; a z c o v o FOR SLOVENIAN CULTURE TORONTO, O NT. ,6l MCFARLAND AVE., 'St. 5. januar 1956 1691 JUBILEJNO 19 31 LETO 1956 Ko stojimo na pragu novega leta, moremo z vso gotovostjo trditi, da bo kljub vsej negotovosti, ki jo prinaša, to leto v znamenju jubileja- dveh velikih socialnih ^okrožnic -XIII-., cjsr.i-zdal.. 15,-! maja I #91 "magno ' charto:? delavce1/, Piq -XI, ob. štiivldegetle^nici temeljne Jmisli: '"e družbenem'redu, njegovi ob*novi in izpopolnitvi po •dreSilnem načrtu evangelija". Ti dve papeški okrožnici nista bili edini, ki sta začrtali soeialni nauk Cerkve za sodobnost, bili pa sta gotovo najbolj zapaŽeni med katoličani in drugoverci. Katoliški tisk in katoliške učne ustanove bodo posvečali celo leto povečano pozornost mislim obeh okrožnic tako v pogledu preučevanja kot širjenja. Tudi Rir bodo posvetili več člankov socialnim okrožnicam Cerkve zlasti v 6. Številki, ki bo izšla predvidoma tako, da bo za obletnico Že v rokah tudi bolj oddaljenih bralcev. Vključiti pa nameravamo zlasti Se eno okrožnico Pija XII,, ki se zdi temeljne važnosti za katoliški socialni nauk, okrožnico o Kristusovem mističnem Telesu od 29. junija 1943» 0 njej je zapisal dr, P.'E.O, Drinkwelder, O.S.B. "Okrožnico Mystici Corporis Christi ne smemo vrednotiti kot mnoge druge kot razvijanje enega nauka med mnogimi, ker podaje temelj za popolnoma novo, čeprav dejansko staro gledanje na naše bivanje'' (Die Lehre und Wirklichkeit vom Herrenleib im Gottesdienst und Leben des Christen, v Papst Pius XII,Das Lebensgeheimnis der Kirche,Graz 1946,s.7. Poleg poznanja socialnega nauka Cerkve pa je za nas bistvene važnosti tudi znanje pozitivnih druzbosloxmih ved, ki predstavlja izho . dišce, v mnogih primerih pa določa tudi izvedbo praktičnih socialnih programov. To je tudi področje, za katerega pade prvenstvena odgovornost na laike - znanstvenike in. javne delavce, pa tudi na vsakogar, čeprav v različni meri, ker nihče ne more živeti izolirano in tako vpliva hote ali nehote«na družbo okoli sebe, katere del je, V primerih volitev v svobodnih državah soodloča pri izbiri državnega vodstva ter organov raznih družb in organizaci j,- ki usmerjajo življenje družbe. Preučevanje socialnih okrožnic papežev nam bo ponovno izbistri lo oči za pravilno ocenjevanje družbenega vprašanja. Kakor je tudi važno in pereče vprašanje, kruha, obleke in strehe, tako je to samo delni vidik družbenega vprašanja, ki zadeva bolj površino kot pa globino ter prave vzroke. Bistvo sodobnega družbenega vprašanja zadeva človeka samega, njegovega iztirjenega in izruvanega duha, njegovo kulturo, njegove odnose do Boga,^do sebe in do sočloveka. Sele v tem okviru bo mogoče - kolikor je to pač človeško možna - zadovoljivo rešiti tudi vprašanje kruha, obleke in stanovanja (prim,: odstavka Naloga narod„nega gospodarstva in ^otreba sodobne socialne filozofije v mojem sestavku "Družbenogospodarske naloge slovenske države" v Slovenski poti,1,11,,št, 2, str.23/2 R.Cuješ D 0 L Z N OST PRIČEVANJA N a prvem letošnjem sestanku Newman Cluba v Halifaxu, N.S., je govoril Edmund Moris, radijski komentator in Časnikar. Navezal je na Kristusove besede Pavlu ob spreobrnenju: "Vstani, pojdi v mesto in povedalo se ti bo, kaj ti je treba storiti". "Mesto" pomeni za akademika vseučiliško okolje. Mnogi katoliški izobraženci radi zamolče svoje kato-lištvo, če ga le morejo, kadar se znajdejo v okoljju, v katerem so katoličani v manjšini. Tako ravnanje Škoduje Cerkvi in ne vzbuja občudovanja pri drugih. %..................... , . .. - jET ¿gA jr.&rfapvb om*n c^n-^fc • A. Predhodna vprašanja 1, Svetovni nazor, svetozor, pogled na svet - mnogokrat rabljeni izrazi, ki so istovetni s filozofijo, če so znanstveno izdelani, ali pa s predznanstveno filozofijo, če niso, 2, Filoz&fija je znanost. Pozitivisti ji ta značaj odrekajo. Pojer/ znanosti (science) neupravičeno zožijo, na pozitivne znan® ti (prevladuje v anglosaksonskem svetu), ki uporabljajo induktivno metodo. Natančneje preiskovanje pokaže, da je indukciji potrebna za izhodišče dedukcija, obema pa razvidnost, 3, Krščanska filozofija. £e bi bilo človekovo spoznavanje popolno, bi imeli samo eno filozofijo. Zaradi te nepopolnosti in družbene (kulturne) pogojenosti poznamo več filozofskih sistemov, med njimi tudi krščansko filozofijo. Zanjo je značilno: Dogme sprejema kot negativne norme, ker med dogmo in razumom ne more biti ,pra vega ; nasprct ja. Oba .izhajata od Boga, Krščanstvo navaja filozofe na'razmišljanje o posebnih- •. vprašanjih!svobodna volja, nesmrtnost duha, božje bivanje itd.)Ceprav je dovzetna za. nova spoznanja, vzdružuje tradicijo velikih filozofov, zlasti Tomaža Akvinskega. Njeni odkloni v smeri duha časa so redno manjši kot v nekrščanski filozofiji. B. Opredelitev "Filozofija je torej, Če govorimo z Aristotelom, veda o prvih pd-čelih in zadnjih vzrokih, ali če govorimo z modernimi, veda o vsem, tudi. o najvišjem, in o vsem z najvišjega vidika, segajoč, če mogoče, do prvega početka, do najglobljega bistva in do najvišjega smotra,"(A,Ušeničnik Filozofija, Izbrani spisi VII, str,11) "Filozofija je znanost., ki si pri- pomocjo naravnega razu-"Filozofija ni dejan-duha na njegov prate- spoznati vse po vzro-smo spoznali pravi zadeva razloziti vse bitje iz zadnjih razlogov ^ h ma"(J.Fischl, Die Formen unseres Denkens, str. 13) sko nič drugega kot strastna ljubezen, ki priklepa melj"(H.Riehl, Urwissenj str,iSj. Za zapadni kulturni krog je značilno teženje kih:"Le tedaj pravimo, da kaj vemo, če mislimo, da vzrok"(Aristotel)."Zakaj je mati vseh znanosti"(Schopenhauer), Pri tem ne smemo jemati vzročnosti v duhu empirizma(mehanično vzročnost), ki izključuje celotno področje svobodre volje. Ušeničnik pozna še "vzroČncs t svobodnega vzroka"(Izbrani spisi VIII,str,223), Fischl loči poleg vzroka in učinka še temelj in posledico (Grund-Folge), Vzhodni kulturni krog skuša dojeti bistvo stvari bolj intuitivno. Zato pa še nismo upravičeni odreči njih miselnim naporom značaj filozofi,^ (kot J.Fischl v sicer zelo dobri Geschichte der Philosophie v 5« knjigah, kjer začne filozofijo Šele z Grki - Bruggerjev Philosophisches Woerterbuch navaja v zgodovinskem pregledu tudi indijsko, kitajsko in japonsko, Dempf v Selbstkri-tik der Philosophie, v dodatku tudi arabsko, indijsko, budi stično, hindu-istično in kitajsko filozofijo, C. Delitev Praktična o stvareh, ki so plod človekove de ja vnos ti a) formalna logika b) spoznavna'teorija(materialna log) c) etika Spekulativna o stvareh, ki bivajo neodvisno od človeka , filozofija narave kozmologija biologija psihologija metafizika ' ontologija teodiceja Filozofije poedinih znanosti (verska, pravna, socialia ,gospodarstes. ,., ) Zgodovina filozofije» Nihanje Razmišljanje o svetu kot od filozofa ločenem predmetu - razmišljanje o svetu, čigar del se filozof čuti. Ustvarjalno intuitivni stopnji (pretežno) sledi sistematizacija (Platonu Aristotel, Avguštinu Tomaž) in končno osamosvojitev poedinih spoznanj. Kopica sistemov. Mnoge razlike so samo navidezne - logične izpeljave prejšnjih nastavkov, druge zopet njih dialektično nasprotje. O.Spann trdi v Philosophenspiegel, da obstojata dejansko samo dva tabora - em-piristični in neempiristicni,H.Riehl pravi, da je prava filozofija "v "'Sna in. v svojem bistvu nespremenljiva". Dempfu se odkri Razgovori jo filozofski sistemi (? tipov) kot dialektični videz dejan in razgledi ske celote - delni pogledi, ki so resnični, v kolikor so S-t.5 str,79.-., delni, napačni pa, v kolikor hocejo veljati kot celotna filozofija (monizmi), Sodobnost kaže pozikuse izboljšanja naših spoznavni' sredstev:R, Guardini, Der Gegensatz, Leo Gabriel, logika lika. te ti poizkusi uspejo, bo odpravljenega mnogo "pohujšanja", ker mm bo omogočen dojeti kot celoto to, kar se nam kaze danes še kot'nasprotje. S bera se bo dialektika spremenila v dialog, kar bo zmanjšalo tudi trenja v družbi. E^N^ovosholasti ka. Temelj z okrožnico Leona XIII "Aeterni Patris" IÖ79 Studijska komisije je 1, I9I4 odobrila 2L tez kot-nauk sholastike Pij XI. Ue Semi nari i e et studiis clericorum 19-22 Deus S.cientisrum Dominus Nekaj važnejših zastopnikov: med Slovenci zlasti A,Ušeničnik In p.Sanc D. Kardinal Mercier, Agostino Gemelli,Martin Grabman,Etienne Gllson (Srednjeveški inštitut vTorontu), Jaques Maritain, V, Oathrein D.J., Galus Mauser (dominikanec-odlično delo o shola stiki D-.S Wesen des Thomisinus) Joseph Gredt(benediktinec). T?. S lovstvo France Veber, glej Rir št, 3. A,Ušeničnik, Filozofija Izbrani spisi VII,VIII,IX, Zgodovina Johann Fischl, Geschichte der Philosophie, odlično delo zlast za nestrokovnjake (5 knjig), podaja tudi kritik© filozofov. Minimalno za izobraženca: A, Ušeničnik, Knjiga načel (3.deli,zbirka Kaša pot), J. Fischl, Christliche Weltanschauung und die Probleme der Zeit, Graz 194Ö, druga izde ja. dreš Joset>h, Dom,M, Mantuani K R IT 1Č M J P CG LS D i M A ? R1 A\ 1T J V11 z M (Nadaljevanje in konec) Vzlic temu do se mora filozofska veda vedno znova boriti proti primitivističnin poskusom "poenostavitve v enotirnost-'monističnega materiali zma. Soditi je, da je primitivizem neke vrste izhod vsem tistim, i. smatrajo filozofijo za nekaj brezplodnega, bodisi da verujejo zavedoma ali podzavedno v absolutno in brezprizivno•kompetenco logičnega zaključka iz opazovanja fizikalne narave, bodisi da želijo postaviti, zopet zavedoma ali podzavedno, svojo etično sodbo na podlago neke simplificirane morale svojske, samolastne etike, ki naj daje odgovor za svoje odločitve sama sebi¿ in ki naj bi temeljila na presumptivni fiziološki nujnosti, rimitivisticni nazor jim nudi opravičilo za materialistični fatalizem^ in stvarja tako neke vrste svetovnega nazora, ki gre pod imenom praktična filozofija, ali praktična življonska filozofija, ki pa dejansko filozofijo v smislu iskanja poti do resničnosti odklanja. Primerjati bi jo čilo„neke vrste morali brez etike, ali računanju brez matematike, saj ji manjka ena glavnih karakteristik filozofije in vsake druge rosne vede, namreč upoštevanje vseh, na kakeršen koli način dojemljivih prerais in faktorjev okolja, sredstva in predmeta. V Nemčiji, Ameriki in Franciji najdemo, osobito izza preteklega stoletja celo vrsto publikacij, ki jim sicer ne moremo pripisati kakršne koli izredne filozofske veljave, ki pa so našle širok krog čitateljev, in v njih proglašeni nauki celo vrsto pripadnikov. Ti pisatelji od Nie-tzsheja do Santayana so postavili ponovno zid med pasivnim in aktivnim razumom in v stvari zopet oznanjajo Averoejev na.uk-o dvojni resničnosti, le da je ta nauk dandanes primerno okinčan z nove iŠirni iznajdbami na polju tehnike, naravoslovja naravoslovno-teoretičnih ved, in navidezno podprt z nedoglodno statistiko, V slovenskem'poljudno-znanstvenem slovstv predstavlja to smer Vidmar s svojo knjigo " Moj pogled na svet". Na tiso' intelektualcev je bilo zavedenih po tej literaturi v zmoto primitivizma 1 instrumentalnega materializóla, in danes dejansko oznanjajo nauk dvojne resničnosti XII, stoletja, ako trdijo, da na primer "kot fiziki" ne uvi- Lke sprejemajo podane jim nazore od svojih učiteljev v šolah, in sploh vseh, ki jim zaupajo in ki priznavajo njihovo višjo inteligenco, izo- ■$l«D-zbo ali izkušnjo. Velikanske množice človeštva tonejo tako Razgovor-nehote in neopazno v primitivizem, kajti polizobraženec, ki in rczgl ne najde zadostne opore v lastni sodbi, ker si je ne more Št, 5 str tvoriti zaradi pomanjkanja primerne predizobrazbe, ki pa mu je dostopna literatura, najde kaj lahko rešitev svoje dileme v dvojni : ničnosti. A dvojna resničnost ima za posledico tucli dvojno vrednoto:. ^ dvojno pravico, kar vodi neizogibno v dvojno etiko, Ako bi bila rosr:'.e> kar nam hoče jo dokazati primitivisticni učenjaki, da je človek lo visok razvita žival, kakor dokazuje na primer znani ruski biolog Pavlov., teda mora imeti nujno tudi živalsko etiko. Ni manjkalo poskusov to tudi dokazati, in izračunati iz statističnih podatkov dobljenih iz poizkusov s podganami, s kakšnim faktorjem jo