-   98   -
Iz postav za  ohranjenje gojzdov
od cesarice Marije Terezije danih. *)
Skušnja že od nekdej uči, desiravno so gojzdje deželam velik dar, kteri se nikoli nobeni deželi in nobenimu človeka ne da nadomestiti, de ljudje vender le za ohra-njenje gojzdov vse premalo skerbe, jih čeznemoč in brez oskerbnosti zatirajo , drevesa svojovoljno sekajo, mladih derves ne varvajo, in clo tudi gojzde zatirajo ter polja in travnike iz njih narejajo; s tem se deželi tolika škoda godi, de bo sčasama, ako se to ne odverne, in z gojzdi bolj varčno ne ravna, ter za podrasleke ne skerbi, v celi deželi pomanjkanje derv in lesa vstalo.
De se to odverne, smo Mi z matersko skerbjo mi-lostivo sklenili, Svojima zgorej imenovanimu Krajnskimu vojvodstvu gojzdno naredbo dati, po kteri se bo vsak, kdor ima gojzde, posebno fužine in lastinci gojzdov na Karstu, Pojki in v Istrii, kar gojzde zadene, vprihodno ravnal.
*) Iz dvoj ni ga namena ponatisnemo pričijoče gojzdne postave (Waldornung), ki jih je cesarica Marija Terezija v letu 1771 na znanje dala. Pervič : je v njih toliko lepih in koristnih podukov v gojzdni reji, de zaslužijo spfoh znani biti vsim kmetovavcam. Drugič: naj bojo slovenskim pre-stavljavcam izgled, kakd naj bi se iz nemškiga v slovensko prestavljalo, de je prestava v duhu narodoviga jezika in de je lahko umljiva. Radi bi tudi izvirno nemško besedo (deutschen Urtext) pristavili, de bi neverni Tomaži vidili, kako čisto in gladko je tekel slovenski jezik že v letu 1771 memo nemškiga! — pa bi nam to preveč prostora vzelo 5 torej damo le en košček za pokušnjo in sicer začetek tega so-stavka , ki se takole glasi: »Es bat die Erfahrenheit zeit-hero gelehret, dass ohnerachtet die VValdungen , als ein grosses Kleinod eines Landes anzusehen kommen, vvelche kein Land noch Mensch entrathen kann, hierauf dannoch zu derenselben Erhaltung die vrenigste Aufmerksamkeit getragen, sondern derlev Waldungen theils unvvirthsehaftlich ilber ihre Kriiften, und nicht VValdmannisch angegrifFen, theils \vegen willkuhrlicher Hin- und VViederhackung der 2. Wider\vachs des jungen Holzes nicht verschonet, ja gar ausgerottet, und zu Feldern, und Wiesen angeleget, ein folglich so viele Unvvirthschaften begangen worden, dass, wann nicht hierin-fals Ziel, und Maass, mithin eine bessere Ordnung, wie die vorhandene Walder mit guter Wirthschaft anzugreifen, und der Nachwachs vviederum beforderlich nachzuzieglen gesetzet werde , endlich mit der Zeit ein allgemeiner Holzmangel im ganzen Lande entstehen diirfte. — Vsak bo že iz tega malica lahko presodil ceno in prednost p osi o ven j eni g a so-stuvka.                                                                Vredništvo.
Ta Naša gojzdna naredba nima tega namena, go-sposkam njih pravico pomanjšati, po kteri svoje podložne ali tiste strafujejo, kteri jim v njih gojzdih škodo delajo, ampak še le hočemo, de naj , kakor dozdej, gojzdne tatove ojstroimajo; tudi tiste, kteri se po gojzd-nih naredbah ne zaderže ter jim zoper delajo, naj z ječo ali tlako strafajo, ali naj jih, kakor je bilo sicer v navadi, v temnico denejo, pa de vender to pravi go-spodski zglasijo. Če se jim je pa še kaj škode storilo , naj si jo dado verh štrafinge ne le poverniti, kar s sukacjonam iztirjajo , ampak naj jih tudi v resnici per-morajo, petkrat toliko lesa, ondi kjer je nar veči pomanjkanje za les, perrediti, kolikor so lesa potratili, ali za kolikor so vikšim naredbam nasprot gojzd oškodvali, de po tem takim v svojih gojzdih več lesa perrede, in potrato lesa, ktera zmirej veči perhaja, popolnama od-vernejo.
