselem, zdravem ^loveku. Srten godemjafi se premika na vozu iz kota v kot in naj je narava okrog njega Se tako mikavua ja veiicastuu, uaj slavcem in gkorjaucem in kosom Rploh jo resiiiaio, da tlnsovni razvoj bo;j;al:i Iju-(H; da pa ni.itorijalao blagosUnji1. poma^a zopi't Siii-ti oiuiko in v«ik nnpivdek, kajti brez dciiarju je pre-te2avno Stiidirati, poskuSavati in podpirati nuroduu nil znansfvi'iie, sploh iilauc iianicin1. Tudi na Hrvatskem vidimo velik diiSevcu nupve-dek, ker poripiiiijo bngalimd in voliki ponestniki znan-stvene znvode, celo vseiu'ili.^e, akademijo znanstev in i di-zelno glt-daliSfu'. J Ali najtredek na matcrijaliMMu polji nij velik, ker se je ljudstvo premalo du^evno zdramilo. Pii Srliili v Vojvodini so (»nake nizinere; Slovaki pa, ta krntek in ponizen narod, ne lnnrcjo napredovati, ker jih tep-ta oholi Madjar. kakor da Id su2ua raja bill. Od ubo-gega naroda osuovane gimnazije in niatico so liberal-ni Madjari zatrli, Ces, da je vse to potlpora pansla-vizmu! KakoSne da so pa huh-.-ore pri tins Slovencih, znano je; dostikrat m jili razgruili Sofa, drugl Cusopisi in dez^hii zbori. NaS dobro obtlarjenl naio.l dtiScvuo premalo na* />rednje zarad obfno zimnih ovir, in zalo se ne more gmotno povzdigniti, kakor j« treba. Kcs je sieei', So sobo v svoj*ij residenci. Kaj hofiete vefi? Neprica-kovana Cast me malo pomade in pogreje po 2ilah, da zahim za trenutek perve merScalice, ki mi uie nazua-nja, da mi je na sledu stara nevSeCua prijateljica, ka* terej bi bil tako rad ubestal - za vedno veine Case. Krepilna juha je kmalo pouiita, naglo, kolikor mi je bilo, revni pari, mogofie, se vzdignem, oklenem se pod pazduho strc^aju, s kateriin se pofiasi pomiceva pro* ti gostoljubni zupanovi hi§i. Hotelier in njegovi ma odhajajocega nekako milo pozdravljajo in menda se ne motim, da so me z otozaimi pogledi porazumuo med seboj pomilovali; kakor bi bili hoteli refii: Tako cudodelna vendar Se ni naSa kopelj, da bi takemu jetkovcu v omertvelih Lilah zopet obudila novo 4ive-nje. PriSel si v kopelj - ali se zopet verneS v lepp Gorico? Bog vel * Zupanovi mi odkasiejo zares prav prostornov zrac-no, prijazno sobauo z xazgledom proti klancu, po ka-terem sem se v vas pripeljal. A ni ga divaua, ni je poltrone, kamor bi bil tako neizmerno rad zvernil svoje" vtrujene kosti. Dolga rudeca miza, za ujo enako dolga, terda klop, dva priprosta stola z rumeiio slain-natitn sedalom —to je vsa oprava v 2ivo pobarvauej sobi; za kopejjnega.^osta paC malo borna. Pardoaj Dopisi. .V SoriCI S.febroarija. (Ajdovska 2ele-*ni4^)«M teia naslovomjepriobciluradnili&t ,,Os-servatere Triestino* v svoji leto§uji 25 Stev. zaaiini? clanek, iz katerega hocemo glavne tocke posneti. In-ismriii&mcm tovarisi so sproiili misel in jovposeb-nera tiskopisu razlo2ili o zeleziiici, ki uaj bi se iz-delala od Trsta cez Kras do AjdovScine. Ta predlog je vzbudii prav zive simpatije v obsirnem krogu pri-vrieucev, kateri so ga sicer glede na primeruo nwj-hen xnesek stroskov in na obile dohodke, koje so v* zbuditelji te misli proracwiili, z nekako nezaupuostjo sprejvli a rau vendar vso svojo pozoruost odmrntH. Ker bi vtegnila taka zVlezniea Trzaskerou mestu jako ugajati, ustanovili so celo gatasiri ozji odbur, katen nij bi pretresal in dopohul v omejenem tiskopisu ua-brane date. Ta odbor je nabiral na celi citi najna-taucnejse statisttcne vesti o trgovskem obcevanji med Tffttom in doticnimi kraji. Inienir Marguui pa, koji Ja poaebuo na Ogerskein trie vec frhwiic dodelal, preiskaval je na lien kraja vsa dcla, ki bi se imela v ta nameu izvrSiti. Uspeh tj in v ta namen bi mu jako hasuila nacrtana zele/.nica do Ajdorscuie, kder bi tudi mestjani zaradi krasne okolice iskali poletnega hladu. NatanCno nacrtovanje te zeleznicne proge bo sta* lo okoli 10.000 gld. in uze se uabirajo dotiCni done-ski, s katcrimi postauejo delczuiki solastniki nacrta. Stopinje, katere je odbor uze naredil pri najvi-iSih vladnih oblastih in pri drzavuem zboi u, obetajo novi 2elezni«ni Crti vso podporo, katere potrebnje. — Pozvedamo, da jemnogo obcin v to privolilo, da odsto-pijo brezpla(no za zeleznico potrebna zemljisca. Z ozirom na vse U> in na velik dobidek, ka-terega bi imeli akcijonisti, posebno pa trzasko niesto, nadejati se je, da se ta zeleztiicni nactt skoro gotovo in sicer v nedavni dobi izvrSi. V tcm zmislu pise uradni ^Osssenatore" in mi ne dostavijamo druzega, nego: Bog daj! glayne najpotrebnejSe mobilje sem vendar le zabii in to je postelja. Visoka, da