treba pomnožiti intelekt podgane, da najdemo intelekt človeka. Tu v Torontu sem slišal lani predavanje vseu-ČiliŠkega profesorja, ki je podal svojo teorijo, da se da zaslediti v podganah z raznimi biološkimi eksperimenti prvotne etične nagibe. Tako bi tedaj človeška etika bila le potencirana podganja etika, Š tem pa sto jimo dejansko na izhodni točki primitivnega mišljenja divjaka, in edina razlika med divjakovo in te vrste znanstvene filozofije jo pač v tem, df znanstvenik morda Se trdi, da priznava še kako drugo resničnost, ki si ¿ pa ne more razložiti, in zato " kot znanstvenik" o njej ne sodi, Na ta način živi z ene strani na miselnem nivoju našega časa, na drugi strani pa na prazgodovinski stopnji umskega razvoja svojih neandertalskih predhodnikov, Pri tem pa se dosledno poslužuje dognanj moderne naravoslame znanosti in pripomočkov današnje civilizacije. Ti pripomočki so postal: pa sčasoma tako diferencirani in komplicirani, da niso več razumljivi vsakomur, tako da ima laik čestokrat vtis, da je enostavna intcrpretaci rezultatov in meritev, matematični postooek pretvorbe teh rezultatov v diagrame in statistična uporrba meritev že samo po sebi znanost, DejansI je res, da je treba trdega dela in študija, da se človek dornore te tehnične rutine, kar pa se nikakor ne pravi, da je ta rutina kaj drugega nego zgolj tehnična aplikacija bolj ali manj kompliciranih metod,"ki na daje končno v najboljšem primeru temeljne vrednote, ki moremo iz njih na bolj ali manj kompliciran način izračunati bolj ali manj uporabne poprečne konstante za nadaljne delo. Filozofija človeka, ki beleži odmik Geigerjevega števca, ne mora biti nujno, bistveno in temeljno različna od filozofije ne andartalea, ki je štel na prste kože ubitih jamskih med vedovj okolje, ki živi v njem današnji človek pa se je popolnoma izpre:-menilo, in prav duhovne vrednote^ ki so ga izpremenile, zahtevajo tudi spremenjeno gledanje, táko namreč, ki te vrednoto upošteva. Da naš n j i ^Iove k le premnogokrat skuša razložiti pojave okoli sebe in v^sebi dokončno le iz tistih drobcev znanja, ki si "jih je priboril v tisočletjih razvoja civilizacije, a pozablja, da bi moral pravtako kritično upoštevati tudi instrument svojega spoznavanja, to je svoj razum, in da bi bilo zato potrebno, da upošteva vsaj v enaki meri tudi tiste reakcije tega instrumenta, ki izhajajo iz dogajanja v tisti sferi, kjer njegove fizične merske metode odpovedo. Sklepati na enem področju s pri* mitivno miselnostjo ter zavračati eksistenco duhovne sile, obenem pa pr. gnavati to isto duhovno silo kot neoporečno orodje na drugem področju • j<„ nesmisel. In vendar imamo dan na dan opravka z ljudmi, ki si domišlju-jejo ne malo na to, da slečejo svoje duhovno prepričanje kakor nepotrebno oblačilo, kadar stopijo v svoj laboratorij ali sedejo za svojo pisalno mizo. Velikanski razmak med stališčem divjaka in civiliziraneg-človeka ter notranji razkol povzročajo v veliki meri neuravnovešenost sodobnega intelektualca. Zlo*pa je v tem večje, v kolikor je današnji inteligent prisiljen, neglede na svojo usmeritev, biti član družbe; kaže se pa osobito tam, kjer je bil ta etično primitivni divjak šolan, i je postal na nekem polju specialist in izvedenec. Današnja človeška ' družba ne more več izhajati brez visoko specializiranih delavcev, Ako Da imajo ti visoko specializirani delavci primitivne nazore na drugih poljih, ki so v današnji strukturi družbe prav tako vitalna, je v so-sledici nemogoče zadržati širjenje primitivizma, Družba je prisiljena upoštevati rezultate dognanj teh specialistov, rezultati teh dognanj pa, akoravno včasih fascinirajo tehnično, 'nosijo le propogostoma pečat primitivne, to jo divjaške in ncsocialne ustavitve iznajditelja, saj jc vsa prvotna usmeritev njegovega dela brezetična, oziroma temelji na divjaški ^ egoistično-utilistični etiki. Posledice take vstavitve primiti-visticnih znanstvenikov ne občutimo toliko v njihovih iznajdbah samih, kakor pa v katastrofalni uporabi teh iznajdb; njim se im svet zahvalit: za take pridobitve moderne civilizacije kakor so atomska'bomba ustvarjanje masne psihoze, suženjski delavski tabori in slično. Problematika primitivizma nam je tedaj mnogo bližja nego mislijo tisti, ki smatrajo filozofsko razmotrivanje le za izgubo časa in za prazno besedičenje. Navedene porazne posledice so dokaz, da skuša človeštvo obiti etiko harmonične uravnovešenosti, in skuša rešiti problem sožitja na podlagi etike materialističnega značaja, čije ultima ratio so nasilje in fizična nadoblast. Tega dejstva ne more odpraviti noben, . Razgovori v še tako lepe besede oblečen primitivistično usmerjen fi- in/razgler lozofski sistem, naj že izhaja izpod peresa Windelbrandto- št,5 str, vega, pod naslovom teorije vrednot, ali pa so mu očetje Williams James ali E« Schiller, ki je krstil svoj instrumentalno-mat.e-rialisticni pragmatizem za humanizem, in je dospel do sklepa? da jo po* samezni človek edini kompetentni sodnik vsega, kar ima z njim opravka. in da je vsled tega aktivnost posameznika ultima ratio* To stališče je pravo stališče divjaka, ki sodi o vsem egoistično; kar mu neposredno prija, je dobro, kar mu je neposredno neprijetno, slabo, ne da bi upošteval pri tem posledice zanj samega, še manj pa za svoje okolje. Nič se zato ne smemo čuditi, ako sledi takemu pojmovanju prerod Hegelove filozofije, ki končava v spiritualnem pluralizmu, kjer ocenjuje vsak posameznik zrvedno in brezprizivno svoja -dejanja tudi z etičnega vidika, Ta sistem naj bi vodil do avtomatičnega uravnovešenja sožitja, in to sožitje bi naj nastalo po tej poti iz .nemotenega naravnega razvoja; tfeorija, ki jo izpoveduje tudi dialektični naterializem. Rezultat^ ki ga lahko opazujemo, je zal^ves drugačen, S tem, da teorija ni upoštevala bistvenega dela človeške narave, to je intuitivnega faktorja, je bilo prepuščeno vsakemu posamezniku, da presodi slabo in dobro z lastnega vidika in brez inliibicij. Intuitivne-moralne inhibicije postanejo v psihologiji primitivistov najprvo iz nepotrebnega regulativ?, izgovor potem opravičilo, in slednjič zlo, ki ga jo treba zatreti; v sosledici skuša današnja psihoanalitična praksa odpraviti vse inhibitivne komplekse kot škodljive, jih označuje za protinaravne in razglaša tako v bolj ali manj neposredni obliki nagonski hedonizem kot etični regulativ A sodbe, ki niso zgrajene na dejanskih, marveč le na dozdevnih in časov ozko1 omejenih vrednotah, čijih standard je bil postavljen od istega človeka, ki po njem sodi, povzročajo nujno stalna nasprotstva med posameznimi individualnimi etikami instrumentalno-materialističnega znča;. Ker te etike same iz sebe no morejo priznati nobenega višjega regula-tivnega principa, je sožitje le mogoče v okvirju moralnega sistema, ki ga vsili nadoblast močnejšega, kakor moremo to opaziti korîsekventno tar kjer prevladuje princip primitivnega pojmovanja. Ta sistem je mogoče vzdržati le z ustahovanjem, in s tem prispemo na prvotno izhodno točko, na Chidejev primitivni strah, ki karakterizira primitivnega človeka--divjaka. Ta prisilna morala izhaja lahko iz socialnih sistemov različne oblike, vsekakor iz totalitarnih, kjer se niti ne skriva, marveč najde izraz? v knjigah, kakor Rosebergovem " Mitu dvajsetega stoletja" in v Leninovem " Socializmu"; lahko pa se javlja tudi v določenih oblikah kapitalizma, v tako zvanih plutokracijah, ter nastopa prav tako v vseh mogočih pojavih proletarskega in filistersko-mešČanskega farizej-s.tva in verske nesigurnosti ter religioznega licemerstva, sploh pa v vseli takih socialnih skupinah ali kolektivih, ki jih veže le zunanja vez, in ki odkrito ali prikrito zanikajo v praksi najvišje dostojanstvo človeka, to je njegovo svobodno voljo ter njegovo najbolj prvotno pravico, .to je enakost vseh posameznikov do nadnarave. Iz tega zopet izhaja, da ta razmotrivanja niso nikakor le teor. . tičnega značaja, osobito, ako si predočujemo, kako globoko je posegel prinii'tivizem v vsakdanje življenje, v vzgojo, v moralne nazore in v sožitje človeštva. Rezultat je človek, ki mu je bilo dopovedano, da se mora predati svojim nagonom, ako hoče ostati duševno zdrav, obenem pa, da tega ne sme storiti, ker kolidira tako izživljanje z zakonikom. Mimo tega, da žene tak dvojni recept ljudi direktno v shizofrenijo, odpravlja primitivizem s tem odgovornost in samodisciplino, ki sta glavni opori duševnega ravnovesja, ker odpravlja regulativni del intuitive nega razuma, torej vest in tanscendentni imperativ. Dosledno izpreme--niiz istih vzrokov vzgojo v dresuro, in nadomešča znanost z akumula*' cijo-znanja, delo ponižuje v službo in slednjič postavlja vrodnost stroja nad vrednost človeka, ker sodi človeka le po njegovi učinkovitosti, ne pa po njegovih zmožnostih, kaj šc po njegovih duhovnih vrednotah, usmerjenih v transcendentalno ideale,*In ker ne upošteva potencialov, tudi clovokove^sreco ne vidi v ravnovesju, marveč*v ekstromu, ne v izenačenju, marveč v diferencijaciji, pri comer je razmeroma nevazno, ali naziva cilj efekt ali produkcijo, ali pragmatično kvoto, ali invertni kvocient dela. V toliko filozofska plat toga vprašanja; dovolite pa, da se dotaknem z nekaj besedami tudi versko-moralnega vidika primitivizma, ki najde svoje žrtve žal v veliki meri tudi v vrstah katoličanov. Dan za dnevom lahko čujemo izjave, kakor: 11 kot znanstvenik ne smem upoštevati duše", " kot fizik Božje previdnosti v posebnih primerih ne morem pripoznavatD", " kot matematik ne uvidovam, da bi Božja vsemogočnost mogla ovreči moje zaključke1', in s lično. To Razgovori lahko slišimo iz ust ljudi, ki bi bili na drugi strani in raz ~ floboko užaljeni, ako bi jim kdo rekel, da nisojcatoli- šta5 st.v ani. Zmota teh nazorov je tipično primitivistične narave; po Childejevi teoriji sodi v področje divjaške kulture, Znanftt".u:V ki deje tako izjavo, postavlja del svojega jaza izven družbe ljudi, ki doživlja ne le fiziološko-receptivno in logično, marveč tudi aperco^tiv -duhovno, to je intuitivno in mistično. Svoj "znanstveni jaz" zavleče v neke vrste moderen divjaški brlog, ki je morda opremljen z najmodernejšimi in tehnično dovršenimi aparaturami in napolnjen z najnovejšo liter' turo njegove stroke, a vsi ti pripomočki služijo zopet le spoznavanju in meritvi vrednot na materialni rrvni. Nikakor pa s svojo izjavo ni odpravil dejstva, da sam ne more eksistirati v nobenem primeru le izključno kot znanstvenik, marveč da je in ostane vedno nujno celotno človeško bitje. Ni odpravil tudi dejstva, da je reagiral s svojo izjavo lo v eni svoji kakovosti, in da je s tem zanemaril svojo dolžnost, biti v vsem in v vseh svojih dejanjih osebnost in Član skupnosti Cerkve, ali kakor se izraža sv, Pavel, biti ud mističnega telesa Kristusovega (I, Kor,12,27), Zavestna mistika tega pojmovanja je bistvena koncepcija človoka-katoli-Čana, in ako ga negira kot tak ali tak, negira implicite tudi delovanje milosti Svetega Duha, ki mu dajo enotnost razuma in zmožnost spoznavanja bistva stvari in re, post rem in ante rem. Obenem seveda negira tudi absolutno istinitost svoje izjave, kajti nobena naša sodba se ne more tvoriti izključno drugotno, ali izraženo z besedami Kantove idealistične terminologije: izključno a.posteriorno, to je brez implikacije naše bist; nosti ante rem. Tega odnosa pa ni odkril šole Kant- ze sv, Pavel nam jasno pove: Non quod sufficientes simus cogitare aliquid a nobis quasi ex nobis? sed sufficientia nostra ex Deo est j to so pravi, da nismo zrnor ni, da bi šodili po svoje iz lastne sile, kajti naše tozadevne zmožnost: izhajajo od Bogo,(II,Kor,3)* Zanemarjanje dosledne rabe naše celotne razumske kapacitete pa je tudi direktno v nasprotstvu s Kristusovim naukom ko je rekel: Vi ste sol zemlje (Mat, 5,13 ) in. z dolžnostjo krščanskega a p stolata. Vzor sv, Pavla v prvih letih krščanstva nam kaze, da je Cerkev oc. nekdaj odklanjala primitivizem v vseh njegovih pojavih; kadar koli se je pa vkradel, je vodil preko svojih zmot do odtujitve, v novejšem času je bil naravnost