Sosebno je pa potrebno, de grajšaki in gosposke lepe zglede dajejo, in tako svoje podložne k posnemanju spodbadajo in nagibajo; do grajšakov in gosposk imamo resnično upanje, de bodo Naše milostive želje gotovo spolnili, sicer imajo pa precej od kresije vikšim gosposkam zglašeni, ter po zasluženji poštrafani biti. Dve reči je sosebno treba v skerbi imeti, in sicer:
Pervič v dorašenih gojdznih pravvarčno sekati.
Drugič paporasleke in mladje epetzasa-jevati in ohranovati, de se tedej per letni sekvr gojzd zmirej ohrani in obvaruje.    Zatorej se morajo
1)  Velke postave zmirej spolno vati, de se veliki in majhni gojzdje zavolj sekve prerajtajo, in ako je mogoče , zmerijo , de se po tem število dreves postavi, koliko se jih sme vsako leto za domačijo ali za prodaj posekati, de med tem mlado drevje podraša in k sekvi doraste.
2)  Je sosebno treba vediti, de hrast QEiche) bliz 200 let raste, bukuv (^Buche), preden je za sek, na prav dobri zemlji 120, na slabi pa 150 let, hoja (Tanne), smreka (Fichte) in borovec (Kiefer), kakor tudi mece-sen (Lerche) SO, tudi 100 let, trepdtec fAspen), lipa (Xinde} in rušten (Rusten) 30, tudi 40 let, breza (^Birken) v mokroti 30, na hribu pa 40 ali 50 let, verba LWeiden) in rakita (Felber) 20 ali 30 let, in pa jelša
(Erle) 40 tudi 50 let, preden doraste.
(Dalje sledi.)
  -   102   -
Iz postav za ohranjenje gojzdov
od cesarice Marije Terezije danih.
(Dalje.) 3J Tedej se mora druga postava spolnovati, de se v velikim ali majhnim gojzdu nič več ne menj dreves ne poseka, kolikor jih v pretečenih letih v sek doraste. Ko bi jih vec ali menj na enkrat posekali, bi jim za prihodnje leta ali preveč ali pa premalo dreves ostalo. Po tej postavi naj tedej
4)  Gojzdni lastinec, de bo iz svojih gojzdov ne-prenehama vžitek imel, prerajtbo v 1. §. storjeno v posebne bukve zvesto zapiše, kolikor sežnjevderv je namreč do perhodnje dorašbe posekati; iz tega bo previdil, kolikor sežnjev derv zamore vsako leto brez skerbi ali brez škode dobiti. Treba mu pa je zraven
5)  Dobro premisliti, kakšni so njegovi gojzdje, ktere drevesa so v njih, ako so le za derva , ali so pa dobre za pohištvo, za sode, vozove, podobe, stole, mize ali za ladije, ali za kaj druziga več vredniga bolj per-pravne; zatorej tedej
6)  Naj zmirej potrebno skerb ima , de zunej dreves posekanih za sode, vozove ali skodlje, se za derva pa , za kole, za žerdi, in za drugo malo rapotijo naj tisto odbira, česar ni škoda, kar veter podere ali od-česne, kar vsahne, ali kar se potare; posebno skerb naj pa na tisto ima, koliko dreves zamore vsako leto zapo-redama posekati. Ker so pa drevesa dvojne, to je, ene za derva, ene za les, se tedej tako ve
7)  De naj se za derva le tiste dreve'sa jemljejo, ktere so vejaste in gerčeve in torej niso za drugo rabo; ktere so pa ravne, in posebno hraste, hoje, smreke in borovce naj se za les , ker per pohištvu veliko zaležejo, perhranijo , de jih bodo imeli za sleme , trame , deske, dile, podboje, late, okna, i. t. d. Za te reči je namreč treba dolziga in ravniga lesa. De pa drevesa po vsim gojzdu enako podrašajo, kar je zlo potrebno, je tedej
