639
Razne
Slikarska in reprodukcijska umetnost.
Nabralo se nam je tvarine z umetniškega polja, o kateri moramo poročati vsaj pregledno.
^Hrvatski salon." Koncem lanskega leta so priredili hrvaški slikarji v Zagrebu razstavo večinoma modernih slik, prvi hrvatski ,salon' v smislu velikomestnih razstav. Razstavili so znani hrvaški umetniki kakor zlasti Vlaho Bukovac (najznamenitejši), Bela Csikoš, Robert Frangeš, Oto lvekovic, Franjo Pavačic, Rudolf Valdec, Robert Auer i. dr. »Društvo hrvatskih um jetnika" je nato izdalo reprodukcije slik v štirih zvezkih, krasno tiskanih in opremljenih s krajšimi poetičnimi izdelki novodobnih pesnikov pod naslovom »Hrvatski salon". Kar se tiče formalne, oblikovne in tehniške strani tega ,Salona', treba mu res priznati fin okus, kakor tudi dovršeno reprodukcijo umotvorov. V tem oziru ne zaostaja ,Salon' za najboljšimi proizvodi drugih narodov. Gledč na vsebino pa žal ne moremo hvaliti vseh objektov, ne samo, ker ne odobrujemo v obrazovalni umetnosti brezobzirne telesne golote, kakršno n. pr. Bukovac rabi brez potrebe in brez umetniške ideje (n. pr. v »Študiji za Magdalenu"), ampak ker nekateri tudi v drugih ozirih ne odgovarjajo umetniškim zahtevam. Pač pa so nekatere slike dragocene umetnine. Ker se ne da nazor utemeljiti v kratkem poročilu, bodi nam dovolj ta opazka. Razstavo samo je ostro kritiko val zagrebški »Katolički list" z moralnega stališča. Želeti bi bilo, da bi vsaj nezrela mladina ne pohajala v razstavo slik, v kateri more le zvedenec res objektivno in umetniško uživati in ocenjati umetna dela. — Naposled omenjamo še, da je reprodukcijska tvrdka Margetic & drug v Zagrebu pokazala vsega priznanja vredno zmožnost za umetniške reprodukcije.
Kranjsko v slikah in opisih. Spominski album. Izdal Julij Laurenčič. Založil L. Schwentner, knjigotržec v Ljubljani. V tej zbirki imamo najprej 12 listov velikih tiskanih slik s Kranjskega in pet listov »odličnih trgovskih in obrtnih zavodov na Slovenskem". Poslednji del seveda ne služi umetnosti, ampak bolj reklami, a o prvem delu moramo reči, da je res krasno dovršen. Tu se nam kaže Ljubljana z okolico, Bled, Kamnik, Postojinska jama, Radovljica, Belopeško jezero, Kranj, hrib pri Št. Petru i. dr., Senožeški grad, Novomesto, Kočevje in drugi kraji in stavbeni predmeti. Sestava manjših slik v celoto je okusna, tisk z vnanjo opravo tega dela je moj-sterski. Vsak list ima tudi svoj primerni opis. Zato
stvari.
bo ta zvezek ne samo v kras vsaki salonski mizi, ampak tudi v pouk o naši ožji domovini. Cena 90 kr. ni visoka.
Razglednice. Kakor »listja in trave" je prišlo v najnovejšem času razglednic na površje. Pred tremi leti so bile še redke take dopisnice, ki so imele na drugi strani natisnjeno kako pokrajinsko ali arhitekturno sliko. A v poslednjih treh letih so preplavili podjetniki tudi našo domovino z razglednicami. Še nedavno so nekateri nabirali take razglednice: a danes, ko jih je neizmerno veliko, mislimo, bo za nabiravca žetev le prebogata, da bi se dala spraviti v kak predalček. Čeprav je ta stvar nekak časovni šport, vendar ni brez pomena za našo domovino. Lepe razglednice, ki zahajajo v razne kraje, kažejo tudi našo domovino tujcem. A tudi v gmotnem oziru ni to delo slabo za naše narodne trgovce. Le to naj bi jim bilo na srcu, da bi slovenski jezik v slovenskih napisih in pozdravih bil zastopan častno, ne pa prav nič ali pa nečastno. Ako je kaj slovenskega na razglednici, ne bo je kupec zato zavrgel, ako jo sploh namerja kupiti. Torej nujno svetujemo podjetnikom v tem oziru več ponosa in narodne zavednosti.
Našemu uredništvu so poslale razne tvrdke svoje lepe izdelke na ogled, zato jih tukaj omenjamo. Sila veliko jih je izdelala bodisi zase, bodisi za razne naročnike (n. pr. gosp. bukvoveza A. Turka) ljubljanska »Katoliška tiskarna". Izdelki te tiskarne so večinoma dobri, kar kaže njih veliki uspeh. Sama zase je izdala razglednice s slikami ljubljanskih cerkva, prav lepe razglednice (brez potrebe tudi samo-nemške) z barvano sliko blejskega jezera. Gosp. An to n T ur k v Ljubljani utegne imeti med ljubljanskimi založniki najbogatejšo zalogo za razne kraje iz naše domovine. — Omenili smo že razglednice naše »družbe sv. Cirila in Metoda"; izdal je nadalje razglednice na izbero g. Ivan B ona č v Ljubljani. Prav posebno fine, samo fotografijskim in svetlopisnim potem izvedene nam je pa poslal g. Anton Jerkič, fotograf v Gorici. Njegova zbirka nam kaže 63 različnih slik, največ iz Goriške, pa tudi iz Kranjske. Lahko rečemo, da ta velika množica živo priča o zmožnosti Jerkičevega zavoda, do katerega se Slovenci vselej smemo obračati z zaupanjem, da jim bo postregel ceno in dobro.