karakterističen za takozv.ane posthumanistično zmote, ki se odražajo v različnih oblikah tako zvanih protestantizmov, to je tistih zmot, ki pojmujejo Boga kot samolastno predstavo posameznika, in podreja tako Božjo naravo človeški sodbi. Posebno nevaren je primitivizem katoliškemu intelektualcu, ki je pogostoma primoran črpati svoje informacije iz literature, ki ima instn mentalno-materialisticno osnovo in se vsled tega naklanja k primitivizmu Zavedati se je treba radi tega, da primitivizem, tudi delno apliciran, ne predstavlja le filozofske zmote, marveč etično nevarnost in versko zmoto, Katoličan-intelektualec se no more zadovoljiti s tem, da mehanično zmoli "Pridi k nam Tvoje kraljestvo", nato pa misli in sklopa, kakor da bi tega kraljestva božjega ne bilo. Vsak intelektualec se mora boriti z duhovnimi težkočami in dvomi; ena največjih težkoč je sorejevanjo njegovih svetskih dolžnosti z duhovnimi; v tem boju mora ohraniti svoje zaupanje v milost Svetega Duha, zaupanje v svojo poslanstvo kot ud Cerkve, ud mističnega telesa Zveličarjevega, in v svoje poslanstvo kot orodje v božjih rokah in orodje božje Previdnosti, to zaupanje mu mora biti vodil v vsem, kar mu je dano delati in. .stvar jati, in ta nedeljivost v vsem, kr je duhovnega, je zagopadena že v samem pojmu katolicanstva. Zaradi tega pa ni mogoče izključiti nobenega dela našega jaza iz sfere^ ki v njej priznavamo božjo eksistenco, stvarstvo, odrešenje in posvecenje, ne da bi to priznavanje trpelo bistvene škode. Vsak tak poskus vodi nujno do farizejske dvoličnosti, do moralnega dualizma, ki je v nasprotju s vsako pošteno in resno koncepcijo etike. To je jasno izraženo v Zveličarjevih besedah samih, da nikdo ne more služiti dvema gospodarjema(Mat,6,24), S tem pa naj ne bo rečeno, da je upravičen drug ekstrem, to je-izločitev razumskega, dela naše pameti, .kar se zgodi seveda, ako se po*. -stavila recimo znanstvenik na stališče, da veruje vzlic svojemu primiti-vističnemu prepričanju, S tem preoblikuje vero in zaupanje v božjo Previdnost v praznoverje, ki skuša meriti božja dejanja s posvetno mero. in ko pride do spoznanja, da to ne gro^ ohrani le zunanji videz vere, ki je le premnogokrat primitivno ut.ilisti enega, hedonističnega, ali v najboljšem" slučaju ovda jmonist ičnega značaja , To sicer po Childejevem pojmovan ju ni več divjaško, marveč že barbarsko, vseeno pa zmota, A tudi napram tej zmoti ima katoliški intelektualec odgovornost tako do sebe, kakor o cccloyeka in do celotnega človeštva. Vera v Vsemogočnega, v neminljivo ljubo",on, vera v transcendentalne vrednote ne sme" in noče preprečiti iskanja r snic fizikalnega} fizioloskera. Moloakoga, filozofsko-indukti nega in :"'iloso£sko cistinktivnega značaja. Nasprotn-- . naloga vernega in telektualca je dati izraza in azložiti skladnost nara Razgovori in voslovno in dušeslovno dogn nih resnic z večno Resnico, razgledi Zavedati se moramo, da se borimo v tem pogledu za naj- §t, 5 str.$3 višji ideal, ki si ga je kdaj stavilo človeštvo, za naj-vzvišenejšega, ki se ga je kdaj mogla dotakniti človeška misel; da pa nosimo s tem tudi najvišjo mero odgovornosti, da se temu idealu ne izneverimo in da ga dosledno priznavamo, kajti Stvarniku ni mogoče odreši slednje oblasti nad stvarjo, Človek, ki se snatra le za stvar, bo moral živeti v odnosu do narave, ki ga obdaja vedno le kot stvar v razmerju do stvari le, ako ga ožarja luč milosti kot otroka božjega ako poštene sam žarek božje Previdnosti, ki vlada vsem stvarem. V luči te milosti in večne ljubezni pa imamo zato tudi pravico in dolžnost, da odkrivamo zakone narave in jih uporabljamo v večjo slavo božjo. Dolžnost je po Marku Avreliju pravica svobodnega človeka. Nobena svetna usta nova ne daje na polju znanstvenega raziskovanja svojim članom enake svobode kot katoliška Cerkev. Ne le, da nas ne zadržuj^, celo vzpodbuja nas k temu delu in nas opozarja, naj ne zakopljemo svojih talentov. Cerkev zahteva od katoliškega znanstvenika le, da se poslužuje znanosti kakor vsega, kar mu je dano ostvarjati, v duhu krščanske ljubezni, kajti scientia inflat, caritas vero aedificat (1 Kor,S,2) in v zavesti odgovornosti za rabo talentov (fíat 15,14-46). Ako nam daje milost zmožnosti, jih je treba tudi porabljati, ker je odklanjanje milosti greh proti sv. Duhu. Na drugi pa je vsak korak v spoznavanju narave in njenega delovanja k o is. k do globljega spoznavanja božje Previdno sti in veličine, V tem smislu je študij narave molitev, ki nas veže z njenim Stvarnikom. Na nas samih je teda, ali hočemo napraviti iz tega, kar nam razkriva narava, orodje nečimrne zmote v svojo lastno imenitnost zaverovanega divjaka ali barbara, ali pa hočemo zgraditi iz svojih spoznanj temelj, ki se bo na njem dvigal oltar Najvišjega, Tudi s tega vidiki ni problem primitivizma le izgovor za doneče fraze ali prazna igra z bolj ali manj učenimi besedami, marveč grozeča nevarnost, ki je zajela ves Vzhod v obliki tako imenovane marksistične znanosti in ki spodkopava Zahod s pomočjo nebrzdanega egoizma in lahkovernosti v lastno samohvalo. Zapadni človek občuduje in obožuje svoje lastne tehnične pridobitve in si jih nekritično lasti kot svoje stvarjenje brez božje pomoči v svojem brezupnem lovu za srečo, ki naj bi so rodila iz strojnih elementov in novih virov energije. Iz obojih, iz surovih sil Vzhoda in iz farizejskegp. licemor-stva Zahoda pa pronica strup primitivizma, nesocialnega, materialističnega pojmovanja v vrste katoličanov. Zastruplja jih s svojim utilizmom pod pretvezo svobode, dejansko pa jih veže v v erige ozkega, fizikalnega sveta in jim odreka svobodo neskončnostih Dejstvo je, da najde svoje žrtve v vrstah prav tistih, katerih verskih nauk^vzpodbuja kakor nikogar drugega, da se posvetijo^spoznavanju vse -jih\ božje narave in nod-narave. To moderno divjastvo srečujemo v šolah, v čtivu, v filmu, radiju in televiziji. Vedno bolj razdvaja srce in r^zum, duba in snov, občutenje in spoznavanje in skuša izriniti misel na Bogp na račun malenkostnega delca njegovega stvarstva, ki mu je izmislila človekova pamet merila. Hi pa ne smemo pozabiti, da ni resnica le to, kar moremo otipa,-ti, v i do t L ali sicer zaznati s svojimi čutili, marveč tu?, i neskončno prostranejši svet duha. Ne smemo pozabiti, dr imamo pravico kot božji otroci do tega neskončnega sveta., da smemo in moramo porabiti vse sile, da si to pravico pridobimo, kajti blaženi so, ki so žejni pravice(Mat5' Slednjič so moramo zavedati, da moremo vršiti dokončno raziskovanje celotnega stvarstva le v okvirju miselnosti, ki jamči za živo etično podlago v enotnosti resničnosti, tedaj v enotnosti principa-in principalibus unitas- v okvirju miselnosti, ki jamči svobodo v dvomih-in dubiis libertas- in ki objema vse spoznanje s spoznavalcem vred v neskončni božji ljubezni - in ómnibus caritas. KRIZA VERS V NAPREDEK (iz:v Alois Dempf, Die Krisis des Fortschrittsgla ubons ,Wionl94?^ TToda napredek fizike jedra (Kernphysik) pomeni na duhovnem področju še vse večjo revolucijo](kot atomska bomba,op.tr .) Teoretično fiziko silijo njeni novi izsledki, da prehaja v filozofijo, toda ne v novi !7fizikalizem,;, ne v ponovno zapadanje monizmu, marveč v kritični realizem bodisi po Kantovi metodi kot pri Weizsaeckerju bodisi po novi ontologiji plasti(Schichtenontologie) kot pri Schroedingerju. Razbrati moremo starost in velikost Zemlje, Soncr In svetovja. Zato pa smo prisiljeni vprašati tudi po njih začetku. Koznogoni ja p o str ne nujno zopet (Konec na strani B7 spodaj) BOG CLOV£K- STVARSTVO Ef^ ( Nadal jeva nje apologetičnih razprav) 7,e v začetku razpravljanja bi bilo treba omeniti, da ro filozofski pojmi o Bogu analogni. Kdor bi zanikal analogijo naših pojmov o Bogu, bi nujno zašel v agnosticizcm, Ker jo Bog vzrok stvari, je med Njim in stvarmi neka slicnost, kakršna je mod vzrokom in učnikon, Kdor bi , trdil, da so naši pojmi o Bogu istoličrd, bi zašel v antropomor.fizem in bi potegnil Boga v sfero končnih bitij. Obe napaki so v filozofiji vočkia t pojavita. Bojno polje mod filozofijo materializna in našim nazorom jo filozofsko področje. Materiali zem je filozofski sestav, ki hoče razložiti vse pojave življenja, tudi zavest in mišljenje, s snovjo, O sebi trdi, da je naravni podaljšek izkustvenih znanosti. Te znanosti so izrinile Boga iz raznih področij. Ruski muzik je Še poljubljal zemljo, nosil ikono v procesijah za dež, danes pa namakajo isto zonijo prekopi in stroji.To je važno ateistično doživetje. Tehnika, ki sloni na fiziki, jo pomagala izriniti vero, V bodoče bo znanost nadomestila celotno podmeno krščanskega svetovnega nazora, če uporabljamo frazeologijo ateističnega fizika. Sodobni filozofski matorializem je znanstven sestav, ker se to sno naslanja na pozitivne znanosti. Vzor izkustveno znanosti je fizika in njene razlago, ki se opirajo na matematiko, zadovoljo še tako nadar jen in po jasnosti stremeč razum, Do bi mogol mater ializem dokazati, dr je edina človeku dosegljiva oblika izvestnosti ona, ki jo imata fizika in matematika, bi užival njegov nazor prednost prod teističnim svotev -nim nazoSoctobni filozofski materiali z 0131 TDH. S G neupravičeno sklicuje na pozitivne znanosti. Pravda med njim in nami ni na področju vsakdanjega izkustva, ampak na filozofskem polju. Co ni mogoče videti Boga na področju vsakdanjega izkustva oz» na področju pozitivnih znance ti in matematičnih formul brez filozofskega razmišljanja, govori to v prid božjo trariscendence.Iskati Boga v horicontalnem prerezu je prazno delo, ker presega Bog naš izkustveni svet. Filozofski materializem no ve, kaj je snov Pojem snovi se je v zgodovini spreminjal. Ko jo Marks krojil svojo filozofijo, je bil v modi grobi materializen, Učili so cela, da ni misli brez fosforja. Hrana se spreminja v kri. Kri gre v srce in možgane, v čustva in misli, Človek je to, kar j6. Kirurg jo v t oj dobi trdil, da ne prizna ničesar, česar ne doseže z nožem. Filozofski mate-rialisti so bili odvisni od tedanjega ste nja fiziko. Fiziki so učili, da so atomi najmanjši deli snovi in da so nedeljivi. Snov je bila tore,, zanje otipljiva stvarnost. Toda filozofski materi ali zora je post. 1 nevzdržen, ko se jo srečal z rezultati jedrno fizike. Pojem snovi se je v fiziki spremenil. 2e Lenin jo moral popravljati Marksa in Engelsa, Začel je razlikovati med filozofskim in fizikalnim pojmom snavi. Po njo go vi definiciji jo edin"' Istn^st sn-vi ta, d - je objektivna realnost, ki biv1 neodvisna od naše realnosti (O tem jo pisal že R. Cujoš v Času 1. 1940 v članku "' li je \ Ušenlcnik potv iril dialektični materialized? kot c1:; • vor Kardeljevi kritiki dr. IJŠeničnikove knjižice "Dialektični materiali zem" v Sodobnosti in opozoril, da jo Lenin samovoljno spremenil spoznavnoteoretično vprašanje v ontološko, op. ur.) Njegovi privrženci so ji pozneje pripisovali božanske pridevke, ki so pa precej drugačni kot jo naše in dosedanje pojmovanje snovi. Tudi vernik lahko reče o Bogu, da je njegova lastnost objektivna realnost, ki biva izvor} našo zavesti, a bi o Njem le malo povedal. Izhodišče materialističnega svetovnega nazora je snov. Snov pa ni nesporno dejstvo. Dvoumno jo, kaj imenuje on snov. Sodobna fizika je porušila prepričanje, da je svet sam na sebi takšen, kakor nam ga prikazuje vsakdanje izkustvo. Beseda "svet" označuje lj čutni svet preprostega človeka, 2) svet sam na sebi in 3) svet fizikalne znance ti (Max Planck). Kakšen je svet sam na sebi, ne vemo. Spoznavamo ga s svojimi čutili in potem sklepamo. Max Plank, ki je vse življenje raziskoval tva.rni svet, izrecno izjavlja, da trditev, da biva izven nas tvarna stvarnost, ni znanstveno d ojstvo, ampak v e r a. Filozofski materialist moi" biti torej kaj skromen. Skočiti mora v metafiziko, se oprijeti podmene, da naši doživljaji sami no tvorijo fizi- dalje na strani $7 ljev dolga bilih niso harmonike \mo Hi L I -L C j\\ Razgovori in V REPRODUKCIJ! GLASSH Cilj: Doseči enak občutek pri reprodukciji kot pri dejanske ;. poslušanju dobro izvajanega glasbenega dela v dobro akustični dvorani. Obseg glasbe: Od 16 do 16,000 tresljajev na sekundo. 