8)  Posebna postava, de drevesa zaporedama, ne pa semtertje po hribih ali ravninah kjer si bodi,sekajo; ondi naj pa vse germovje zunej mladih drevesic čisto potrebijo; sekačem pa nikoli ni perpustiti, de bi kake gerde drevesa, kjer se jim sekati kraj odkaže , popu-šali, ampak ondi naj, kar je mogoče, vse čisto sklestijo in sosekajo, ne de bi klade ali pa verhovino popušali, ker za kurjavo vse prav pride. Drevesa naj se ne sekajo visoko od zemlje, ampak prav nizko, kar je mogoče prav per tleh, tako de štori ne bodo čez poldrugi čevelj visoki, in če se da, naj se tik zemlje odžagajo, veje naj se od debla tudi gladko odse'kajo. To je pa le samo od veličin grajšinskih  ali kmečkih gojzdov rečeno,  ne
pa od majhnih ali tako imenovanih host ali logov, ki so majhne vrednosti in kmetam na drobno razdeljeni; pa tudi v teh ne sme kmet takrat, kadar male drevesca sneg pokrije, brez vedeza svoje gosposke sekati; potlej naj tudi
9) Dračje in berstje pobero , naj veje in verhovi-no, ter ves raztreseni drobiž sklestijo; za podnet vse to prav pride; naj suhe in nalomljene veje lepo čedno iztrebijo, de bodo gojzdje cisti, de seme, ktero na iztreb-Ijeno zemljo pade, v tla zaleže , se prime in tako nov gojzd zaredf.
(Dalje sledi.)
—   103   —
—   106   —
Iz postav  za  ohranjenje gojzdov
od cesarice Marije Terezije danih.
(Dalje.)
10)  Ker so pa v krajih v sek odločenih nektere drevesa za skodle, hlode, kole, sode, vozove, podobe, zre'zbe, ali za ladije in drugi taki le's, kteri je ljude'm koristniši m gojzdnim Jastincam več denarjev pernese, kakor dreva, kaj pa de jih je tedej treba k tacim rečem oberniti, pa le tako dolgo dajati jih, dokler navadni sek terpi; verhovino naj pa lepo sklestijo; sicer naj pa po gojzdu dračje , vsušene drevesa in veje lepo čisto pobero , in še le kadar je sila, naj se Iepiga in živiga lesa lotijo; posebno se pa
11)  Drevesa za vozove, sode in skodle se ne smejo pustiti delječ v gojzdu sekati, ampak le ondi kjer imajo v sek odločeni kraj, ker sekači radi škodo delajo, in več dreves posekajo, kakor jim je dovoljeno, verhe in veje skrijejo, in tako se v gojzdu le škoda in potrata dela; skodlarjem naj tedej le perpuste v tistih krajih sekati , ktere jim zemljina gosposka odkaže; sicer pa bodo taka gosposka in skodlarji ojstro po postavi štrafani.
12)  Mi tudi to milostivo ukažemo, de naj tiste kraje v sek odločijo, kjer so drevesa popolnama dorastle, pa še preden vsahnejo, ali ondi kjer so drevesa sicer v kaki nevarnosti, ali ob' mejah, kjer so dreve'sa v nevarnosti ukradene biti; pa tudi ni treba seknih krajev preblizo in le v ravnini voliti, ampak kar se da, naj jih delječ v gojzdu odbero , de jim ondi les ne zgnije, in de se v bolj zložnih krajih za druge potrebe prihrani. Ce so pa v kterim hribu dorašene drevesa začeli sekati, naj od leta do leta ne nehajo v tistim kraji sekati, in naj ne začenjajo drugej sekati; treba je pa vediti, de naj spredej proti zgornjimu vetru začno sekati, de vetru prostora ne delajo, kjer bi jim utegnil škodo storiti.