komaj oglavje dosezam in da bi moral po lestvici vanjo kobacati, ako bi mi stre-zaj ne pomagal. Pozneje sem kot rekonvalescent u2e bolje sprevidel praktifiuost tako visoke postelje. Pri-merna telovadba namrec prav izdatuo pospesuje, da se okrevajocemu Cloveku zopet povracajo zgubljene moci in tn sem moral telovaditi, kedar sem hotel v posteljo in kedar sem hotel iz nje. A moja postelja je imela Se drugo veliko prakti6nej§o stran — bila je Sirpka zadpsta za Stiri take drobince, kakoi-sen sem jaz in ker se nierzlicev clovek pogostoma poti, pre-potil sem jo lahko v eni nodi ua stirih mestih in se potem zopet na pervo posuseno inesto zavalil. §e je zlata zarja rudefiila zahodno nebo, ko sem me-8eca julija v dvojno odejo zavit perve poskusiije deial o praktiCnosti iupanove postelje. In obnesle so se. Hert&fctt je kmalo prenehala in nasleduice nje ni bi-bilo za Djo- Prav tako! sem si mislil in Bog daj, da bi je nikdar ve6 ue bilohudobne sitaicel In ker sem tako pobozno prosed zdihnil - usliSalo me jb milostno nebo. Se so me pervl teden vsak veLer pla§ile mer-rlifne predhoduice, po kosteh se sirijoce merScalice, *a prav* treslice in bilo ved. —• Zdravil nisem r&bil nobenih; nek sladak, bomeopaticen drobiz, kojega mi JZ SezSUie 7. febmarija. (Izv. dop.) Bela, sm-zna, do dvajset centimetrov debeia zunska odeja pokrivala je sicer kraske phutjave, siviT snega polni nblaei piavali so steer pci nebeskem ob/orji, & vendar je od blizii in dele* toltko rooskega in neinega, izbra-ni'ga zenskega sveia k binutiu j tiasej citaluitnej vese-liii piivroFo, da je bila pro.stor»a dvoratw v dvorih Iva;ia pi. Skaramangi* dustattio uapoliijcnu. Pet god-rev lifiuvanuv jc tako krepko in iteitio. tako zivo in niilo drvito lehka g-ilaia pu strtmah uupetih, in iz skun tov iu baj.sa je tako prijetne glasove izmikalo, da so blt*hi»rneiiiu sluSateljn oil miline oftsa radot»ti igra-le. V'esela igra: „Bob iz Kranja" je bila kaj spret-no in izurjfiuj igratia in nasi diletantje so zopet si-jajuo dokazali, da so kos §e tako tezkej gledisniej igrt. Potinjo iz Kianja pieds^avljaia je g. Micika Sila iz Kazdrtega in je zadevni dvej pesutici tez rahlo glaive se sviranje tako izvrstno ptrla, da je po vsi-j pravici zela zasluzeno zahvalo blagodarnega obeinstva. r»g. Uvek, ko (Jrabez. Fran. Uoiifr ko imu% Fran. Leban ko nastavnik (uieijster) in guspa Cvek-ova, ro-doiu iz §konje-Ioke, ko verenica biii so v svojih ro-Irth popolnotua doiua. Rusnico nam je izpovedutt, da uej bilo slavuo obcinstvo skoraj se z uobeuo gledisc-ao predstavo tako zadovoljno, kakor z igro: ffBob iz Kranja." Kakor pa nas veaeli to porocati, motamo ob etictu svojo zalost in nevoljo izreci, da ne moremo vsled raznih spletek in rovatij tukajsnega Cudnega svet nika dobiti za oder nobeue santice domacice. V soboto s:no izrocili nutteri zemlji g- Karoia ZupanC'iCa, c. kr. pensiouiranega pristava c. kr. mesto-dt-^stva primorsjiega, zupanijskt'ga iu okrajno solske-ga sovetnika. 'I njim ju izgubila nasa zujjanija ne-ustiasljivega, iniergicupga starasino, uase sole pa krep-kt'ga iiadzoruika. Kit je inoj* iiwl w. bvet, ue razu-zdaii, in ker je mini od kapa (uirtuda) udarjeti ne-spovedan in ne v sveto olje dejan, bil je nas gospod pluvau izrekel niosko besedo, da ga ne sprovede na grobove, a odstopivSi pozneje od svoje naniere, pova-bii je sam Se tretjega duhovuika k spremstvu. Vkljub dcztvitemu vremenu vilo so je za trugo uz glaso zvo-nov prav obilo ljudstva tjaT kamor mofc proganjalcev ne se2e, tja, kjer bratoljubje vlada iu kj^r strastij ne buci vihar. Kaj nevsecno nas je dirr.ola uepri6akovam\ Vest, da ne pride „Slavec* na ^adrijo pustno uedeljo v Se-zauo in da nam ne more kapelnik Weber regiuienta odst<>piti za isti den sedeni uioi gudcev. Pomagati si bodemo znali pa diagafie, da bode isto nedeljo pri nas taka veselica, ki bo sluzila na C'ast uas?j prijaz-nej Sezaui. Pred nekolikimi dncvi pride v Selano neznaao momC'c golobrado, po vojaski obleceno in stopivSe v gostilaico Lurencevo dade si odkazati sobo ua prvem podu, da bi v njej odpocinol. Nesrefa je liotela, da so ga odpeljali v sobo, kjer so imeli v zapvtem skri-nji shrairjeue stare, sreberue petice in dvajsetice. zla-teniuo in rnznc druge dragocene iiSpe. NaspavSe se momee ustune, pobere tajno vse dragocenosti do tri sto goldinarjev Vredne in poslovivse se odide, Bog ve kamo. Vkljub vsemu poprasevanju, brzojavljenju in pire-iskovanju nij o njeui m duha ni sluha. Denes je pri nas seja