16 č v~ cev orgel proizvaja glas z 32 tresljaji na sekundo. Pri glar: važni samo proizvajani primarni tresljaji, marveč tudi njih (črtice v ponazoritvi). Občutljivost ušesa (mnogo manjša kot očesa): »>■ Za jakost logaritmičra - če je glas 4,$,l6krat močnejši, ga zazre mo 2,.3,4krat močneje. Motnje zaznamo, če dosegajo 3%, jih še prenesemo do 5%, postanejo mučne pri ICffo. Pri pomanjkanju nizkih glasov si človek do neke mere lahko domišlja, da jih sliši, čeprav jih dejansko hi. Snemanje Zračne valove spr meni v električne tresljaje mikrofon. Navad ni (ceneni,dobri za govor) prenašajo glasove od 100 do 5000 t/s. boljši od 50 do 10.000, najboljši od 30 do 15.000 t/s.. Mikrofon lahko oddaja glas v priprave, ki ga oddajajo neposredno zopet v zrak (preko zvočnega sistema ali preko radijskega oddajnika) ali pa v naprave, ki ga ohranjaj in ga je mogoče^pozneje ponovit-i; plošče (7§, 33 l/3 in 16 obratov na minuto,zadnja za govor) magnetna žica, ki jo je pa že spa'rinil magnetni trak. Reprodukcija Kvaliteta reprodukcije zavisi od kvalitete vsakega dela zvočnega sestava (seveda tudi od kvalitete vira) :gr<"raofo na ali mag re t ne ga snemalca oz. radija (AM,FM), ojačevalca in zvočnika. Radio : zvočna modulacija (AM) je omejena na 5000 trs.lja.jev (postaje so oddaljene druga od druge samo 10.000 tresljajev, od tega je uporabna samo polovica) - zato navadni radijski aparati nimajo kvalitetnih delov. Frekvenčna modulacija (FM, posebne FM postaje in glas v televizijskih aparatih) lahko oddaja celotni obseg glasbe in je neobčutljiva za mnoge motnje (bliskanje in pdb,,glej ponazoritev), toda sprejem je omejen na približno 100 milj od Obseg glasbe oktave nekatqra glasbil; in njih obseg »-i! 16,000 oddajnika (pri obseg plošč AM zavisi od moči oddajni -:::n — -.rj— - 123 1 1 » 1 t t o 1 i I 1 194 19£5 0 19 oznaka zvenk vtis realizma harmonike govor (telefon) temeljni glasovi govora in petja (prvi bas) nizki basi, orgle . o c V- r /T O A < ll i J grom, veter prostora bobne nje Plošče Kvaliteta plošč se je tako izboljšala(glej ponazoritev), d? nudi celoten obseg glasbe. Potreben pa je tudi dober gramofon. Najboljši so ~ mi err in kristalna (spreminja mehanične safir in diamant, tudi nylon. Predhodni ojacevaloc FM sprejem' in z magnetno glavo, sledi kerr--tresljaje v električne). I p-3 o sprejem izločeni del signala rabljeni dol signala izločeni del signala signal predstavlja sinusova krivulja, motnje odsekane črte | rabljeni dol signali Magnetno., glava daje zelo slab električne signale,ki jih je treba predhodno okrepiti. Ta ima po navadi vrsto kontrol, ki so potrebne za popravo raznih značilnosti, ki so v zvozi s snemanjem plošč (da zarezo ne prehajajo druga v drugo) druge pa prilagodijo glasbo prostoru in okusu poslušalca (za nizke in visoke glasove). Važno: Kontrole ničesar ne do-poedinimi glasovi (nc- dajo, marveč samo spremene medsebojni odnos med zaželene pošljejo v zemljo, druge okrepe). Ojačevalec Poveča električno moč tresljajev, da lahko spravijo v gibanj sestav zvočnikov. Zvočnik Za dobro reprodukcijo sta potrebna vsaj dva: eden za visoke, za nizke glasove. Važen je tudi zaboj, ki pomaga prenesti valo-zraka iz zvočnika v prostor.Dober zaboj (najboljši je lesen) po- __veča obseg zvočnika za več oktav navzdol. Stereoskopski glas zvočnik oz, drugi vanje mikrofona magnetskip zvočnika sne ma mikrofonoma, ki stojita na ritov) ter vodijo oba signala namestijo vsakega na odgovarj v boljših kino dvoranah; na razpolago plošče -bimura1- kot tudi magnetni trakovi, Ko poslušamo koncert v koncertni dvorani, slišimo z vsakim u s o s om nekol:' ko drugačen glas, ki se zlije v možganih v enoten občutek. Pri poslušanju glasbe preko navadnega zvočnega sestava slišimo z obema ušosoma isti glaj kar povzroča občutek plosko sti. V zadnjem č."su so začeli src mati glas z dve» različnih prostorih na odru (glej ponazo-ločeno vse do ločenih zvočnikov, ki jih joči strani sobe ali dvorane (že v rabi so pa že tudi posebne gramofonske ki imajo po dva vzporedna \___Ti /\ / detektor |__Tf j f in o j a č ovale c'~\J signala; več postaj v ZDA, ki imajo Ali in FM oddajnik,- oddaja en signal preko AM.drugega preko FM, seveda samo pri oddajah, ki izvirajo iz domaČega študija; poslušalci morajo imeti navadni in FM radio in oba uglasiti na isto postajo; kljub omejitvam AM radijske oddajo -ta signal zaostaja pokvaliteti za drugim, ki prihaja po FM- je m predek zelo zase precej drage, ker je treba imeti skoraj vse da imajo že dokajšen trg. Povečana. znaten). Te neprave so dvojno, toda užitek je proizvodnja bo naprave premožnim. Mnogo obeta dajne postaje oddajati toliko vecji, še pocenila, tako da bodo dosegljive tudi manj zlasti dovoljenje ameriške FCC, da smejo FM od-na svoji valovni dolžini hkratu po več oddaj. Eden glavnih očetov sodobnega radija in televizijo major Ed.win H. Armstrong je že pred leti izkustveno ugotovil, da je možno oddajati v okviru prostori, ki je določen eni FM postaji, tudi po tri glasbene programe istočasno, ne da bi se medseboj motili. To daje možnosti v večjezičnih deželah (Švica, Kanada), da oddaje televizijska postaja eno sliko z dvojnic ali celo trojnim besedilom, ki ga poslušalec izbore po mili volji, enako pa tudi, da oddajejo FM postaje ster jo nekateri imenujejo.Obstojajo že priprave za odd stereofonske glasbe preko FM aparatov. Naraščanje ;of onsko j" nje glasbo zlasti v ZDA je porok, da so -oba signala oddajata celotni obsog šnji meri spodrinil sedanje AM radijsko aparate. bo ta način oddajanja glasbe- tudi razširil glasbo, kakor in sprejehanje zanimanja za dobro in sprejemanj in v precej- R.Cuješ kalnega sveta, temveč da nam dajejo poročila o dru- Razgovori in gem svetu, ki je neodvisen od našega zaznavanja, ali razgledi preprosto povedano, da nam poročajo, da tvarni svet Št, 5 str.¿7 res biva, Spiritualist vzame za izhodišče dvojo: 1) da duša biva in 2) da duša ne premine. Da duša biva, jo razvidno. Duša, samozavest, zavest, mislim, pomeni isto. Zavest jo prvo nesporno dejstvo, a no stvar.(J. Jan -žekovič, Izhodišče za osnovno vpr osanje). Avtonomna področja Metodično je zelo prav, da so področja ločijo. Naravoslovno znanosti imajo svoje področje, filozofija svoje in vera s voje. Naravoslovne znanosti no nalete na duhovni svet in na Boga, Rcs je tuli, da se področja ne križajo. To načelo bivoljalo tudi na splošno, no samo metodično, če bi pozitivni znanstvenik no bil Človek, če bi bil Izvzet iz dekaloga. Čudež je tudi njemu odgovor Boga na človekovo vero. Hetodič sno sme biti nevtralen in mora vso poizkusiti, da dogodek naravno razloži, Trditev pa, naj bi bil pozitivni znanstvenik do Bog-, nevtralen, je že filozofija, toda napačna, V resnici mora služiti Bogu tudi z vsem sv o jim študijem. Bog celo zahteva, da morajo opravljati fizik, tehnik, gospodarstveni svoje poklicno delo kot religiozno delo. No trdim, da morajo pridigati o Bogu, ampak mu morajo s svojim delom služiti. Specializacija dela in t,zv, avtonomna področja so tudi v tc-sn" zvezi z versko krizo v človeku. Ljudje v avtonomnih področjih s špeciali zacijo dela izgube iz svojega vidika s i nt o z o ž ivi j o nj a. Zdravnik pozna medicino, o pravu, zgodovini pa nima pojma. Ta specializacija pa gre še dalje -zdravnik specialist pozna samo svojo stroko. Beseda inženir ne pove nič; dodati moramo še pridevnik - gradbeni, elektrotehnični,strojni itd. Posledica te vsestranske specializacije in naglice delo. je, da ostanejo tudi verska vprašanja omejena na ozek krog ljudi, ki se z njimi bavijo poklicno, drugim pa je vtikanje v verske zadeve nepotrebno. Ker pa teži vsak Človek po zaokroženem svetovnem nazoru, ki naj bi bil sinteza življenjskih vprašanj in človekovih odnosov do vseh pojavov v svetu, in ker Človek nima splošno vsestranske izobrazbe, gleda na ves s vet skoz:' ozka in enostranska očala svojo stroko. Zato sodi tudi o verskih stvareh z zveriženo perspektivo. B.T. Slovstvo : Jacques de Bivost do la Loudro, God, Man and tho Universo, Elisabeth Pakenham, Catholic Approaches to Modern Dilemmas, dr.A, Trstenjak, Pastoralna psihologija, dr. J. Janžekovič, Izhodišče za osnovno vprašanje. KRIZA VERE V NAPREDEK (nadaljevanje s strani 04) problem. Planck, Jeans, Eddingtbn, de Broglie, v'felzsaecker in Schroedin-ger so se že odločili za teizern. Seveda tiče še nekateri vodilni fiziki im mnogi drugi v pozitivizmu, no da'bi slutili, kako daleč so že zaostali. Alovs Wenzel že polaga v svoji ''Filozofiji svobode" poizkus nove teistične kozmogonije," str, 10-11. "Nič nanj veličasten kot v fiziki je znanstveni napredek v biologiji zadnjih 40 let. ^edosia je samo analognega pojava atomski bombi, ki bi mogla pokazati višino storitve tudi puhležu. Zgolj znanzstveno pa imamo vendarle čudovito primero, v kolikor je tudi tukaj (kot v jedrni fiziki) preučevanje fine strukture semenske celice v razvojni mehaniki središče odločilnega napredka. Pri tem je zelo smešna ironija usodo, da j e razumevanje fino mehanike življenja vodilo načelno preko mehanizma ter da je iskanje dokazov za nesmotrnost ter broznačrtnost življenja vodilo do neskončno poglobljenega razumevanja smotrnosti v bitju samemj Tako je poste la teoretična biologija zelo zgodaj pra va metafizika življenja. Predrla jo do nevidnih in neprostornih celostnih činiteljev življenjske enote, poedincev, vrst kot tudi do celotnega življenja. Zoptno vstajenje metafizike so podpirali prav biologi, ki so bili istočasno tudi veliki filozofi kot Driesch, Uexkuell in Dacqud." str. 13-14 BODOČNOST "Zdi se, da je Evropa v kritični dobi pripravo. Ko so je, zrušilo vse, kar je bilo poprej trdno, jo postal Evropejec svoboden za pota, ki jih slutimo, ne da bi jih poznali... Živimo kot bi stali prod vrati, ki so še zaprta in trkali nanja,,.Nihče si no more predstavljati, kaj bo. Kdor bi napravil načrt, bi to pomenilo, da je bodočnost tudi že ostvaril. Samo nedoločno moremo reči: Šv. pismo in antika ne zadoščata vec v obliki, v kateri sta obstojala za nas doslej. Oboje moramo preoblikovati v novi prisvojitvi", Jaspers, Europa der Gegenwart,str,50-51, Raz.'vV,ri in r -.V T O/A AT J Z AC J J A WV.ss 1000 podjetij jo zaposlenih docela ali delno v proizvodnji avtomatičnih strojev (ZDA in Kanada). Proizvodnja 1. 1954 je znašala 3 milijarde dolarjev.Izhajajo žo 4 strokovni listi, tuei drugod mnogo člankov. Stališče: Podjetniki polni hvale, zlasti gledano na daljšo dobo, delavci priznavajo pozitivno vrednost, svore pa pred neugodnimi' posledicami v prehodni dobi. (W.Reuther:"In the long run wo arc all dead") Kaj je? Besedo je skoval D.S. Harder - For'ovo tovarno v Detroitu. Kar je imel v mislih, je bilo v veliki meri samo nadaljevanje prve industrijske revolucije - nadomestitev človekovih mišic s s troji z večjo integracijo strojev (energijo iz vode, pare, premoga, elektriko, atoma, sonca). Pojem še ni ustaljen, vendar predstavlja novost t,zv. Feedback, sporočanje določenih informacij iz poznejšega dela proizvajalnega procesa prejšnjemu z možnostjo poprave napak. Neki profesor je sesti vil aparatt podoben Škatlji z mnogimi predeli in z odprtinami v nepravilnih legah, ki so vodile vijugasto iz enega kota v drugega. Pod škatljo je bil se str. v žic z elektronkami. Izven škatljo je imel kos za magnetizem občutljive snovi, ki je bil tako velik, da je lahko šel skozi vratca v predrlih. Sestav je bil tako urejen, da se je kos tako dolgo obračal v krogu in se odbijal od sten, da je našel vratca in smuknil v naslednji predal vse do zadnjega. Pri prvem potovanju jo porabil nekaj minut, pri drugem komaj nekaj sekund, no da bi se kj^r koli zadel ob steno. Aparat si jo zapomnil vse napake in vodil kos premo do cilja. Avtomatizacija je v veliki meri žel dol vsakdanjega življenja, Tišek predstavljajo elektronski možgani, ki so dvojno vrste: Analog - merilna naprava, ki simulira določeno pogoje (merila za vojne izstrelke, itd.) Računski stroj - šteje električno impulze za. računsko operaci-j e, nadomesti delo 100 I.B.M. strojev (punch cards) in 135 tipkaric. Stroj Forut torontske univerze je rešil gradbeni problem v manj kot 5 minutah, za. kar bi potrebovalo sicer 5 mož dva tedna. Registrira 100000 utripov na sekundo, sestoji iz 4000 elektronk (materiala za 120 TV apa ratov), Gospodarske posledicč __ Nihče ne moro dati zanesljivo sliko bodočnosti, ker jo vprašanje zapleteno in vključuje mnogo daljnih posledic, Ze uvajanje strojev je povečalo produktivnost (Ch.Wilson od. General Motors je sam ponudil delavcem letno zvišanje mezd kot delež delavstva na povečani produktivnosti), avtomatizacija bo povečanje še neprimerno pospešila. Povečana, storilnost zniža potrebo po delovnih močeh:V Holmes Foundry v Sarniji, Ont,, ki izdeljuje motorno bloke'za Forda, jo padla zaposlitev po uvedbi avtomatizacije od 467 na 260 osob, proizvodnja pa se je istočasno dvignila od 664 na 900 kosov dnevno, V neki radijski tovarni v Chicagu sestavita 2 moža. 1000 aparatov d® vno- prejo jo bilo zaposlenih 200 osob. Admiral- polovico TV aparata sestavi Robot One v nekaj sekundah. Westinghouso, tovarna za hladilnike v Columbus, Ohio je znižala, osebje za 40$. Toda na drugi strani:rastoče potrebe ustvarjajo nove zaposlit 'e - v zadnjih 15 lotih kažejo v ZDA porast 75$ zabave, razne vrste služb in popraviliservices) pa 65$. Nova področja:televizija, avtomatična regulacija'zraka v hišah. Atomsko energijo jo avtomatizacija šele ono-■očila. Od 1, 1939 - 1953 je naraslo prebivalstvo ZDA za 22%, število •lužb za 35$, število zaposlitev v tovarnah celo za 73%. Pocenitev proizvodov: Benjamin F,Fnirloss(U.S.Steel Corp,) trdi da bi stala proizvodnja avtomobila izdaje 1955 s tehniko iz 1. 