13)  De se pa taki kraji, kjer so drevesa posekali, kmalo spet zarastejo, je treba vselej nekaj nar boljših, zdravih, ne prestarih, ne premladih, lepih, ravnih,  ne
grampovih dreves za se'me pustiti, na kterih so veje lepo razrašene in košate, berstje zeleno, koža brez mahti. Bukve je dobro za seme pušati, ktere niso previsoke, de jih veter ne podere. JVaj 30, 40, k večimu 50 stopinj delječ in naskrižem drevesa za seme pušajo. Ako je treba več ali menj dreve's za seme pušati, se po zemlji obsodi; če je zemlja terdna, ni treba veliko dreves za seme pušati, ker jih veter ne bo mogel lahko podreti in podrašine zatreti; kjer je pa zemlja mehka in rahla ali vpuhla, ondi so semenske dreve'sa v veči nevarnosti , in če jih veter podere, se bodo druge težko zasijale , in še gojzd bi se opustil. JVaj tedej v tacih krajih vec dreve's za seme pušajo^ tudi za to je to bolji, de seme, kamor pade, ostane in ozeleni, in ga veter ne odnese; če so drevesa preredke, tudi med njimi velika trava zraste in mlade drevesca zaduši; po tem takim bi se gojzd le težko in počasi zaredil.
Kdor zemljo prav pregleda , ako je terdna ali pa rahla in mehka, ga bo že sama pamet učila: če je treba več ali menj dreves za seme pustiti. Kar je tukej zgo-rej od bukev rečeno, tudi kar se'me tiče, od vsih družin dreves velja.
14) De se pa drevesa, kar jih potrebujejo, o pravim času, v pravim redu, in kakor je za podrašino nar boljši, sekajo, se je treba v vsakim kraji drugač ravnati, kjer niso vsi kraji enaki; zato se ne morejo, kar sek zadene , splohne postave dati; pa vender je treba tole vsim vediti, de naj, kjer listne drevesa sekajo, vselej dosti dreves za seme puste; tudi v smrekovim gojzdu naj tako ravnajo , in tukej naj še posebno sker-be , de preveč smrek ali hoj in sosebno v takim kraji na enkrat ne posekajo, kjer zemlja nima dosti mokrote in sence, kjer imata sonce in veter preveliko moč: v takim kraji bi namreč drevesa ne mogle podrašati, ampak kar bi ob dobrim vremenu ozelenilo, bi kmalo spet sonce zapeklo in zadušilo.
(Dalje sledi.)
—   110   —
Iz postav za  ohranjenje gojzdov
od cesarice Marije Terezije danih.
(Dalje.)
15)  Kadar se pa v posekanim kraji dosti mladih drevesc zaseje , ni dobro semenskih dreves, de podrašine ne zaduše, predolgo pušati, ampak treba jih je skerbno in previdno posekati. Treba je drevesa, dokler sestoje, oklestiti, po tem še le deblo posekati, de mladih drevesc preveč ne potare; to je pa treba storiti, dokler so mlade drevesca še šibke , de se pod drevesam ne sta-rejo , ampak le na tla všibe , in potlej spet same vstanejo; če so pa podrasliki že debeli, jih drevo, kadar se na-nje poseka, potare ter veliko škodo stori.
Sekači naj pa skerbe, de se jim drevo na tisto stran podere, kjer zalegi nar menj škodva ; kar se tako da storiti, de naj na tisti strani, kamor hočejo, de se jim drevo podere, deblo nasekajo, na drugo stran pa naža-gajo, potlej pa v špranjo lesene ali železne zagojzde zabijajo in tako drevo na uno stran poder6.
Zraven naj tudi skerbe, de bodo od posekaniga drevesa odsekane veje in razraslike iz gošave iznesli, de z vozam in vpreženo živino mladih drevesc ne polomijo; naj pa tudi skerbe, de hitro kar je mogoče, derva iz gojzda spravijo.