okrajnega solskega sveto-valstva. Ker se novi Solski sovetuici uie eel den po-svetujo in ker jih uie pozno po drugem veiernem je preskrboval star vojaski zdravnik v sosednem tergu. trosil sem 2upanovi kureti«i, koja se je po njem prav dobro pofutila; jaz sam sem pa pripuscai vso svojo kuro mili materi naravi, der^ec se zvesto stare-ga pregovora: Najboljsi zdravnik je narava. V ju-tro kozarec bladne studenfrjic?, in boljse ne najdes uikder, nego je v uaSem kopeljnem kraji. pol ure pozneje kupica frisne mol2e, ob deseti in o poindne skledica krepke juhe, za juzino kupica planinskega mleka in zvecer zopet dobre jahe — s takimi zdravili mi je stregla skerbua mati hotelierka in ko je slo le vedno na boVje. dodajala mi je tudi kako kuretinoali telecjo koscito in polagoma, ko so se mi zacenjali oeesi bistriti in lici rudeti, mnozila je previdno in ra-zumuo porcije ter mi piivoscila pri obedu vsak dan obilnej§i poiirek bozje viuske kapljice. Ravnala je z menoj, kakor najskerbnejsa mati se svojim otrokom, dokler sem stal trdno na nogah. Bog jej plati, bla-gej materi hotelierkil Tako sem v 10 dneh srecao in uspesno dognal pervi del svoje kure. Med tem so dohajali drugi ko-peljni gostje; obcevanje je postajalo vsak dan Sivah-nejse in zivenje vsak dau prijetuejse — priCela je prava kopeljna saisona v nasej konelji „en miuiatur." zvonenji nej videti iz prostorov c. kr. okrajnega gla-vai-stva, rese gotovo kaj velevazne zadeve. Drhal §est in trideset cigunov, ktero so proseski c. kr. oioznici naSemu c. kr. glavarstvu s kolesi in konji vred predali, klati se uze eel teden, ne vemo ni zakaj, ni pokaj po Sezaui. Iiavno prav jim je pri-sla kaj lepa krava, ki je gosp. pi. Skaramangi nemogy sa se okotiti s teletom vred poginola. Da bi se ti ne-priljodni gostje le v kratkem pobrali od todi v bla-ieue poki-ajine svoje svete vugarske zemlje! IZ triaske Okolice 8.februarija(Izv.dop.) Na Proseku je ietos pripravniea za uciteljsko izobra^evalisce Se precej dobro obiskauu. Zvedel sem, da je vseh nSeucev 24 in mej temi samo dva slusatelja, ker ni-mata la Solo po&tavue staiosti. Preteceui teden je dobilo 10 rednih ufencev derzavno podporo, vsak po 40 glM katerih polovico so koj p:ejeli, drugo polovico pa prejmfjo meseca inaja, Za celo solo je tedaj do-voljenih 400 gl Konec laihskega solskega leta je bilo vseh rednih ucecev 11, od ten je bilo 8 puseenih k sprejemni presku^nji v Koper, katero so tudi vsi dobro prestali. Pred nekaj dnevi sem zvedel, da je enaka pripravniea v Kobaridu zvezana s tamosnjo ljudsko solo, kar gotovo poduk v obeli solah muogo pospesu« j','. (ior na Proseku pa tega ni. Taut je pripravniea popolnoma loCena od ljudske Sole, katero zadujo ter-zaski magistrat izderzuje. Tega kriv je bojda slut'aj. da ni hotel magistrat za pripravuico v ljudsko sol-skem poslupji prostora prepustiti, akopram vet sob praziiili stoji. in bi bil tudi za to primeruo odskndo-van. Kaj da je tega uzrok, ne bom preiskoval, povein samo to, kar sem pred nekaj dnevi slisal: I.wuil se je menda nek magistratni svetovalec, da samo rudi tega ni hotel m-igistrat dati za pripravuico prostora, ker se v njej ne dela propaganda za italjansciwo. Kako tola2iloije to za nas slovenske okoliCane! Zavoljo tega bodi pa nasa skrb, da drugo leto se vec uL»m* cev v pripravuico ua Prosek posljemo, da bode visoka vlada videla, da njeno naredbo z hvab'zniin sreem sprejmemo, in da stroski, katere ona izda za to Solo, v re*nici sluzijo v prid in omiko nas okolicanov, Kakor se mi je pravilo, uima pripravniea Ic naloge izo* braztivati mladeuicev za ucitcljski titan, amnak ona ima tudi menda nam mi podeljevati inladini ono stopinjo omi-ke, katera ju dan daues vsakeiuu potrebna brcz ra-zlike stauu. I'o tem takem ona nekako nadomestuju nifM'a;i>ko solo, katere pri nas ze tako se nimamo, in je tako bitro tudi ne bo>no se imeli. Radi tega se oberuem da vas, okoliCanski posestniki iu bo-gatini: Mesto, da posiljate vase sinove le iz naniena da bi se za dom nekeliko bolj omikali v italjansko realko in giumazijo v Terst, kjer se 2e zgodaj naser* kajo tujega soka, ter postauejo potem pravi izdajice naroda, posljite je rajsi v to pripravuico na Prosek, kj»*r se bodo naucili potrebuih ved po poti razuma, na podlagi maternega jezika. In tako nam bode vis. vlada ta dobrodejui zavod se muogo in muogo let izderzevala. Okolicaaski rojenak. IZ Ljubljana, due G. feb. (Izv. dop.) pKedor govoriti kaj ne ve, vreme hvali ali toii* zabavlja eden na] boljsih nasih pesnikov onim, koji bi radi pisali. pa ne ved>—kaj; unsua pesaikovega ne omen jam, saj je uie vsein znauo, drugic pa, ker ueceui zopet upi-hati iz tlece iskrice ognja, koji je ob svojem Casu tako visoko gnal svoj zubelj, da se je bil marsikateri—• Aparil i da ga .