1903 in ob današnjih mezdah nad 65,000 Posledica - zvišanje realnih mezd in kupne moči širših slojov. Teženje k velikim korporacijam in nevarnost monopolov - avtomatizacija je draga in si jo bodo mogla privoščiti le velika podjetja, Remington Rand Univrc svojih komputorjov sploh no prodaja, marveč posoja-možnost vpliva na podjetja. Uporaba lažjih surovin, zlasti tekočih (plastik), ker je kontro la operacij lažja. Toda: Vse vrste proizvodov ne dopuščajo rabo avtomatizacije. Socialne posledice Krajšanje delovnega časa.Nekatere unije zahtevajo že letos 35 urni delavnik. Zmanjšanje odstotka noizučonih delavcev.Njih Razgovori in delo bodo prevzeli stroji, ostalo delo (nadziranje in razgledi popravljanje strojev) bo zahtevalo večjo izobrazbo. št.5 str,¿9 Odpadlo bo mnogo duha morečega ponavljajočega se dola. Sprememba poklica - v prehodni dobi bodo mnogi morali rr. jti zaposlitev drugod, ker bodo tovarne zelo «manjšalo število delavcev. Možnost vrnitve matere družini - uvedba družinskih mezd, ki b o-do zmogljivo zaradi povečane storilnosti. Izraba prostega časa - ljudi bo treba naučiti rabiti presti čas za večanje izobrazbe, uživanje umetnosti, gojitvi skupnega družinski ga življenja. Podaljšanje obvezne šolske dobo. Za prehodno dobo: Nuditi delavcem možnost proŠolanja, navajati mladino, da vztraja dalj Saša v šoli (višje šole), navajanje mladine v tehnične poklice (elektronke) in učiteljske vseh stopenj.Podaljšanje brezposelne podpore, uvedba odpustnih plač (severance pay). Zajamčena letna mezda (G.A .Vi.) W.Routher trdi, da bodo zajamčene letni mezde zadržale avtoma -tizacijo in zagotovilo sredstva za življenje. Sistem, ki so ga zamislili unijski ekonomi - da plačuje podjetje od vsrko delovne ure določeno število centov v posebni sklad - je bistveno zgrešen, ker je dejansko premija zo uvajanje avtomatizacijo - kolikor nanj delavcev, toliko manj prispevkov v sklad.Jamstvo podjetnika je omejeno m višino sklada. Koristi samo delavcem z dolgo službeno dobo. Zaključek Avtomatizacija sama je dobra, ker nudi možnosti bolj človeškega življenja, Raba bo seveda odvisna od človeka. Se bolj nujni bodo postali vposegi družbe v gospodarstvo zlffiti v prehodni dobi za izravnavo rizikov in olajšanje težav odpuščenih in drugod nezaposlenih delavcev. Enako za dosego primerne izravnavo med različnimi gospodarskimi panogami, ki no bodo vse g enaki meri primerne za uvedbo avtomatizacije. Neke vrste izravnava bo potrebna tudi v meddržavna m gospodarstvu. dres O R G A M J 2 A C1J A P O D J S T J A (Po predavanju ing. Jožeta Oporo -Slovenski kulturni krožek v dorontu iS, decembra 1955) (Industrial Management and Organization) Veda, kako doseči cilj najbolj ekonomično. Zakon o vodstvu: Pametno vodstvo je bolj potrebno kot obširna organizacij-" ali odlični stroji. Zakon o izjemah: Učinkovitost vodstva se zelo poveča, če osredotoči pozornost na izvršilno področje. Zakon o odgovornosti: Odgovornost za izvršitcev dela mora spremljati avtoriteta kontrole nad izvrševanjem dela. Primer ključavnice: N ačrt izdela inženirski oddelek, oddelek za preučevanje trga preišče možnosti in pogoje prodaje (najboljša cena) izdelajo prototip, ki ga temeljito preizkusijo» Produkcijski oddelek določi točen potek proizvodnje in proračune cene proizvodnjo. Organizacija podjetja: Lastniki so'delničarji. Na letnem občnem, zboru izvolijo vxlstv*> - ravnatelje (board of directors), predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik sestavljajo"izvršilni odbor, ki dejansko vodi podjetje. Njim so podrejeni sledeči glavni oddelki: Osebni - ureja odnose, ki zadeva jo*uslužbence. Inženirski- pripravlja načrte za stroje in proizvode, spremembe itd. Tehnični - izvršuje načrte, ki jih dobi od inženirjev. Ima. pododolke: mehaničnega(ki se zopet deli na oddelek za orodje, stroje,študij časa za poedine operacije, za vzdrževanje prostorov, čiščenje itd.) Majijši, pa važni od'elki so še:za informacije, za raziskavanje trga in cen, za' oglašanje. Socialni nauk Cerkve in praksa (iz pisma Pijo III. proč,Hermanu dmittu iiTgTJ. GdckeThu." belega t oma" Mednarodne zveze gibanja krščanskih delavcev 20. moja 1955): :;Vaša ''Mednaroden" zveza" bo mogla osvetliti to sliko (neenake gospodarsko rasti v r~ znih deželah) z izmenjavo informa cij ter lastnim raziskovanjem ter t"ko služiti Cerkvi.N-log" njenega socialnega nauka ni samo nuditi vodstvo dej' vnostim praktičnega živijo nj", marveč tudi dobiti spoznanj-" od pr. kso. Razgovo rx - — , v / ^ . , , , in Razgledi f' \J i:o L ? D V k S V 1 J L St. 5 str» 90 SODOBNA KATOLIŠKA DRUŽINA V Z.D»A. J J J- FUNKCIONALNI Functional Requisites. How to Keeo It a Going Concern, Social Order, l.V., str .' 162 - 163. Katoliške vrednote glede družine je možno ostvariti samo,Če izpolnijo določene pogoje tako poedinci kot družba. Določene družbene razmere morejo povzročiti, da je povprečnemu Človeku nemogoče živeti po katoliških načelih. Družina ima kot vsaka usfe nova neke splošne organizacijske poteze, brez katerih ne more obstojati. Tako se morata moi in žena povezati v trajno družbo, če hočeta, ustanoviti družino. Brez tega lahko pride do rodnje, ne pa do družine. Functional Requisites pomenijo, da zahtevajo določene kulturne rešitve v določeni ustanovi ali družbenem področju določeno rešitev v drugih ustanovah ali področjih. DRUŽINA POTREBUJE PODPORE Družinski sestav, ki stremi za uresničitvijo določenih cilj potrebuje povsem določene elemente v kulturi. Tako je n,pr. zakonska zvestoba ena izmed značilnosti krščanskega zakona. Priznavajoč spolni nagon bo zakonska zvestoba na splošno možna 1) Če sta bila zakonca od mladosti navajana obvladovati spolni nagon in 2) če so odnosi med spolo ma v družbi tako urejeni, da ne nalagajo povprečnemu človeku prehudega bremena z zahtevo po ohranitvi zakonske zvestobe. Tako so vzgoja (in samovzgoja) ter družbena ureditev funkcioia lne zahteve zakonske zvestobe, Čeprav je to načelo jasno razvidno, se ga v praksi ne držimo vedno. Razlog sta dva: 1) Družbene navade in odnosi se ne ravnajo vedno strogo dosledno po določeni življenjski filozofiji. 2) Mnogokrat pozabljamo, da je človek bistveno družno bitje in stalno pod vplivom okolja. Ce se kdo zgraža nad nravnimi razmerami v zloglasnih predelih mest (slums), pa ničesar ne stori, da bi se razmere popravile, ni doumel povezanosti med idealom čistega življenja in njegovimi funkcionalnimi zahtevami, PODLAGA DRUŽBENEGA INTERESA Cerkev se zanima za družbeno življenje prav zaradi tega, ker iraajo katoliška načela tudi funkcionalne zahteve - za dosego idealov so potrebna tudi sredstva. Ker so katoličani v ZDA manjšim, ne morejo pričakovati podpore za svoj družinski sestav od prevladujoče kulture večine. Poznanje funkcionalnih zahtev katoliškega družinskega sestava je važno iz dveh razlogov: 1)Razkrije nam, kateri kulturni elementi in družbeni odnosi morajo obstojati, če hočemo doseči katoliški ideal, in 2) nam pomaga razumeti posebne probleme, ki jih družinski podsistem srečuje v družbi, ki je zanjo značilna tekma različnih sesia vov vredno-'-ter nagla sprememba. Te funkionalne zahteve ali pogoji zadevajo 1) družino kot naravno družbo, 2) kot sakralno družbo in 3) kot kulturni podsestav. Kot naravna družba ureja družina spolne odnose za ohranitev rodu in opravlja prvo družbeno vzgojo naraščaja. Njena družbena opravila so torej spolna, množitvena, gospodarska in vzgojna. Osebno opraxrilo družne je,da daje zakoncema primerni družbeni okvir za izraz njune komplementarnosti(dopolnjevalnosti), kar jima daje možnost popolnega razvoja njune osebnosti. Kljub razlikam v družbah najdemo v vseh temeljne odnose družine v glavnem iste. Družim mora skrbeti za vzgojo otrok(zaščita, disciplina,šolanje]. Kot temeljna družbena enota služi tudi kot sredstvo za izraz prisrčnih osebnih odnosov, tovarištva in čustvene iravnovešenosti (za zakonca in za otroke) ter daje članom družine določeno mesto v družbi. Razlikovati moramo med opravili družine (ka j?-sta Inost) in med načinom, kako ta opravila izvršuje (Kako?-družbena pogojenost;družbena sredstva;. Ni dovolj družinski program, ki se osredotoči na opravili" družine, ne d a bi upošteval potrebna družbena sredstva. Družina kot sakralna družba temelji na naravi. Ne nadomesti nobenega naravnega opravila naravne družbe in ne daje družbe nih sredstev za njih dosego. Družbene odnose dvigne na višjo ravan in nudi nadnaravno pomoč. Za to pa je nujna molitev, zatajevanje in zakra menti. Za družino kot podsestav Razgovori kulture je treba najti poti, kako ohraniti enotno in razgledi pojmovanje družine pri vseh članih skupine. Za to št. 5 str, 91 so potrebne 3 stvari: Poznanje krščanskega nauka ki ga posredujejo dom, cerkev in šola (katoliška), motivacija ter podpora drugih. iv. odnos do sprsmemč v družbi Meeting Social Change, S. 0., l.V. str. 309 - 316. Družbene spremembe se kažejo a) v usta. nova h, b) v ideologijah. Spremembe v ustanovah so objektivne spremembe v legalni, politični gospodarski in tehnološki organizaciji sodobne ameriške družbe. Ideološke spremembe so spremembe v naukih o naravi in namenu človeka ter družbe, ki vplivajo na obliko in opi? vila družbenega reda. V sodobni prepleteni družbi vplivajo spremembe na enem peri rocju tudi na ostala. POKES C AN JE M JE Spremembe v ustanovah: pomeščanjenje prebivalstva. L,1790 je živelo 5.1$ prebivalcev ZDA v mestih nad 2.500 preb., 1. 1950 pa 59$. Vpliv mesta zajema celotno okolico - metropolitan area. Industrializaci-ja:0dstotek v poljedelstvu zaposlenega prebivalstva je padel od 59$ v 1. l£60 na 12.5$ v 1. 1950. Posledica - večina nima več produktivne lastnine, marveč živi od mezde; velika nestalnost v bivališču - med aprilom 1950 in aprilom 1951 se je v ZDA preselilo 31 milijonov nad 1 leto starih oseb; zaposlitev žene izven doma - okoli 30$ vseh delavcev so ženske (19 milijonov, od teh polovico poročenih; 1.3 milijona ima otroke pod 6 leti in 4#5 milijona otroke pod 13 leti). Ideološke spremembe: vloga in položaj žene v družbi se bli ža izenačitvi z moškim; družino, soseščino in cerkveno občino smatrajo za ustanove drugega reda. Kljub visokemu življenjskemu standardu prevladuje občutek gospodarske negotovosti, iskanje družbene garancije (zajamčena letna mezda"), otroci po "predračunu"'1, stremljenje po pridobitvi simbolov uspeha(tip avta, del mesta oz. premestje za hišo, obleka) poshane iz sredstva cilj. Moralni standard se megli; strpnost tuli v morali. Rav ¡a nje po zunanjih vidikih (Whyte - Social Man), ne po notranjosti(vesti}. "Groupthink!?