Pole s podobami ga šolo in dom. Založila družba za razmnoževalno umetnost. Na Dunaju. Komisijska zaloga: Ces. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaju. Poročali smo že o prvi vrsti teh pol, katera vrsta obsega štev. 1. do 25. Druga vrsta, ki jo imamo  sedaj   pred  očmi,  obsega  štev. 26. do 50.
640
Razne stvari.
Predmeti tem-le slikam so zgodovinski, kulturni, svetopisemski, zemljepisni, bajeslovni in gospodarski. Seveda ne pridevamo vsem slikam iste cene, ker niso vse jednako jasne, lepe in poučne. Nekatere slike so res krasna dela, kakor n. pr. Romanski samostan, cesar Maksimilijan I., Turki oblegajo Dunaj (1683), sv. Severin, Trnuljčica, Levi, Vinstvo i. dr. Izdelali so slike različni risarji-umetniki, kakor R. Berut, V. Brožik, O. Friedrich, K. Hassmann, F. Jenewein, R. Russ, H. Schwaiger, M. Suppan-tschitsch (!) i. dr. Pač pa lahko rečemo o vseh, da so na svoj način dobri umotvori, ki.imajo vrednost ne samo za učence, katerim so v prvi vrsti namenjene, ampak tudi za vsakega prijatelja umetnosti. Na hrbtu vsake pole čitamo primeren spis ali pojasnilo slike v jako lepem .slovenskem jeziku, kakor je sploh vsa uravnava jako skrbna, točna in pravilna. — Vsekako nam podaje tukaj društvo za razmnoževalno umetnost delo, katerega ne prebega nobeno drugo tako delo iz tujine, in vendar je cena prav nizka. 25 pol z umetniškim zavitkom stane 1 gld. 50 kr., posamezne pole črne po 5 kr., barvane po 10 kr. Poleg tega se dobiva tudi krasna izdaja za 5 gld cela vrsta. Visoko ministerstvo je te pole za šole priporočilo šolam. Lahko in radi jih priporočamo tudi mi šolam in zasebnikom, ker moramo biti v istini hvaležni društvu za razmnoževalno umetnost, da je priredilo slike tudi s slovenskim besedilom in jih opremilo s slovenskimi podpisi.
Iz belokranjskega besednega zaklada.
(Priobčuje /. Šašelj.)
(Konec.)
štrekinjati, ta izraz sem priobčil že v „Dom in svetu" 1897, stran 544. PI. ima štekljati. Zanimivo je, da seje vrinil tu r za št kakor tudi n pr. kištra === kišta, klestriti = klestiti, štrukati — štukati, štruk-niti = štukniti. Primeri še šundrati = šundati in pajsrati == pajcati.
šuma, e, /., bedak.
šumast, bedast.
šumina, e, /., = šuma.
tafljač, a, m., čvekač.
tafljavec, a, m. = tafljač.
teličina, e, /., telica.
tepnja, e, /., pretep.
točnik, a, m., brus, ki se vrti.
topol, a, m., trepetljika, die Zitterpappel. Pravijo, da se zato trese, ker ga je Jezus preklel. Ko je namreč bežal pred Judi in se skril pod topol, se
je ta stresel in ga  s tem izdal Judom.   V kazen
ga je Jezus preklel. toren, adj., smeten: letos je šenica jako torna. Prvotni
pomen je menda moljav, ker se imenuje „torec"
žitni molj. trdovati, trd biti; nemoj trd6vati = ne bodi trd! trgovija, e, /., trgovina. ugiben, adj., ugibek. ugrezivati, ugrezovati. uraven, adj., raven. usekivati, usekovati. utrgevati, utrgovati. valeka, adv., valje, takoj. varancija, e, /., goljufija.
več, adv., samo; imam več enega konja = samo. veček, a, m.,  ona  bi šla  rada  na  veček  =  kjer
je več. vera, e, /., poslati pismo na vero  = nefrankovano. voščljiv, adj., ni tega mi ni voščljiv = mi ne vošči. volta, e, /.,  odzvonilo mu je dve volti = dvakrat. vozovina, e, /., voznina. vrabičar, a, m., der Sperber. vrbik, a, m., der Weidenwald. vrtoglavina, e, /., vrtoglavica. zabežljiv, adj., pozabljiv. zabuškati, zabušiti. zagniti, nagniti. zagrintaviti, grintav postati. zakapariti, zaarati. zasekivati, zasekovati.
zasombiti, zasuniti; vrata zasombiti z zasombo. zatenjati, = zatonjati, zaspati. zatrošen, adj., potrošljiv, zapravljiv. zavarati, prevarati. zavjeti, vjeti, einfangen. zavraziti, zavražiti. zavrgevati, zavrgovati. zduhniti, pihniti. zimoča, e, /., mrzlota. zlisičiti, ogoljufati. zločestija, e, /., hudobija. zmehuriti se;  vsa roka se mi je zmehurila  =  po
vsi roki so se mi izpustili mehurji. zmetnja, e, /., zmetanje. zmrkniti se, zmračiti se. zmrzevina, zmrzlina. žbril, i, /., krompirjeva cima. žitišče, a, n., prosišče. žitven, adj., žiten. žlopatl, žlampati. žumboreti, žuboreti. žveplenjak, a, m., žveplano vino.