16)  Kjer so pa goli lazi, kteri niso ne za njive, ne za nograde , ne zakaj druziga, in se tudi mlade drevesa, kjer jim semenc manjka, ne morejo zarediti, naj take laze zorjo , kjer se da; kjer se pa orati ne da, naj pa s krampi skopajo,  potlej naj pa semena vsejejo
in z brano pod zemljo zavlečejo, zato se tukej spodej v zadnjim §. pove, kakšne lastnosti imajo semena, in kdaj jih je treba sejati.
17) Desiravno zgorej imenovana naredba zmirej ostane, de kjer se je v gojzdu enkrat začelo sekati, naj se od leta do leta zaporedama zmirej daljej seka, dokler se do konca ne pride, se vender le marsikteri daljni gojzdje najdejo , kjer so nar lepši hoje za skodle ali derva zbrane, druge pa predolgo pušene.
Od tod tedej pride , de se veliko lepim drevesam veje posuše, deblo razpoka in gnije , po tem jih veter med drugo drevje podere, in tako niso take drevesa k nobenimu pridu in še drugim drevesam škodvajo.
Ko bi takim gojzdam spet hotli pomagati, bi ne mogli drugae kakor de bi veliko mladih dreves poterli, kadar bi stare predolgo pušene drevesa iz gojzda iz-pravljaii; ko bi pa hotli mladim drevescam, dokler ne odrastejo, perzanesti, bi mogli stare drevesa pustiti sognjiti, kar je pa vender le zmirej velika škoda; nar boljši bi bilo, kakor skušnja uči, take stare drevesa za oglje ali za pepel na mestu sožgati, in tako mladim drevesam k njih rasi prostor storiti; per sekvi pa naj, kakor je zgo-rej v §. 15. povedano, z vso skerbjo in previdnostjo ravnajo, tako tudi kakor derva iz gojzda spravljajo, de mladih dreves ne potarejo.
(Dalje sledi.)
—   114   —
Iz postav za  ohranjenje gojzdov
od cesarice Marije Terezije danih.
(Dalje.) 18} Desiravno pa take zastane drevesa imajo suho verhovino in gnjile veje, so venderle včasih v sredi dobre za derva , kole ali skodle, zatorej naj tiste ljudi ? kterim take drevesa za plačilo perpuste , permorajo, de naj verhovino in druge drevesne ostanjke sklestijo, od-berejo, in tako gojzd popolnama otrebijo, in ker
19) Nekteri hribje niso več gojzdu podobni, je tedej Naša mila volja take hribe iztrebiti in gojzde čisto posekati, derva k pridu storiti, in pa potlej zemljo zorati, pognojiti in nove drevesa zasejati. f 30) Preden se terdne drevesa sekati začno, naj se vse polomljene veje, poderte, ali vsušene drevesa, kar je mogoče, poišejo, in k pridu store; potlej naj še le v odbranim kraji terdne in zdrave drevesa začno sekati , kolikor jim jih je treba*
21)  Kar pa mlade drevesa, kader so stare posekane, zadene, je to drugi del gojzdniga gospodarstva, za mlade drevesa ali podraslike vso mogočo skerb imeti. Zapovemo tedej , de naj okoli posekaniga kraja. kadar je cisto iztrebljen, ako se da, od vsih strani zagrade ali globoki graben okoli in okoli skopajo, de živina ne bo mogla noter , in de se nove pota in steze skozi ne delajo; ampak le stare pota naj se ohranijo, vse nepotrebne pota pa naj se zadelajo, posebno naj pa živine noter varujejo. Nar veči škodo mladim drevesam delajo goveja živina, ovce in koze, ker mladim drevesam, če jih le morejo doseči, vse verhove objedo, in tako na enkrat vso gojzdno podrasino končajo. Po tacih krajih tedej pasti, kjer se gojzdu škoda dela, je ojstro prepovedano, ampak le ondi naj pasejo, kjer imajo že stare spašnike in kjer so drevesa že odrašene. Tistim kmetam ali osebenikam, kteri bliz gojzda prebivajo, je prepovedano koze rediti. Le samo v tistih gojzdih, kjer se derva no morejo prodati, ampak večidel sgnijo, je še nekaj časa perpušeno pasti in sicer tako dolgo dokler derva brez vse vrednosti ondi ostanejo; zraven tega je
'pa treba skerbeti,  de bližnjim soseskam ali če se nove vasi zadelajo, tudi tem sčasama derv ali lesa ne zmanjkuje.