^e dandeaes rami skeli. Vkljub temu so pa vendar iu nekatori, koji se protivijo ocividnim dokazom obce znanega strokovnjaka i pisejo se vedno, kakor leta splosne revolucije; p: im :rjal hi jib lebko onej samovoljnej i terdovratnej Seni, koja je vedno terdila, da trava se stiiie; moz njen jo je hotel iz zacetka z lepa prepricati, da trava se zanje, a ne stride; ona pa — prav po babjera kopitu vstvarjena—je zoperovala: trava se strUe, i trava se stiiie, i trava se stdie, toliko casa, da se je moil strasno razserdil i jo vergel v vodo; kadar je bila u2e spodaj, da nij mogla ve6 upiti, je pa roko molela ua poversje i pri-blizevaje i oddatjevaje kazalec i srednik dajala zname-nje na K«*egu stojeCemu moiu, da trava se—striae 1 Tako . ,.oboljs!jivi se mi zde oni. Oho ! kje pa sem ? Hajd' k vremenu I Snega ima« mo tukaj kar ua .metre" (po tej meri je pii crevljar v zadnjej slovenskej predstavi: wLumpaci Yagabund14' vino i ,snops*) i gotovo ne 3a2em, do je blizo meter visok; vceraj je tako gosto kid a! ves dan, da srm se cudil, kje ga mcrejo na nelu tako bitiov fabriciratit Kttkor povscd, tako tudi tukaj cele noci podpla-te tergajc—za laiod, a ne &rmo ?a slovcnski, timvec tudi za ntmski i lolj v obilncm stevilu ; prav imajo: pust nij za politiko! V zttaimnje postbhega sposto-vanja do noicavega Km into, odlozim tudi jaz pero za denes i vam ne pisem nic izvanrednega, — saj r.e vem nic!— Vendar eno pustno mi dovolite : Prtd nekaj iia-som bil sem zaSel v neko tnkajsnjo prodajalnico du-hana. kjer sem slisal pripovedati precuduo novito od kmeta Gorenjca, da se mu je ravnokar rodila h^eikft —se vsemi zobmi I Ta bode gotovo godceva / tZ Ljttbljane, 8. februarija. (Izv. dop.) (Vrerae. Vazne vesti iz Hercegovine.) IzLjubljane — dvakrat bele, tako bi moral daues svoj dopis zaceti! Zadnjifi enkrat sem vam pisal, da je v Ljub-Ijani in po Kranjskem sploh palo veliko snega. V Ljubljani smo ga imeli dva dobra crevlja. Ljudje so si z veHko tezavo naredili gazi, da so mogli eden do drugega. Proti koncu meseca januarija ga je neko-liko skopnelo, gazi so se ugladile in uze smo se na-dejali, da nam ali solnce all pa ugodno ju2no vreme v kratkeir pobere sicer lepo, a malo neprijetno, de-belo snezeno odejo. A 5. t. m. zacne za ranega jutra sne^iti in snezilo je ves boiji dan tako neusiniljeno, drobno, a izdatuo, da je palo do veLera najmanj 70-80 centimetrov novega snega. Ker je bilo 8e statega obilo, iraamo ga zdaj po Ljubljani, zares dvakrat brli, ftrez 1 eel meter! Proinet je silno tezaven, posebno za zivino in vozove, a po Sirokih ulicah se se pride dalje. Po ozkik ulicah pa, koder so za pefice ozke gazi naredili ter sueg ua sredo zmetali, ga lezi cele gore, in v nedeljo ga je Halo po nekatonh me-stih za 2 metra visoko ali pa se veft! Take ulice so za zivino iz cela zpprte. — Ker je gotovo tudi po kmetih palo mnogo snega, preti Ljubljani zaprtija. Posebno tvnla bode za kurjuvo in tisti mali zivez, ki se vsak dau sproti na trgu kupuje. 5. t. in. smo o;!.-juvoli zuuiinivo vreinensko pri-kazen. V tem ko je suezilo, kakor bi bili beraci cunje tvgali. je proti jngn tudi g r in e 1 o, kakor bi se bil svet podiral. KuivSt pravi; kudar po zimi grmi, rad sneg zapade; in res, Se dunes se nebo nij ujas-uilo in po inalei. Se vedno „drobni sneg, beli sueg" naletava. Ljubljana in Gorica — kak razlocek I Pri vas polno.vijolic, pri nas eel meter suega I Pred kakimi desetimi duevi je bil v Ljubljani kapitan Barbieux, ustaski cetovodja izHercegovine. Vracal se je z Duuaja. Kaj je ituel onde opraviti, Vam ne moreni, neceni in ne smem pisati. A opravU je vse „tres bien", kakor je sam rekel. Kapitan Barbieux je prej sluzil v francoski vojski v Al-gierju. V Hereegovino ga je poslal francoski pod* porni komite, Mozje, ki so v Ljubljani govurili z* njhn, pripovedujejo, da je vrl, pogumen in evropski jako izobra2en moi. Piipovedovnl je mej drugiin o hcreegovhiskem upuru prav zanimive stvtui. Pravi, da ustttsi morajo ravno zdaj po zimi uspesiio boriti se, ce hole kaj dosed, kajti pomlad ne pride satno za ustaSe nego tudi za Turke, iu Turkom se bode Se bolj prilegala. Hvalil je tudi turfike gen era I e. da so tazumni voditclji, a kaj, ko nizji neizobrazeni turski