-mentaliteta (čredno mišljenje) odpis.vi potrebo po moralni ■ odločitvi - soglašanje z družbo postane merilo nravnosti(do tega so pripomogli : kulturni antropologi s trditvijo, da so vsi etični seste. vi enako dobri, dokler opravljajo svoje opravilo v družbi; najvišja vrednota v demokraciji^je harmonično delovanje družbe; iskanje znanstvene tehnike, ki bo omogočila to harmoničnoi delovanje demokratične družbe). VPLIV N A DRUŽINO Predvsem na dva nacira :Sprememba v temeljnih odnes ih med jlani družine in sprememba v ocenja vanju teh odnosov v družini. Glavne spremembe: Upad verske avtoritete, zakon ni več za-:rament, zato civilni zakon; razporoka ne samo možra , tudi družbeno ne-ooorecna. Stremljenje po osebnem ugodju praktično nadomesti stremljenje po zveliČanju. Prehod v meščanstvo oslabi družbeno nadzorstvo nad poe-dincem. V mestu velika anonimnost, kjer se niti sosednje družine ne poznajo* Spremenjen'položaj žene v družbi in tudi družini.Upor proti obraz-cu:Ljubi, spoštuj,ubogajJGospodarska samostojnost povzroča, da zapusti žena družino, če ne poteka zakon tako, kakor je sanjala. Spremenilo se je naziranje, kedaj moremo smatrati zakon za uspeh. Povdarek na individu-alizmu in romantiki. Zakon smatrajo predvsem kot zadovoljitev osebnih potreb. tle tega ne doseže, se raside brez ozira na družbene posledice. Velika gibljivost industrijske družbe je omajala povezanost družine s sorodniki. Poedina družine je družbeno osamljena, kar občuti bridko zlasti v krizah. Porast državnih usta nov v pomoč družini. Pričakujemo, da bosta mlada zakonca sama nosila bremena otrok, država pa bo prevzeli skrb za bolne, onemogle in stare. "Čustvena povezan« t med zakonci povečana -neznatne razlike morejo posta, ti usodne, pomoč sorodnikov je nezaželeno "vmešavanje". Ker je mož zaposlen Izven doma in samo nekaj časa doma, se Čustvenost koncentrira na ta čas. Zlasti žena hoče biti z njim sama. Zat< večje prizadevanje po osebnem odgovarjanju in večje razočara nje,če izosta le. Poedinci iščejo v zakonu več osebne zadovoljitve m škodo njegovega družbenega opravila. Kulturni podsestavi imajo seveda še posebne težave. Spremembe v družbi vplivajo tudi na katoličane. Važno je, da vemo, da mora estati nespremenjeno, kaj je treba storiti, da pa so možne razlike ^ načinu, kako storiti. Kjer so katoličani v manjšini, določa spremem-... večina in v mnogih primerih se bodo pojavile razlike. Katoličani ne bomo rešili položaja, če bomo nekritično branili seda Razgovori nji položaj ali celo hoteli obnoviti^nekdanje čase. in razgledi Najti je treba novih poti, kako doseči stare namene št. 5 str. o?. z drugimi sredstvi v drugih razmerah. r,r r< o c m i p r or a m Elements of a Long-Range Program, S.O. 1-. V., str. 1+03-40$ Kulturni podsestav more ohra niti svoj sestav bodisi z izolacijo (danes praktično neizvedljiva) bodisi z omejeno integracijo(svobodno občevanje v družbi, sprejemanje splošnih kulturnih smeri in. navad z iz-j emo onih, ki nasprotujejo njihovemu redu vrednot). Katoliški družinski program si mora prizadevati za tako integracijo ter mora odražati naslednje lastnosti: 1) Sestav za. uveljavljanje idealov mora biti toliko prožen, da bo integriral potrebne spremembe v družbeni zgradbi. 2) Razlikovati mora med nujnimi priiičitvami in novostmi, ki izvirajo iz nesprejemljivega sestava vrednot. 3) Ce je treba odkloniti kak družbeni običaj, mora podvzeti manj sina pozitivne ukrepe za neoporečno dosego ciljev, ki naj bi jih zadovoljila zavržena raba. 0 točkah l.in 2, je bilo govora v prejšnjih člankih, tukaj več o 3. Zavrnitev določerega običaja je samo prvi korak manjšine. Ce se je kaka raba ustalila, je to znak, da je odgovarjala določeni potrebi. Isto časno je vplivala spreminjevalno na druge ustanove ter povzročila novo družbeno ravnotežje. Zavreči ta nesprejemljiv običaj pomeni zmotiti družbeno ravnotežje, kar utegne povzročiti težave članom manjšine. N.pr. sprej etje rabe protispočetnih sredstev za omejitev cb sega družine v družbi je po\rzročilo, da so se mezde, življenjski standard, stanovanja in potrošnja prilagodili majhnim družinam, itd.Zavrnitev te rabe izpostavlja katoličane težkim preizkušnjam;težavo z nezadostno mezdo, stanovanje, celo zasramovanje. Zato je potreben še pozitivni program:a)duhovno :povdar jati katoliško gledanje na svet in živijenje(proti pia ktične mu materializmu);b) na področju ustanov:pripravljati člane manjšine, da bodo dosegali družbeno ravnotežje v odnosih, ki rr vključujejo rabo prot spocetnih sredstev kot rešitve njih težav. V ta namen je treba, kritično oresoditi marsikatere sprejete navade ter zlasti poživiti krepost družbene ljubezni. Dekleta je treba pripraviti tudi na materinstvo, ne samo na zakon,fante na štedljivost in prevzem odgovornsti,mladim zakoncem morajo pomagati sorodniki, če ni teh, pa župljani ali sosedje. V širšem:odprava zloglasnih četrti(slums),gradnja stanovanj za družine,zavarovanja za primer bolezni itd;obnovi.tev občestvenega duha med katoličani. Katoliške družine morajo izdelati modus vivendi v industrializiranem meščanskem okolju. Ker se zlasti v pogledu zakona in družine v mno gocem ne bodo mogli prilagoditi večini, se morejo ohraniti le, če povečajo medsebojno solidarnost.Stremljenje po enakosti bo podpiralo skupin-;.J5 ideale in poedinec se bo čutil varnega v krščars ki solidarnosti, dret ^C \ r/ I I A in razgledi J JA.'-ILn §t# 5 ■ str. 93 Z B O K OVA M J H b DC IO L O G OV 17. letno zborovanje /MERIŠKE KATOLIŠKE SOCIOLOSKE DRUŽBE 28.-30. decembra 1955 - Philadelphija, Pennsilvania. Zunanji okvir zborovanja:zjutraj sv,maša,dopoldne in popoldne predavanja večer prost. Predmeti razpravljanja: Mladostni zločini in občestvo. Sociologija vere. Sociološka raziskovanja na področju družine. Opredelitev pojma položaj ter vloga v antropologiji, psihologiji in sociologiji. Industrijska sociologija. Odnos med sociologijo in socialnim delom. Delovni seminar o poučevanju sociologije. Delovni seminar o posebnih problemih (Osebna disorganizacija, "Zločin in delinkventnost, Problem prebivalstva, Napetost med skupinami, ospodarska disorganizacija, Mednarodna disorganizacija, Teoretični okvir za tečaj o socialnih problemih). Delovni seminar za sociologijo na srednjih šolah (Družina v dinamičnem okolju, Primerna priprava za družinsko življenje, Kana konference in učitelji srednjih šol). Slušatelji sociologije so imeli še posebno predavanje o vseljevanju iz Puerto Rica(Katoličani vidijo v njih možnost vpliva na Južno Ameriko, ker govore španski, Čeprav so državljani ZDA. Zadnje čase se v velikem številu naseljujejo zlasti v državi New York) Med vsem tem programom je bilo še eno uradno kosilo, ki se ga je udeležil philadelphijski pomožni škof J.C. McCormick in na katerem so podelili letno nagrado za najboljše sociološko delo člana družbe v Času oktober 1954-oktober 1955 p. J.H.Fichterju, S.J., za njegovo knjigo Social Relations in the Urban Parish (University of Chicago Press,Chicago 1954, 264 str,5.50), seje raznih odborov, družabni večer, ki ga je pripravilo okrožje v Philadelphiji in občni zbor. Programa je bilo več kot dovolj in ni bilo niti fizično mogoče biti pri vseh predavanjih. Glavna predavanja bodo objavljena med letom v glasilu družbe The American Catholic Sociological keview". Ker je obravnavana snov preobsežna za podrobno poročilo, se bom omejil samo na nekatere značilnosti. Tehnično so organizirali predavanja tako, da je sledil glav-emu predavanju koreferat, potem pa debata, ki se je je mogel udeležiti ■nakdo. Predavanja so bila nekatera zelo dobra, tudi nekaj koreferatov, 3kaj pa tudi precej povprečnih. Nekateri referenti so imeli izvlečke ojih izvajanj razmnožene in so jih razdelili udeležencem, p,Gordon orge,S.J. iz Toronta pa celo celotno besedilo "Sociologija rituala" ■ 11 strani in'7 strani opomb). V okviru ACSS obstoja tudi poseben odbor a preučevanje stanovskega reda -Industry Council Committee- ki deluje ■¿daj že deseto leto. Podal je razmnoženo poročilo o svojem'delovanju er posebno poročilo "Deset let odbora za stanovski red". 0 obojem bom poročal v prihodnji številki, ki bo delno posvečena obletnici papeških so cia lnih okrožnic. M L A D 0 S T M I_____Z__L 0 J3 I N C I Br. G.Paul je poročal o programu za preprečenje mladostnih zločinov v Philadelphiji, pri katerem sodeluje 661 skupin(duhovniki,šola, sodniki, policija). Prizadevajo si zlasti, da pomagajo padlim mladostnikom, da ne pride do ponovitev. Prof. Donald N.Barrett(Notre Dame, Ind.) je podal kot rezultat preučevanja 25 mladostnih zločincev in 25 nezločincev (v vseh primerih sta bila oba starša katoličana) naslednje zaključke: Kjer starša ne soglašata o praktičnem pomenu vere za življenje in otrok ne dobi močne opore kje drugje, je dana verjetnost zločina. Enako, kjer so starši versko mlačni. Kjer oče ne živi po veri in mati itroka ne podpira, je verjetnost zločina zelo velika. P. Ralph A.Galagher, S.J,(Loyola University,Chicago) je opozoril, da morejo imeti tudi dobro hoteni zakoni neugodne posledice, Prepo -ed zaposlitve mladostnikov obsoja mnoge v brezdelje, iz česar se rode , labe posledice za mladostnika in družbo. SOCIOLOGIJA VERE Razgovori in razgledi Prof. Rudolf E.Morris (Marquette Univer;. št,5. "str. 94 Milwaukee) je opozoril, da je Cerkev tudi organizacija toda vitalnost njenega vpliva v družbi zavisi od njenega notranjega živ 1jenja(mistično Telo Kristusovo). P.Joseph H.Fichter, S. J. (Loyola Unir New Orleans) jo govoril o tipičnem katoličanu (Model-v smislu stati stike-ob sega pribl.70fo katoli čanov), čigar vrednote so no treh različnih ravninah: a)st-vlne kot nedeü ska maša, post itd.b) spreminjajoče se v smeri sekularizacijo - ne prote stira proti mešanim zakonom, državnim šolam itd. c) nejasne, o katerih je mnenja, da nimajo nič opravka z vero (rasno vprašanje, pomoč tujim državam). Tipični katoličan je v USA precej reprezentativen. Osrednje zanj ni vera, v veČini primerov poklic. Socialno je precej podoben neka-toličanom, vendar ni v celoti sekulariziran, ampak samo na nekaterih področjih. P.Gordon George,S*J.(Toronto) je prikazal, da je ritual socialni učitelj, integrator in ohranjevaloo ter da nudi močne simbole, ki utrjujejo v družbi položaje in vloge. SOCIOLOG I J A DRUŽINE. Jack~H.Curtis je poročal o raziskovanjih o napovedih za mešane zakone ter je predlagal, naj bi se izboljšale sheme, ki se uporabljajo pri teh raziskovanjih. Sestra Mary Brian, O.S.B, je poročala, da ni znatnih razlik med katoličani in nekatoličani glede glavnih činiteljev v zakonu. Raz-iskavanje je seveda obsegalo samo svetne značilnosti. Vincent Mathews je priporočal rabo nove metode -scaling . Jerett, ki je nadomeščal p,V,Traynorja,S.J. iz St.Louisa, je poročal, da narašča med katoličani število mešanih zakonov, kar pomeni, da stop. pri njih vera praktično v ozadje Zborovanje, ki je bilo posveceiio opredelitvi in rabi pojmov POLOŽAJ in VLOGA, je bilo tako strokovno, da bi bilo treba podati celotne referate, Če naj bi bili v kako korist. I N D U S T R I J S K A _ S 0 C I 0 L 0 G I JA P.Joseph P.Fit-spatrickjčf. J. (Fordham. Univ. ) je poročal o novih smereh in navedel obširno slovstvo. Zadnje čase je v ospredju vprašanje o naravi in vlogi delavskih strokovnih organizacij. Margaret Donelly je poročala o odnosu industrije in občine,ki se pokaže očitno zlasti, kadar se prevladujoča industrija izseli drugam. Br, Gerald J.Schnepp,S.K. je poročal o desetletnem delovanju odbora za stanovski red (v prihodnji številki). Zadnji dan sem se udeleževal seminarja S 0 C I OLP Gl J A NA S R E _D M J I H . g 0 L A H ker so obravnavali d r u" z i. n o. Urednik kat, tednika v Philadelphiji "Catholic Standard and Times'" Anthony L. Ostheimer je povdaril optimistično gledanje m bodočnost. Glavno je, da odpravimo strah pred družinskim življenjem in da navajamo mladino na sprejemanje dolžnosti in odgovornosti. Koreferenti so povdarili:Sestra Manuela,0.P.Proti naraščajoči sekularizaciji je treba povdariti versko življenje v družinah. Sola mora nadomestiti marsikaj, kar mnogi domovi zanemarjajo, Austin J.App:Katoličani se čutijo zaradi vere družbeno zapostavljeni,mnogi zanemarijo vero, ko v družbi .napredujejo. Toda ugled v družbi ne zavisi od gmotnih stvari, marveč od gojitve duha in kulture, John Harbison je povdaril potrebo, da pripravijo šole mladino tudi na gospodarsko plat družinskega življenja. Prof. John J,Kane (Notre Dame) jo povdaril, da je srednja šola za mnoge, zadnja prilika, da jih pripravimo na družinsko življenje s s i s t emat i č nim p oukom. Prof, Alphonse H, Clemens (Cath.Univ, of America) je razložil delovanje Kara konferenc in nakazal.možnosti, kako pripraviti srednješolsko mladino na to gibanje. Vodja Škofijskega urada za družine v Philadelphiji Francis & 'racey je poročal, kako je organiziram priprava na zakon v njegovi škofiji. V šoli je vključena v verski pouk, učence pa pouče, kje dobe več direktne priprave (kara Itd). Za mladoporočence imajo 6letni program; No-voporočenca dobita vsaka dva meseca po poroki posebno pismo, osebni obisk po rojstvu prvega otroka, knjižico o verski vzgoji otroka,ko je star 3 leta.Organiziranih je okoli 250 informacijskih središč na področju mesta, kjer sodelujejo zdravniki in duhovniki (po k predavanja). ACSS je imela lani 356 rednih članov,34 študentov in 53 ustanov,skupno 443 člane,Vsi člani prejemajo revijo, ki izhaja četrtletno. dres, 14. letno zborovanje Ameriške katoliške ekonomske družbe. 