22)  De se gojzdnim gospodarjem nič perhodkov ne odverne, se tedej svinjam, ktere morajo porungeljne pervezane imeti f geringelt sein miissen) in od kterih se plača, paša po želodu v velicih gojzdih dopusti (ker bi sicer grajšine in gojzdni gospodarji, kteri imajo do želoda pravico, preveliko perhodka zgubili), za svinsko pašo pa vender je treba posebne kraje odločiti, in ne ondi kjer so drevesa posekali, in le ene za seme pustili, de za podrasino potrebniga semena svinje ne pojedo.
23)  De se tedej mlade drevesa ohranijo, zapovemo, de naj varjejo škode, kadar mlade breze za legnarje, copane, ali za žerdi sekajo; naj ne delajo po gojzdu novih potov, de bi vozili po njih, ampak kar vsekajo, naj izlečejo ali iznesd. Tudi naj skerbe, de brezove legnarje in lojternice le ondi sekajo, kjer so druge mlade dreve'sa že toliko odrastle, de se jim s tem nobene škode ne stori. Kjer se mlad gojzd zadeluje, in kjer je tedej prepovedano pasti, ondi je tudi prepovedano listje grabiti.
24)  Bukove in hojove prekle, tudi late naj samo ondi sekajo, kjer je dobro in koristno , de jih potrebijo, in preč spravijo, preden velike-drevesa poderejo.
25)  Sicer se pa tudi take reči, to je, skodle, rante , kole, preklje in kar je sicer tačiga lesa, lahko prodajo; per tem gospodar kej skupi in ljude'm kej zaleže ;  zatorej  je treba,   de taciga lesa  varjejo in  za
derva ne sosekajo.
(Dalje sledi.)
—   120   —
Iz postav za ohranjenje gojzdov
od cesarice Marije Terezije danih.
(Dalje.)
26) Ker se je zvedilo,  de  kmetje za ograjo per travnieih in spašnikih, per apnenicah, in za druge reči per poslopji, v svojih in grajšinskih gojzdih mlade drevesa sekajo, in vsako leto veliko mladih dreves zatare-jo,  posebno  pa veliko mladih smrek in hoj posekajo in tako gojzdam grozno veliko  škodo  store,   de  drevesa, iz kterih bi bil les za pohištvo in derva, ne morejo verha dorasti,   zato  je Naša milostiva volja,   de se ograja s takimi drevesi,  ktere bi lahko za les ali za derva velike zrastle,   in  se  drago prodale,   terdo   prepove; in ograja s takim lesam se le v tistih krajih perpusti, kjer je preveč lesa,   de se prodati ne more,  ali vender naj svoje njive, travnike in verte s takimi deskami in ran-tami grade, ki so iz tistiga lesa, kteri  nikoli velik ne zraste.   Mertve  ograje pa so in ostanejo prepovedane, kakor smo jih per perfožnosti od paše sploh prepovedali, in sicer tako, de sedajne mertve ograje  sčasama  s živimi namestijo, in mertve meje naj le tako dolgo ostanejo , dokler se žive ne zarede.   Tudi se bo veliko lesa perhranilo, če si gosposke perzadenejo, kakor se v ne-kterih Naših deželah k pridu godi, de hiše, hleve, se-nice fSchupfen) in kar je taciga, z nežganim ali tako imenovanim egipškim ceglam ali pa tudi s kamnjem zidajo in le podstrešje iz lesa delajo.    Za  ograjo  pa naj germovje   ali   ternje   sade,   in  kadar  že nekej let raste,  naj  grabne   ondi   skopajo,   kjer  hočejo živo mejo imeti, in naj  mlade  ternje ve  drevesca v dva  reda za-sade, ktere se tako zarastejo, de zavolj močniga ternja živina ne more skozi predreti.