oticirji nijso za niC in vselej Bkaze, kar jiin general! zapovedo. Mej prostovoljci so mu posebno Slovenei po godu. Posebno zadovoljen je z VaSiin rojakom Goi icanoni J a n k o m S t i b j e 1 o m. Rekel je, da je vesten Clovek, pogumen voj«k in uavduseu za idejo, za katero je scl v vojno. Tudi Hubmajerja je mocno hvahl. L j u b o b r a t i c je vrl, izobrazen mo2 in dober poveljnik. Njegovo geslo je bilo: „Pre-zenimo najprej Turka iz Hercegovine, potem ugibajmo, cigava bode Herccgoviua V S tem pa Cruagora uij bila zadovoljna iu Ljubobratic je moral odstopiti. Lrna gora hoce Hercegoviuo ua vsak naeiu osvojiti si. Peko Pavlovic in drugi niozje te bire so BhajdukiK, izvrstni v boji, a brez izobraienosti. UstaSi najbolj potre-bujejo topov — brez ten ne opravijo niOsa. Ce si daneB osvoje ta ali oni okraj, to nepomaga nic, kajti fiotem prido Tnrki ter jih s topovi preieuo. Ko bi meli ustasi vsaj eno baterijo, bi se veliko laze In uspesnejse bili. Tolil je tudi, da duhovseiua i katoliska i pravoslavua, ustanek zavira ter s Turin viece, le malo je katoliskih duhovnikov in popov, ki bi ustase podpirali. Vceraj je dosel telegram v Ljubljano, da je iz Zagreb a odrinilo cesarsko topnistvo ua boseusko mejo. Iz drugega, bistrega vojaskega vira sem izve-del, da je ljubljauski polk, ki zdaj v Trstu biva, dobil pove|je, naj bode pripravljen, da odrine v D a 1-macijo. Bliza se nam krvava pomlad. selieo z gledalistfno prodstavo v prav tak blagi namen v Vitliuu onkraj Save, akopram brez vsako priprave, ali „vhoteuju jo moii!" V 1-i dnek bil jelepoder uze go-tov, mladi dramatikarji so se svojiU rol poprijeli in 30. januarija bil je v pervikrat v teh krajih „Cerni Peter" z naj boljsim uspehem predstavljan. Sopet tu so bili piostori verlega g. Ursifia napolnjeni; igialci, nastopijij, vsr je bilo radovedno, kako bode izpala ta „komedija", kajti lckntenm zagrizenim ncinskutarjeni nij slo to v glavo, da zamorejo Slovenci v (alio krat-kem casu osuovati besedo z gledis6no igio, petjem, tombolo iu plesoin. A prefiuditi se nijso mogli, vidsi s kako izverstniin uspt-hom so'gospodje diletahtjo »Cer-nega Petra" predstavljali. Najcastneje je resila svojo nalogo Rozika; gospo-difiina Emilija Avsenckova, lepa. Jjuboznjiva prikazen je se svojo spretuostjo kar ob^instvo ofarala; vein se je na deskah, ki pom.-iiijo, svff, tako douui^i, kakor bi bila v resnici pivd.stavljala zaljubljeiiodjaujez mladi m Vilhelmom, katerega pa Vain ne bom popisaval in hvalil, ker ga (iorifiaiiji* uze predobro poznnte. (losp. Blauee ji>. tudi prav dobro predstavljal starega gozdnarja. saino premalo resell je bil. Petju je bilo pod voiUtvom g. AnsteiSica izver-stno; sploh gre temu iiiisemu poterpe^ljivemu in ver-lemu pevovodji najveea zahvala, da, gratuliral bi Vain, ce bi Goricanje iineli vztaven VaSega;! uevtrudljivega g. Hribarja Se enega Siiwtersica, kateri je pri besedi v Viilimi 10 gospodicin na odru imel; kako je to lepo, slisati mile glasove iz krasnih ust ne^nega spola! i Tedaj Bog Vas ^ivi vorlc pevice in ne odveeite nam ! svoje pomoi'i i v bodoce,! Tu se je sopet nabraio za revue solarftku 80 foriutov. No, gg. nasprotniki, ali nij to krasen namen pevskega drustva, proti kateremu se Vi tako merzlo vfidete? Zdaj pa 5e par besedi. To fcivahno drustvovanja in razveseljevanje je v primeri k navaducmu, mertvemu druilbiiiskem ^ivenji v nuftih krajih pomenljivo in vsak clovek bi se moral za njc zanimati in tudi nnsprotnik naSe poSteno doinoljubno refii, ker vsak je potrebeu tedaj pa tedaj kiika vesele mice. V socijalnem ^iveuji pac ne treba nikomur sa-motiti se! In glejto, tu v Kerskem mestu se politi6ni urad-niki dolgocnsijo, 5 ur na dan zevajo in kakor zadru-ge ljudi je tmli za. jrje Jpotrebno, da hodljo vfiagib mej vesele ljudi. Bog ne dnj tega, -veselico pevsk. drustva po slovenskem dise in Bog ne daj, da bi jaz po-liticeu uraduik na slovenskih tieh, uiadnik mej slo-venskim obfiinstvoin, se veselic tega oWinstva vdcle-*evall Tako so n. p, mensla dejali 0. Jan., ko smo jih k veselici v-Korskem vablli. 