29.-30. decembra 1955, New York City. Po zaključenem letnem zborovanju Ameriške družbe ekonomov zb rujejo vsako leto tudi katoliški ekonomi, večinoma profesorji ekonomije na katoliških vseučiliščih. Glavni predmet zadnjega zborovanja je bil OBLIKOVANJE REDA V PLURALISTIČNEM GOSPODARSTVU. Predavali so : Josef Solterer (Georgetown Un.)-Ekonomska teorija pluralističnega reda koreferent Ciril 2ebot, Duquesne Univ. M.S.Szymczak,(Fed.Reserve System)- Analiza Federalnega rezervnega sistema koreferent James A.Hart (Seaton Hali Univ). Davud McCord Wright (McGill Univ.)-Dinamični odnosi v pluralističnem gospodarstvu, koreferent Edward H. Chamberlin (Harvard). P. John F. Cronin, S.S.(N.C.W.C.)-Vloea države v pluralističnem gospodarstvu, koreferent William A, Hayes fDe Paul Univ.). \ Emil Bouvier, S.J.(Institut Social Populaire,Montreal), je govoril v nagovoru predsednika o Izkušnjah s pluralističnim gospodarstvom. Glavna predavanja bodo objavljena v reviji družbe Review of Social Economy. < i\ \ i !< THE SOCIAL AND POLITICAL PHILOSOPHY OF JACQUES MARITAIN Selected Readings, Edited" "by Joseph W.Evans, and Leo R, Ward, S crib ne r » s Sons, New York 1955, 34$ str.,cena $ 5.- Namen tega dela je predstaviti angleškemu občinstvu one dele Maritainovih knjig, ki vsebujejo glavne misli njegove socialne filozofije. Uvod je napisal J.Maritain sam, ki je mdziral tuli izbiro In prevod. Maritain povdarja, 4a je socialna filozofija zelo praktična, čeprav govori o stvareh, kakršne naj bi bile."Človek zatajuje svoje ideale, toda ti ga vzpodbujajo. Človek ne more delovati, re more storiti ničesar brez njih"(XI)."...kijub vsemu zasmehovanju t.zv.praktičnih ljudi j e učinkovita in sicer izrazito učinkovita; upanje iira namreč opravka s stvarmi, kakršne naj bi bile, ne pa s stvarmi, kakršne so - človek pa ne more niti živeti niti delovati brez upanjan(XI). Enako povdarja, da je pisal svoja dela s stališča kristjana, ki mora izpolniti svoje poslanstvo v svetu, v katerem živi. Maritainova socialna filozofija je v tem delu razdeljena na ledeČa poglavja:Človekova osebnost, Človek in družba, Sv.pismo in člo-eska družba. Novi zemsko družbeni red. Ker nameravamo poedina poglavja podrobneje obdelati, naj slu-ijo te vrstice samo kot opozorilo to delo, ki naj bi ga preštudiral akdo, ki vposega v javno Življenje, dreš .S. Francis J.Marien,S.J. poroča o delu v reviji Social Order l.V,novem-er 1955,str,3¿6-390 pod naslovom Social and Political Wisdom of Maritain, hilip Land,S.J. pa o eseju The End of Machiavelism, ki je povzet tudi v ,0 zbirko, pod naslovom Practical Wisdom and Social Order v istištevilki ;a straneh 391-400. THE CHURCH SPEAKS TO THE MODERN WORLD The Social Teachings of "Leo XIIt.,Edited', with an Introduction by Etienne Gilson, Image Books, 1954,2,izdaja, str, 34$, cena 95 Znani francoski filozof-tomist,član Francoske akademije in ravnatelj študija Papeškega zavoda za preučevanje srednjega veka v Torontu, ja izdrl v angleščini okrožnice Leona XEII: 0 krščanski filozofiji-Aeter-ni Patris(l&79), o svobodi(Libertas praeste ntissimum(, o zakonu-Arca num Divinae Sapientiae(1$$), o prostozidarstvu in natural!zmu-Humanum genus (IS84), o vladi-Diuturnum(),0 krščanski ureditvi države-Immortale Dei(lS85), o socializmu-Quod apostolici muneris (1S7&), o delavskem, vprašanju (1$91)Rerum novarum, o krščanskem državijanstvu-Sapientiae christi-anae(i&$0 o dolžnostih kristjanov kot članov Cerkve), v dodatku še:Zla -odobne družbe-Inscrutabili(, odprava su2enjstva-In plurimis(lôéô) ter o krščanski demokraciji-Graves de communi(1901). •Knjiga predstavlja za vsakogar koristen - in izjemoma tudi cenen priročnik krščanskega socialnega nauka s stvarnim in osebnim "zalom ter dobrim uvodoni in komentarjem. dreš Klemens B ROCKMOELLER. S.J. CHRISTENTUM AM Razgovori MORGEN DES ATOMZEITALTERS. Verlag Joseph Knecht in razgledi Carolusdruckerei,Frankfurt/Main,prva izdaja 1953, št. 5 str. 96 šesta, nespremenjena 1955. 263 strani. Imprimi potest Coloniae,24,apriiis 1953.Nik, Junk,S.J. Praep. Prov, Germ. Inf. Dem far. KI. Brockmdel.ler, Christentum am Mor© n des Atomzeitalters, vrird die kirchliche Druckerlaubnis erteilt. Merkel, Generalvikar.Limburg/Lann. 26.11.1953.N.O.E. 11903. Tisti, ki so preživeli del svojega življenja po ujet.niških tabori? čih, zlasti pa po komunističnih ječahin na prisilnem delu, vedo Iz lar ne izkušnje, da je na krščanstvu marsikaj kulturno pogojenega in da se je bilo v teh skrajno neugodnih primerih treba omejiti na to, kar je s£ krščanstvo kot tako bistveno. Toda mnogi tega izkustva niso imeli, pri mnogih pa je ob vrnitvi v kolikor toliko redno živijenje^zopet obledele. To delo jezuita Brockmoellerja nam skuša sneti luske z oči in zjasniti pogled za bistveno v krščanstvu, ki mora prekvasiti vse kulture. To je važno zlasti -za našo dobo^ ko vsi vemo, da nekaj odmira ' in se poraja nekaj novega. Vezanje krščanstva na sedanjo obliko zapadno krščanske ku~ ture bi moglo postati usodno za krščanstvo, ki bi si zaprlo pot do bodo' nosti. Delo ne mara biti kulturna zgodovina ali kulturna f ilozof i ja,-- mar več delovna hipoteza: Za dogajanjem v času ne stoji slepa usoda', ne zlo! ljudi in njih sestavov, niti ne zlo samo, marveč božja volja, ki razbija celo dane versko-kulturne oblike. S tem hoče prisiliti ljudi, da bodo prešli od individualistično usmerjene zapadne kulture v novo občestveno. Ta občestvena kultura je potrebna, da bo možno novo odkrite sile atoma ne samo gospodarsko•izkoriščevati, marveč v novi obliki poveličevati nec končnost Boga in doprinašati k zveličanju človeka. Za geslo je izbral avtor mesto iz Izaija (43. poglavje):"Ne mislite samo na to, kar se je bilo preje dogodilo.' Glejte, novo hočem, izoblikovati, 2e postaja vidno. Ali ga ne spoznate?" Med uvod in knjigo je vključil izjave Pija XII, o misijonski metodi: Načela krščanske nravnosti je možno vzkladiti z vsako svetno kulturo, če je le zdrava in čista, V poglavju: Krščanstvo in spremembe kulturnih oblik opominja pisec, da moramo v zgodovini sedanjosti videti vodstvo božje Previdnosti, Iz zgodovine vemo, da je Bog razbil celo versko-kulturne oblike , ne da bi pri tem trpela vera: poruŠenje templja (Jeremija) in razdejanje Jeruza-lema^ Previdnost katastrofe ne samo dopusti, marveč celo pošlje, ker ho< doseči nekaj novega, česar se človek sam ne bi lotil (23), Krščanstvo s cer vpliva na kulturo, toda bistveno ni podrejeno kulturnim nalogam, ke izvira iz Boga, pomeni soudeležbo na božji naravi in je namenjeno za občestveno življenje z Bogom v večnosti. Toda v praktičnem življenju jo m. ra prežeti, V enem srpi slu obstoja samo ena krščanska kultura: Izraziti celotno resničnost od Boga Stvarnika podarjenega življenja. Ker pa so naravni pogoji različni, je možnih vec krščanskih kultur, ki se med sebo; razlikujejo, v nekaterih potezah celo navidezno nasprotujejo, Mnogolič-nost kultur je pogojena po omejenosti možnosti primerno odraziti božjo popolnost. Vztrajanje na eni obliki more postati ovira mnogim za sprejet vere (prehod iz fevdalizma v meščanstvo in'Iz meščanstva v dobo delavstva Krščanstvo je samo že preživelo več prehodov iz ene kulture v drugi - iz judovske oblike v helenistično-rimsko (Pavel-Avgustin), iz te v germansko, Sv. Tomaž je izvedel sintezo z Aristotelom. V stiku s kulturami Vzhoda je bila prava metoda prilagoditve dolgo časa prepovedana in se je uveljavila zopet šele za Pija Zli,, Jmi je postavil geslo: "Tuje, kulture je treba pokristjaniti", ne pa s krščanstvom vsiliti zapadno kulturo. Sodobna zapadna kultura že dolgo ni več krščanska, ker je zanjo tipična poteza " v sebi počivajoča narava, avtonomni osebnostni subjekt in iz lastnih norm ustvarjajoča kultura"(navedeno iz Guardinija, Das Ende der Neuzeit). Prvi del zaključijo naslednje ugotovitve: 1) Krščanstvo samo po sebi ne zahteva določene kulturne oblike (82/8. 2) V zgodovini je krščanstvo izoblikovalo že različne kulturne oblike (#3 ). 3) Ločitev med bistvom krščanstva in njegovo obliko moremo postaviti na mejo med božjepravnim in cerkvenopravnim,(¿3/84). Misli, ki slede, si zamišlja -avtor kot poizkus odkrivanja božje volje v dogajanjih sodobnosti. Za novo dobo predlaga ime - atomska doba. Za dosedanjo kulturo je bila značilna oblika energije izgorevanje, za bodočo atomska energija. Dejstvo, da se je pojem atoma spremenil iz nedeljivega v 51 napeto enoto mnogih" (90) elementov, daje imenu tudi simboličen pomen - napredek od individua do osebe, ki je že po svojem bistvu občestvo, V sodobnosti so se spremenili zunanji pogoji kulture. Uveljavljajo se noleg Zapadnjakov novi narodi, gospodarstvo stremi po velikih predeli' uvajanje kompliciranih strojev (->♦:»•-<-•mtizaci,1a) nudi zopet možnost, da dolavec obvlada celotno delo, ne pa izvaja samo duha Razgovori moreči delec delovnega procesa, Gas je dozorel za ob- in razgledi čestveno sintezo nasprotij individualizma in kolekti- št. 5 str,9; vi zrna„ V krščanstvu so vsaj nekateri znaki duhovnega preroda že vidni; v pojmovanju Cerkve kot mistično telo Kristusa, Trojice (II. J .S c\ o eben), - teološkem pojmovanju milosti in greha (zadene družno stran osebe), v :auku o zakramentih (vir rasti božjega življenja v Cerkvi in ljudeh), na področju pastoralne teologije, ki soozna zmoto, da je vernika spremenil* iz osebka v predmet, v praktičnem dušnem pastirstvu ^liturgična obnova-središče Kristus in masa, misijonska usmerjenost), na področju moralke in sociologije povdarek družnega dela človekove narave. Odnos do socializma kaže nove poglede. Na eni strani je socialize odklonil materializem (zlasti angleški in skandinavski), na drugi strani se je izkazalo, da je filozofsko mnogo dotikališč med dialektičnim materiali zrnom .in sholastiko. Razen tega ni dialektični materializem na slačil kot odpor proti pravemu krščanstvu, marveč proti nekrščanski filozofiji nemškega idealizma in nekrščanski ideologiji meščanstva, V gospodarstvi! so kristjani v mnogočem bliže socializma kot liberalizma. Komunizem izve ja pod pritiskom "radikalno prevzgojo velikega dela človeštva^v duhu^ob-čestvenega mišijenja"(166). Avtor Se vprašuje, Če je zapadni človek še sploh sposoben, da se odpove individualizmu'ter materialistično pojmova- ni svobodi. Kljub temu mu Še ostane naloga, da posreduje nove oblike biološko bolj zdravim narodom ob dvojnem prehodu: iz omejene zapadne