Sicer bo pa tudi dobro, če se per tacih mejah, kakor bo spodej rečeno, vsako leto nekej dreves po razločku zemlje per hišah, vertih, travnikih in spašni-kih zasadi; le ob mejah naj tedej drevesa stavijo.
27)  Ker tudi to mladim gojzdam veliko škodva, de hojam verhove režejo, ter jih za znamnje oštarije pred hišo obešajo, in tako skozi leto veliko dreves za-tarejo, ktere bi sčasama velike zrastle , zato je tedej Naše povelje, de zanaprej ne smejo več verhov sekati, ampak znamnje oštarije naj iz hojevih vej ali iz hojeviga berstii, kakor je v Našim velkim mestu na Dunaji v navadi, narejajo, ali naj pa leseno kupo ali bučo, ali tudi zelen venec pred hišo obesijo, in to naj po vsi deželi spolnujejo; kteri se pa po tem ne ravnajo, naj jih ojstro kaznijo ali štrafajo.
28)  Kar je zdej tukej zavolj znamnja oštarije ukazano , se tudi tista navada, take drevesa za ute ali za senco per precesijah sekati, ojstro prepove'.
29)  Ker je škodljivo drevesa beliti, jim kožo načenjati , jih vertati ali narezati in kakor pravijo, poskusiti, ako bodo za skodle, hlode, ali kole dobre, tako tudi pastirji drevesam kožo olupijo in kozule za jagode iz nje delajo, s tem se veliko dreves zatare , de vsah-nejo; zatorej tudi še prepoved oponovimo , drevesa vertati ali beliti zunej tistih, ki jih mislijo posekati, in naj skerbe tiste izvediti, kteri drevesa vertajo, lupijo ali na-rezavajo, in naj jih za to škodo z vso ojstrostjo štrafajo.
Sosebno naj pa gledajo na jagodobravce in naj jim ne le samo šrangarji, gojzdarji in gojzdni gospodarji njih koše in košarne ogledavajo, in če kozule ali kaj druge posode iz drevesne kože najdejo, naj jim jih z jagodajni vred odvzamejo.
Ce pa vender le kteri s tako posodo v mesto ali v predmestje zaleže, naj mu jo z jagodami vred mestni služabnik ali čuvaj vzame.
30)  Tudi je drevesam škodljivo smolo izrezovati, kakor tudi travo ali resje kositi in s železnimi grablja-mi grabiti, kakor tudi laze narejati; vse to je sicer drevju škodljivo, pa se vender zavolj potrebe ne more čisto prepovedati; zato se tedej le v tistim kraji, kjer ravno sekajo, ali pa z vedezam gojzdniga gospodarja v nar dalnjim kraji gojzda to delo dopusti, kositi pa v gojzdu in s železnimi grabljami grabiti zunej resja je zanaprej terdo in pod štrafingo eniga zlata prepovedano, in kdor taciga zatoži, dobi tisti v kazen plačani zlat, v dervoseku je pa to zadnjič imenovano de'lo dopušeno.
31. Kjer sekajo se ravno ne prepove mlade bukve izkopavati, de jih drugej po redu zasade', pa je per tem vender treba skerb imeti, de jih preveč ne vzamejo in de jih le ondi dajo kopati, kjer je nar menj škode, kjer se korenine druzih okoli stoječih drevesc ne oškodovajo, ktere bi sicer vsahnile.
Ker se iz murb ravno tako kakor iz bukev dervo-red ali špalir da zasaditi, naj tedej raji murbe, kjer je mogoče sade'.
(Dalje sledi.)
  - 121  -
0
List 32.
Iz postav  za  ohranjenje gojzdov
od cesarice Marije Terezije danih.
(Dalje.)