'Mi tega seveda ne obrajtamo in kar nic ne fiutimo, da teb gospodov nij, ali povem vam to, da vidite, kako c. k. uradnikc na Slovensko— Kranjskem mrzi tudi nedol2no slovensko drustvovanje. K veselici na Videni je dosel grot' PaCe, c. k. koinisar v Brelcah in g. okrajni glavar je dru-gace pokazal, da ne zamotuje vabila od slovenskega drustva, da ne sovrali steklinn pennui vaega, kar je tistih ljudi, mej katerimi in za katere je c. k. uiadnik. To so uradniki onkraj Save na slow Stajerji, par stieljajev od Kerskega mesta. Citatelj, delaj si sodbo, moja je, da takim ljudem gre grob atran ceste. govorov naj bi torej odbor izpustili in raji muzika. H6ne tocke vvrstil, kakorsna je bila igra na dvojne citre. Odbor se je. prav mnogo trudil; zaslu2i mnogo hvale: da je bii z dvema tockama v programu nesre-Cen, kedo more za to? Telegramov je doslo cez dvajset. najveC iz Ljub-Ijane in Gradca; enega nij smel in hotel predseduik prebrati, ce ae bi bil imcl iste sitnosti, kakor prejs-nje leto s6 So^iiiiin. Z (JoriSkega nij dosel noben; za-kaj, ne vem.— K. IZ Kerskega (Izv. dop.) (Beseda v Kersketn in V Vidmu). Due 9. jau. je uapravilo pevsko drustvo v KcrSkem besedo s petjem in tombolo, katere cisti do-nesek je bil nameujeu za revne solarcke. Prostori v iSdnerjevi gostilni so bili prav okusno dekorirani. Vse, kar je narodne iuteligence. vdelezilo se je in polozilo svoj tribut blagemu nameuu; a pogresali smo vendar uekatere gg. mestjane, katerim bi morala biti perva Bkerb za povzdigo solstva; poterpimo, morda se jim bodo vendar eukrat oci odperle, da ne bodo gledali ua politicuo mneiije enega ali druzega in se pri bo-doci veselici v mnogobrojnem stevilu vdeleiili, kajti resnica je, kakor je moj prijateij, verli uarodiijak, g. Slanec, svoj govor pricel; Bkder se poje, druii se svobodno, hudobni ljudje nimajo petjal4 Vi GoriCa-nje ne bi verjeli, da je v Kerskem toliko narodnja-kinj, da je pnvsko drustvo v mesanem zboru z dese-timi lepimi gospodicinami uastopilo in na splosno za-btevanje moralo nZagorsko" pouavljati. S kratkaimeli *mo se prav izvrstuo in plesali do ranega jutra, craven tega pa oddali solskemu svetu okoli 80 gid. za uboge otroke Kerskega mesta. To je malo pescico na-Yodigakov tuko uavdusilo, da je skleuila uapraviti ve- Na Dunaji 8. febr. (Izv. dop.) Xa besedo, da-no Zvonovemu uredniku na Cast, sebralo se je prav mnogo gospode, skoro sami Slovenci, in tudi nekaj tukajSnjih Slovenk. Poeestilajo je tudi vecipa ju2-nib poslancev, slovanskega rodn in mej temi tudi pi. Langer, kranjski ustavovercc. Poleg teh so sedeli na honoracijski mizi inzenir Kucera, dr. Klemencic, dr. Seiun, za slovensko slovstvo sejako brigajoci IL Penn, posebno znan kot PreSirnov prevoditelj, in drugi. Da je bil tudi slavuik, yrof. Stiitar, navzoceu, razume se samo ob sebi. Glavna zabava, obiCajna pri Sloveucih ob tacih prilikah, bilo je petje. Govorilo se je, da je slovensko petje, ki je bilo na Dunaji nekedaj, posebno mej vseueiliscno uiladino, na najboljem glasu, v zadnjeui dasu popolnoma zaiurlo ali vsaj' opesalo. Da nij isti-na, prepri&il sem se bas pri tej besedi, in spoznati sem moral, da bi Slovenci tudi sedaj kot izvrstni pev-ci sloveli, da bi se le veckrat v javnosti producirah. Mej obilimi pesnimi je pa najvefi ugajala KocjanCice-va ^Oblacku"; in to posebno zaradi tega, ker sta se v njej Rus, tenorist, in dr. Ferjancic, baritonist, kaj postbno obnesla. Nie manje nij ugajal, ua Dunaji U cuveni Maskov eveterospev „pii ziheHd." Kiepka i.i krasna melodija. pa l*pi glasovi, kakoi-Sae imata ra-zen omenjenih gospodov Se Stergar in Krassvec, so obKnstvo popiiliiomi. ocarali- G. Sta jo r kot deklama-tor. se je prav dobr.i obnesel; ima pa jako prrjetcn glas in flohro dikcijo. Gg. predstavljatelji klasicue podobe „pri Kritonuu so iineli prav nesrecen vecer; ne, slabo nijso predstavljali, marivec prav hvalevred-no, a prvic je bila predstava prekesno na programu, poslusalci bili so uze trudui; drugic je bila sobana in mnozica prevelika, da bi se moglo dobro shSati in ki bi boteli posluSati. Govor o ljubeziii do domovmo imel je isto osodo. Sploh bi jaz ¦ osnovalcem pnpore-cal, da bi v bodoce nikakor ne govorov ali predstav v program ae stavili; svet se rad zabavlja m mjma ne Casa ue uh za lepe, pa dolgofosue fiaze. Tacih Politifini pregled. V Gorici 10. febr. 1876, „Folitikw jeprincsla pred nekaterimi dnovi tolegniti6no vest, da je padlo dunajsko minister-stvo in da je Cesar poklical k sebi grofa Taaf-i'e-ja, uda biv§ega Potnckijovoga ministerstva tcr inn >? ustase preprieiil, da b:>«I«» Se t-nkrat verjeli obljubu:?! turskim in se enkrat sli na limanke? ^ TurSka sc nekda pugaja tudi s Onogoro, da bi ooa uplivala na usta&e, da bi poiozili o-roije, a Crnogoia je nekda odbila ponudbe, ka-terih smo ©meniii v zadnjem Ustu in se zdaj prav pridno pripravlja na vat (vojsko). Enaka se godi na Srbskem, kder je skupciua .dovolila izvanrcdnc svote za vojsko in tudi posilno po-sojilo v visokosti 4 miljonov cekinov. Ker torej srbska vlada zdaj resno postopa in se pripravlja za bliznjo vojsko, so se na Srbskem pomirili dubovi in skupnna je sla na odpust s prepri-tanjem, da na spomlad bo pokalo. V llereigovini so ustasi sopet Turke na-mahuli v veeili krajili. Hubinajer pa se je nekda pri nckeni nasktiku na turske „sanceu tako hrabro obnesei, da mu celo oni nemski listi, ki so te dni porocali, da so ga avstrijski vojaki Tjeli in zaprli v »kajhoa, slavo pojo, kot ju-nuku in inteligentnemu vodju. Ve6 o zadevah ustaSev poroca dobro poduien dopisnik iz Lju-M|jaoe. _M__ Razne vesti. Y penzijo je sel g. dr. A. vitez Visini, pred-setlnik okrozne sodnije goriSke, dvorni svetovalec, vitez reda lelezne krone, biv§i zupan gori§ki itd. V pri-poznaitje njegovih zaslug inu je Cesar podelii ob enem a penzijo tudi viteski kriz Leopoldovega reda. G. Vi-sini je bil §e precej dober uraduik, a §e bolj§i poli-tikar in kot tak nam Slovencem nic posebno prijazeu ali pravicen, posebno kar se tiCe slovenskega jezika v uradnijun; a tesnu se inairj ali vee protivijo vsi sta-rejSi gospodje nradniki, sodniki itd. in torej je y tem obziru dostikrat predsodek spojen s koiiservatizmosn ali teiavami, katere vzioeuje ueenje siovenskega pis-menega jezika starejSim gospodom. Kakor se sli§i, pride na mesto g. Vismija nek dr. Sbisa, apelacijski hvetovalec v Trstu, rodonia Italijan. Pred muogimi leti bil je d;z. pravduik v Gorki. Soditi se ne rao-remo o ujem, inorda je tako do"ber jurist, da bo iz cisto juridicaega stalisca bolj oziral se na nase tir-jatve. Le roi s* amuse piSejo nemski listi o grofu Chambordu, kaleri prebiva v Gurici in prav pridno hodi na lov. Ghambord je nekda izvrsten Nimiod in je v svojem 2iveiiji vsrartil mnogo tisud glav divjaiine vsake vrste, mej tend pa nekda samo 2 kotorni, ka-terih je na Goiiskeni, posebno pod Cavnom prav mnogo. Radodarnost je nekda tudi «na dobrih lastnosti pretendenta, on je uze lepo svoto podaril goriskim ubogim. Sicer pa ne dela posebuega pompa in njegov dvor obstoji iz kakih 25 do 30 osob, mej temi dva francoska kavaliija, ki se menjavata vsaki niesec. Odboru drn^tva ,,Slavec" dollo je od c. ki-deielnega Solskega svetovalstva v Trstu sledefie pismo* ftPotrdiy§i prejem s cenjenim listom 10. t. m. v prid potrebnim kandidatinjam ufiiteljskega stanu le-sem poslanih 300 gld., zahvaljujem se srCno aestitemu odboru v imeuu omenjeiiih kandidatinj za jira namenjeno zdatno podporo". Od c. k. dezelaega solskega svetovalstva V Trstu dne 21. januarija 1876. ' Namesto predsednika: "Winkler I. r. Iz Cernid se nam pise: draStvo vGita1nicas napravi due 20.tekoCega meseca nbesedoa s petjem deklamacijami, z igro nDoinaei prepirt« in z godbo Uljudno vabi vse rodoljube, da bi nas v obilnem §tevi-lu se svojo nazocnostjo pocastiti blagovolili Odbor. Vabilo k besedi, katero napravi narodna fiital-mca y Solkanu dne 13. februarija 1876. v dvoraui Verdikonovi. Zacetek ob 61/2 zvecer. Program- 1 5Papotvanje«' nase veselje", poje zbor. 2. ^udovsko dekle\ deklai„acija. 3. ffBoze iivi% poje zbor. 4. JR&ja. GostK dekiamacija. 5. aDomovinia, poje zbor. 6. „Filozof% Vilharjeva saloigra. 7. „V bojrtt poje zbor. Po besedi plesna zanava. Vstopnine. k besedi placajo neudje 20 novcev, dijaki polovico; — k plesu udje 1. gl., neudje I gl. 50 nov. Odbor. Odborova seja drnstva ^S!avec.u Zarad po-sebue vazuosti pribudujega diustveuega koneerta iu ve-like ma§e v Gurici odbor v zadnji svoji seji ni se niC gotowga sklenil, ker id Se po/ual ntueisja pevcev na dezeli. Kouecni skli*p se je odlozil do prihodnje se-je, ki bo pustni ponedeljek 2». februarija ob 11 uri pred po!dne v goriSki C i t a 1 n i c i. Gospodje udboraiki se prav vljudtio vabijo, da k tej vazai ^vjt v prav obihu-m srovilu doj-dfj»i, ker tu gte za drugi veaec. kujega si mora sSla-vtkc- tudi na p'*lji c»»rl:veu«%&pitj;v piiboiiti m poka-zati, kakosuo mora biti slovesiw cerkveno petje. Vrciae. Let^s je pae Cudtto vreme. Po Jiudem mrazu in smgu smo imeli najlepsth spoml. dsievov a prot. roboto je soprt zafel hud niraz in v nedelj') je Gorica lotos iize tirugikrat dobtiasaezno odejo.