32} Kako pa vse ognja nevarnosti v gojzdih od-verniti, je treba sosebno skerb imeti; zato je že veliko let sekačem prepovedano v drevosekih tobak piti in kuriti v gojzdih, pozimi pa , ker sekač brez ognja zavolj mraza ne more obstati, ob takim času se tudi zavolj snega in mokrote take nevarnosti ni bati, jim je kuriti sicer perpušeno , pa le v sili za veliko potrebo in ne čez nemoč, tudi ne bliz lesa, se menj pa bliz smolnatih dreves; s tem se veje osmode, dervo vsahne, in se na deblu ožge, de začne gnjiti. Tako je tudi kurjava za pepel v gojzdih le pozimi in v tacih krajih perpu-šena, kjer ni posekanih dreves, in kjer ni dračja, listja ali mladih dreves bliz, de se ni nobene ognja nevarnosti ali škode zavolj kurjave bati. Ko bi se pa našlo, de nemarni ljudje, berači in potepuhi v gojzdih prebivajo, prenočujejo in semtertje kurijo, naj take ljudi, kakor smo že večkrat zapovedali, polove in po okolišinah bolj ali menj pokore*
V gojzdih in na travnikih tudi pastirjem ni perpušeno kuriti, zunej jeseni in pomladi ob meglenim in mokrim vremenu, pa vender le na tacih krajih, kjer se ni nobene škode in ognja nevarnosti bati.
Ko bi pa, kar Bog obvaruj, iz treska ali ob veliki suši ali vročini kako drugač ogenj vstal, se sploh in ojstro zapove', de naj v taki sili vsi bližnji kmetje hitro s krampi, lopatami, matikam*, kopačami, sekirami, s kebli za vodo in kar imajo sicer taciga orodja , na pomoč pridejo, in kolikor je mogoče, otmejo; naj pred ognjem vse posekajo in spoti spravijo, kar bi utegnil ogenj doseči;  naj   grabne  kopajo in perst ali kar bodi
taciga v ogenj mečejo ,   de ga zaduše,   de  nič ne zamude, ampak precej od začetka toliko nesrečo odvernejo.
33)  Nemogoče je perpustiti, de bi travnike, njive, spašnike, in verte iz gojzdov narejali, ampak še le veliko bolj upamo, de bo vsaka gosposka iz posebne do-brovoljnosti do dežele skerbela, de bodo vsaj spet nekej tiste zemlje, ki so travnike, njive, spašnike in verte po njej zadelali, v gojzd prepustili, in ker manjka semenskih dreves, naj zemljo skopajo, drevesa vsejejo in povlečejo.
34)  Ker se pa večkrat zgodi, de po spašnikih drevesa prej in hitreje začno rasti, kakor v gojzdih, naj tedej tistim kmetam. kterih so spašniki, ne dopuste ondi dreves zatirati, ampak gojzd naj se zadela, in naj vec ne pasejo ondot, če imajo kje bliz druge paše dosti, de se jim ta namesti; vender je pa treba skerbeti, de se novi spašniki na tacih krajih ne odberd,kjer je mlada hosta bliz , de se živini h škodi perložnost ne da.
35)  Skušnja je učila, de kader se je komu dopustilo , v gojzdu kočo postaviti, in kak travniček ali spašoik narediti, je sicer od začetka per majhnim bil, sčasama pa je zmirej bolj okoli sebe segal, veliko dreves iztrebil; njegovi ljudje so se množili in razširili, in so s svojo živino mladim drevju veliko škodo delali.
In ker ni mogoče za takimi ljudmi vsiga ogledati ter jih pred očmi imeti, zato se vprihodnje ne sme brez dopušenja našiga poglavarstva nikomur dovoliti v gojzdih hišo postaviti ali živino rediti.
36)   Dalje je potrebno mejnike pogosto ogledati, in kar je treba popraviti, če jih germovje zaraste, veter podere, kdo poseka, ali če so kamneni mejniki kaj okrušeni ali razbiti. De se tedej ves prepir z mejači odverne, je treba za mejnike vedno skerbeti, zato naj vsakih deset let v družbi mejačev mejnike ogledajo, ter jih zaporedama popišejo.
37)  Vse dobre terdne drevesa, posebno pa hrastje, naj se ohranijo , de se bodo imele za veliko potrebo.
(Dalje sledi.)