—Vee-rajjebii n»jlepAi, gorak dan. dam*s je pa zopet sneg; ktenga bo uajlnie Jupiter piuvius pregual. \ elika nesreea pripetila se je ob Socinem za-livu dne 4. t. m. zvecer. L»iriin iz onkrajuega brega doniov vraeaJDcim se HttaiR'niiit stra2iik:;om prebacuil y vi'ter malo ladjici». Trije so vtoiult. a cetrtcga, Piri'iaie-a po iinenu, otel je libit ^inrtue nevamosti. Kut'»a izmej utonjonih, meuda Katoia, so uze iz vode i/\l«kli, dru/ih dveh. nekegu XUtica in baje Itaijana Picliioti-a, niso §e nasli. Javna zahrala. — Vsem niladeniem in dekle-tom, ki so blagovolili najinega preljubljeuega siua Mi-roblavu tako slovesno sprej.»ti do tihega gioba dne 29. t. in., izrekava s tem nar toplejso zahvalo. V Rcncah dne 31. jaiuuuija 1877. Anton Bajec Matilde Bajec Poslanica. V SOLKAKU 6. februarija. Nek tukajsni ve-Hki posestnik napadet je v zadnji „Softia vse tukaj-§ne javne opravitelje obeinske in druge, kaferim je sker-beti za dusevni napredek prebivalstva, ces, da oni so vefe'del krivl, da tukajSna mladiua nioralicuo p:^Sa *» i. t. d. Gospodine veliki posestnik I pisati se da lahko, a dokazati je treba, da se pride do pravega resultata. Boj izzad nasipa provzro^iti, ni kaj tezavno, a javno ga biti, to je junasko. Zatorej odloC-no tirjam cd Vas v iinentt vseh napadeuih, do nam brez ovmkov doka-zete istino vsega tega, kar ste v Va§i „poslaniei" tr-clili, ter tf tudi potentiate z Vasim cenjenim podpi-som; sicer je Vase trjenje nago obrekovanje. Ko naSi tirjatvi zadostite, potem Vam bomo pa prerokovali mi omejenili zmo^nosti, v nalo^enih jav-nili opravilih malo vesci, pa vendarzvonec nosefii, kakor Vi pavite smetljaji, kako bi pa Vi omtkani, mo-dri, uefni in po zvuncu hrepenefii pienidkovec e turti qoattti skerbeli za dusevni napredek naiega prebivalstva, ter za mrrno in srecno bodofinost celega Solka-na. Za danes dovolj. Ko pa pridete z Va^im po§-tenira podpisom na dan, potem bomo javno racuttili. 0 ustani Solkan in srenja nesreLua raduj se; Kajti reSitelj bli^a se, ki smetljajev reSi te. Eden v imenu vseh napadeuih. Listnica upravnistva. G. J* Pavlid, 2opan v Stijaku. Prejeli 5 gl. 50 kr. |a Tm pisali 1 gl. za. Kraet. 2 gl. 30 kr. za. Sdca II. sera, in 2 gi„ gg i& SoLo na racun 1. 1876. Do konec t. 1. nam poSlete se 2.3) — Gospa Ana S;mon6ifi v Raki. Prejeli gl. 2.30 z« If. sejB' 1775; prosinio torej le gl. 2,30, da bo po Va§i 2elji ]>IaLm j sem. 1876. Oznanilo. Kasaiti-jcva prodajal-nica je pr^Iozcna v Kiih-nel-ovo hist) na trg na-sproti skofijskc palaee. Karol Zanetti najhujSi ozdravijo imenitne pastilje Menotti Seidlitz-Moll edina in glavna zaloga v lekarnici ZnnMi, proda-ja se po 1 gld skatlja. Ekstrakt iz Tamarinda najboljsi in liajmocnejiii, kojikor ji!i je bilo dozdaj izdelovauth v ra/.utii Ii'kaniicaii. Hitcr pripo-laofiok prori zagorljejioati, notraiijeiu kutaru, prs-nein prelilajenji, ilriskF, stanf jsaruo 40 soldo?. Zdravitni fluid za kunji ^KostitntioiisHmdy Tu Irk ima lastnost, da izdrinje kooje dolgo casa pri mofii, Eua steklenica stane t'l. ^ii ¦/. mivodom vred, Pagliano-Sirup pravi i/ Florence. Caj Wilhelm in K6115r za Ci»Lcnje* ki-vi. Hofmanova Odontina l>roti bolesti zobov. Najliujda in ncprejenljiva bo-it'iMiia jeuja precej, in sc» eno kapljo toga leka vlije na boinofti in dttia- v votel zob.- Edma zaloga makovrstnih mintrat* skih voda in skdetih posdmih leJcov: Absent Montovanov iz Benct^k.—Pravu Mag* nezija angk'zka llenry-Kro^ljicc Blaticard in Val let .— Zobna zmes Pi'efferimuiova, Fopp, Sum de Bnotemait.-~ Arabska Revalenta v prahu in tcittu — Prak za oljijslauje prebavanja dr Gdlis-ov.~ Fas^lje Vit-hy B.liii, George. Milo h zeliaC Bor chard-ovo, Gliceriua Hoffman.-- Mesni ekatrakt Liebigov in vsftkovratiia komeopaticna zdravila. Na Travnihu prva lekarna sem ocl o o APMNICA v Solkanu, napravljena po najnovejši sistemi, v kateri podpisani žge najiineje apno (vsakih 24 ur 13000 Kilogramov) bode začela jdelati s 1. marcijem t. L Zraven velike dobrote apna na nov način uare- njenega je tudi cena tako nizka, da za- Fl moresi konkurirati na vsako stran. — Lj O Pri apnenici v Solkanu /\ stane 100 Kilogr. 80 Sold. U Ov Gorici v mestu 92 „ /\ na postaji v Gorici 94 „ V/ ? Naročila, katere naj se blagovolijo po- fl šiljati zmerom 12 dni pred potrebo, po- U Ošiljajo naj se lastniku f\ Janezu MaruŠidu \/ O zidarskemu mojstru in posestniku v Solkanu / \ pri Gorici II m' ~ ~ ~ Naznanilo! Cestito obcinstvo na Goriskem naj bi 2a-upno zavaro?alo svoje imctje proti ognju ali svoje otroke za doto pri nasem zastopniku gosp. 1VANUSEVERJU koji Vas bode te dni o b i s k o v a 1 in ima ob enem tudi nalogo, da postavi zastopnike za nas zavod. Za prvo obSno zavarovalno banko SLOYENIJA v Ljubljani. Glavni zastop v Trstu (yisarnica via Campanile N. 3, I. nad. pii Piazza Poute rosso.) nrastnilr