kulture (nosilec nemška rasa.) do kulture narodov ter iz agrarnega gospodarstv v tehnično kulturo (velepodjetja, velemesta). Na verskem področju je nasprotje še najbolj očitno, zato Pijeva obsodba v okrožnici Divini Redemp-toris. Kljub temu je odprta pot do razumevajočega srečanja ne sicer sistemov, marveč ljudi teh sistemov (177), Razočaranja bodo ubila vero v odrešilnost komunizma. Nove generacije bodo dejansko že poganske in bo borba proti veri zanje le Še bojno geslo brez vsebine - pripravljeni bodo na misijonstvo. V tej prehodni dobi vidi avtor kot posebno nalogo katoličanov spoznanje, koliko smo se oddaljili od bistva krščanstva in obtičali v zgo- ovinsko .pogojeni obliki, voljo do oblikovanja celotnega življenja iz vere, gojitev občestva, uveljavljanje načela osebnih razlik v opravilih cot temeljnega načelS. za organizacijo družbe ter gojitev prvotnih oblik in ureditev (rojstvo, poroka, smrt - gospodarstvo, poklic, družinsko življenje/). . Avtor zaključuje, da ni imel namena pokazati dosedanjo kulturo v slabi luči. Bila je pač ena stran možnega razvoja, ki je pa svojo nalogo Že opravila in jo je Bog namenil za kaščo. Zato se tudi mi ne smemo zadovoljiti s paberkovanjem, marveč moramo izorati polje ter pripraviti novo setev, kjer bo seme umrlo, da bo rodilo novo življenje. V tem kratkem pregledu je seveda nemogoče le bežno nakazati avtorjeve misli, ki morajo biti že dokaj nevsakdanje, da so vzbudile v Evropi toliko zanimanje in povzročile v kratkem času 6 naklad. Bile bi dokaj primerno čtivo za duhovno obnovo vsakega sodobnega katoliškega izobraženca. Ker je knjiga dokaj konkretna, predstavlja tudi mnogo prijetnejša čtivo za povprečnega izobraženca kot kake filozofske razprave R.Guardi^-nija ali L, Gabriela, čeprav gre bistveno za isti predmet, enkrat gledano bolj s filozofskega, drugič bolj z verskega stališča. Na potrebo po novih izraznih'sredstvih za miselno obvladanje tega novega sveta, sem opozarjal v predavanjih v Gradcu in Torontu ter s'pisanjem v Naši vezi ter sedaj v Rir - očitno ne s prevelikim uspehom. U-pam, da bodo mnogi po branju te knjige postali bolj sprejemljivi tudi za filozofski del problema. Čeprav Brockmoeller tega vprašanja posebej ne obravnava, opozarja sam, da je krščanstvo dolgo živelo in celo definiralo večino dogem brez aristotelovskosholastičnim miselnih oblik in da spa-dajo tudi "oblike mišljenja, v katerih je izražena vsebina krščanstva" O3/34) v obseg iuris ecclesiastici, ki jo more "kaka druga oblika dopol -liti ali celo nadomestiti, ki bo kaki novi zgodovinski situaciji in s tem kaki novi krščanski in zgodovinski nalogi odrešenja bolj odgovarjala (84). To novo gledanje sem skušal do neke mere upoštevati tudi v svoj disertaciji o zakonu in družini ( enantiološko nasprotje po C-uardiniju) tako v uvodu kot v poznejših poglavjih. Prav to sem smatral kot nov doprinos, pa očitno ne z velikim uspehom, saj mi je celo dr. Ahčin pisal, da bi delo pridobilo na vrednosti, če bi uvod ( ki je zame bistven I) izpustil. Avtor je vnletel nekaj daljših navajanj iz naslednjih del, ki ga na poedinih področjih podpirajo. Želeti bi bilo, da jih kdo obdela in po roča. - Za oznako sodobnosti: Romano Guardini. Das Ende der Neuzeit. Hes Verlag 1950; za pojmovanje Cerkve * 0, Semelroth,S.J. Die Kirche als Ur-sakrament.. Verlag Joseph Kr-ep-; 'XroZ j^d-mckerei. Frankfurt am Main ter r r': i \" ~ "- " • t ' ' "" " " - 90.-3: pO ur p; 1950. za drv boslovje: O.v.Nell-Breuning, Einzelmensch und Gesell Razgovori schaft, Heidelberg 1950; za dialektični materializem in razgledi Gustav A, Wetter, Der dialektische Materialismus, sei St. 5 str. 9-ne Geschichte und sein System in der Sowjetunion, Herder,Freiburg 1952, Na zamenjavanje spoznavno teoretičnega in onto1o: kegs vprašanja sem že sam opozoril v razpravi v Času "Ali jo A, UšoniČr potvoril dialektični materializem?"(1940), o podobnostih med sholastilr ín dialektičnim materializmom je pisal v slovenščini dr. Janez Janžeko-vič v Novi poti "Tomaž Akvinski in Kari Marx"(l. 1954.,str.250-252),kje poroča o nastopnem predavanju novo imenovanega profesorja za moralno te ologijo na graški bogoslovni fakulteti Marcela Redinga iz Luksenburga (5.~decembra '953).Za pojmovanje dela navaja deli: Max Pietsch, Von Wert und Wuerde menschlicher Arbeit, Frankfurt a.M.,1952 ter Dr.J.Chr. Nattermann, Die moderne Arbeit soziologisch und theologisch betrachtet, Verlagsanstalt des v/estdeutschen Handwerks GmbH,Dortmund 1953. dres P. Seraphinus Zečevič,O.F.M.,Dr.Phil. FRANCIS CI VEBER THEORIA DE PERSONA. INTERNUM DRAMA PHILOSOPHI SLOVENI. Editions Franciscaines, Montreal,}.954 (cena $ 3.- 20Ö0 Ouest,Rue Dorchester, Montreal str. 1Ö7) Izredno popolna analiza Vebrove spoznavne teorije In obenem v neki meri upravičena apologija poti slovenskega modroslovca, ki je pogumno stopal po poti iskanja resnice* Resnica v filozofiji ni istovetna z resničnostjo. V sedanjem času, ki skuša razložiti vse in vsako dejanje j da vsako namero zgolj fiziološko, zahteva tak razvoj v metafizično-transcendenčno mišljenje ne le poguma, marveč tudi duševnih sil izrednega značaja. V toliko je podnaslov, ki primerja ta razvoj z dramo, vsekakor upravičen. Večje razlike med Vebroxrim gledanjem in klasično Tomaževo f:' lozofijo je premostil že Veber sam, Ako ga pa analiziramo, kakor se nar predstavlja v svojih poznejših delih, najdemo v njem marsikaj paralelnega s tako razlago Sum, kakor ga omogoča današnje sta nje abstraktne metafizike. Prav zadnji čas je izšla knjiga o, F,C« Coplestona,S,J.,ki bo po vsej verjetnosti mnogo pripomogla k premostitvi dozdevnih prepade KrgLgo ST'AQUIN. S" priporočam vsakomur, da. jo prebere, predno se loti The-riae de persona,Marsikatero presenetijivo ugotovitev dr. Zečeviča bo lažje razumel in spoznal globlje njeno daljnosežnost ter vrednoto. Kar je napisal dr. Zečevič, pa je vsekakor treba citati s pogledom prav tako na moderno abstraktno psihologijo in na Vebra, kakor se nam kaže v svojih delih, kot na klasično filozofijo in njene implikacije Prvo^poglav je se osredotočuje prav za' prav na d re gla vna problema, namreč na spoznanje kot tako in na etiko. Spoznavni in etični problem pa sta zopet prav za prav eno in Isto, kajti etični problem je spoznavni problem višje kategorije. Tako vsaj je bilo Vebrovo gledanje; v ;iOsebnostni teoriji" pa o tem važner. spoznavnoteoretskem pogledu ničesar ne najdemo, kajti avtor smatra vrednote za zaključeno dane, in sodbe za definitivne. Kdor pazno prečita Vebrovega Avguština in Etiko, bo pa lahko prišel do spoznanja, da se Veber v svojem razvoju ni ustavil in da so njegove sodbe zaradi toga izraz te njegove razvojne stopnje,ne pa kak poizkus, postaviti z njimi večno veljavno normo. Veber je predobro vedel, da take norme ne moremo dobiti, dokler vežemo naša razmišljs nja na fizikalne primere in dokler mislimo mehanisticno. To pojmovanje omenjenih sodb kot dokončnih trditev je dalo prvemu poglavju nekoliko kritično noto, in to tembolj, ker se naslanja avtor psihološko na popol noma drugo terminologijo kot Veber. Vse to dela čtivo knjige izredno zanimivo in pestro posebno za one čitatelje, ki so se sami bavili z Vebro-vimi nauki in ki jih bodo morda nekatere trditve dr. Zečeviča v tej knjigi nekoliko presenetile. Trditvi, recimo "Abactu vero ad contentura non aatur ullus pons"' bi Veber po vsej verjentosti odgovoril, da je prav osebnost sama tisti most in da ta psihologizem, resda otrok Meinon-gove šole,sicer ne rešuje precizno problemov, jih pa brezdvomno pomakne v človeško sfero in omogoča njihovo evaluacijo. Kaj pa je končno "res" in dali je "res", kakor ga človek psihološko dojema¿ tudi res "dobro", to je zopet vsaj v eni smeri vprašanje obsega pojma, ki ga pripisujemo besedam. ^psihologije Analiza v drugem poglavju je sicer zgrajena na istih principih Vebru tuje a ker je predmet bližji logiki nego psihologiji, to nasprotstvo ni tako vidno, čeprav še obstoja. Seveda je težko premostiti razlike med Vebrovim dejem, ki ne odgovarja niti klasičnemu dej-stvovanju, niti se ne sklada z Meinongovim neposrednim dejem, marveč predstavlja nekako orodje k orodju za'dejstvovanje, vendar pa stopa v avtorjevih izvajanjih na dan jasno skupna linija abstraktnega in trans-cedentalnega pojmovanja, ki je lastna i njegovemu klasičnemu kakor Ve-brovemu pač revolucionarnemu dojemanju. Posebno jasna in vsakomur, ki se resno za- Razgovori nima za temelje filozofije, so izvajanja De exposi- in razgledi tae doctrinae consequentiis, ki zasluži posebno obde." Št. 5 str,99 lavo. Znala bi dati pobudo za posebno kritično in pri merjalno delo, ako bi se kdo odločil zgrabiti za vse neštete nakazane probleme in vzel nase sicer velikansko, a gotovo zanimivo delo analize terminov, ki včasih ovirajo, kakor se mi zdi, sorejevanje tudi tam,kje: bi lahko bilo možno. Marsikaj bi bilo možno neprisilno razložiti z več j skladnostjo nego je bilo doslej. V tretjem poglavju naletimo zopet na prav zanimivo in mojstrs" podano analizo z veliko jasnostjo, ki jo srečam prvič v kritičnem delu emocionalne osebnosti. Po tolikih poizkusih psihosomatske utemeljitve vrednot, ki vedno znova izpodkopavajo, kar gradi čista psihologija, in ki so šli tako daleč, da odrekajo v svoji utilitaristični usmerjenosti transcedentalni psihologiji sploh vsako veljavo, je močna in pogumna zahteva po gledanju in sojenju vrednot kot nekaj večnega prav razveseljiva, Čeprav se avtor ne sklada z Vebrovim gledanjem, je zbral mnogo snovi, ki utegne v bodočnosti premostiti obstoječe razlike, ki so v mno-gočem menda navidezne. Prav ta namig, ki ga najdemo v De valorisatione personali je eden najvažnejših, ki jih knjiga prinaša., V De polaritate valorum izraža avtor na moje presenečenje prav iste dvome, ki sem jih sam napisal svojčas v svojem diplomskem delu in ki jih je Veber upošteval pozneje v nekem svojem predavanju ter jih nikakor ni zavrnil, čeprav ni mogel najti utemeljitve v smislu kajstva. Četrto in peto poglavje o jedru osebnosti v normativnem "in konstrukcijskem pogledu je povzeto kritično v dveh odste vkih pod naslovoma. Doctrina explicatur in Doctrina examinatur. Prinaša kratko in jasno ekspozicijo Vebrove spoznavne teorije. Razprava o iluziji in o prezenta-ciji je sicer podana pod vidikom, ki Vebrove. teorija v njem a priori ne more najti mesta, v Kulturi in civilizaciji ter v Fragmentih metafizike pa najdemo vendar mnogokaj, kar se opira na spoznavanja prav v Vebrovem smislu. To ni neskladnost, marveč le znova pokaže na dejstvo, da je mogoče porabiti marsikatero Vebrovo temeljno ugotovitev tudi v klasičnem logično filozofskem sestavu. Dinamične usmeritve osebnosti .in bistvo osebnosti so vprašanja, ki sploh še bolehajo na težkočah našega izrazoslovja. To se odraža prav tako v Vebrovi Stiki in njegovi Estetiki kakor v tozadevnih poglavjih dr. ZečeVičeve knjige ter slično v knjigah drugih avtorjev, n.pr. v Nowe 1.1-Sm i t h o v i Etiki in B. Rusellovi Mistiki in logiki. Se dolgo nismo dosegli tiste jasnosti v spoznavno teoretičnih vprašanjih, ki se je zanjo boril sv. Tomaž prav tako kot n.pr, Kant ali v novejšem času Santajl na, za katero pa. se bori v manjši meri prav vsakdo, ki hoče ra.zložiti težnje, ki merijo preko utilisticnih ciljev, vsaj v toliki meri, da se ne bi vedno znova spotikali ob nujnih pomanjkljivostih prispodob, brez katerih se ne moremo izraziti, ki pa. dejansko vedno v veliki meri spači. jo prav to, kar smo nameravali povedati. Šesto poglavje De personae origine et immortalitato se naslanja nn novejša Vebrova dela.Ako se je Veber razvijal v isti smeri kakor do 1. 1945, ni dvoma, da se bo skladal z marsičem, kar mu poglavje predstavlja kot nepopolno. Prepričan sem, da so nazori, ki jih je podal n.pr. v Vprašanjih stvarnosti, bili le stopnja na lestvici, ki se je po njej dvigal v transcendenčne nazore. To priča že njegovo delo o Filozofiji in krščanstvu. Marsikaj bi bilo možno najti celo v njegovih zgodnjih delih, n.pr, v Knjigi o Bogu, posebno pa v Avguštinu. Zadnje poglavje, ki govori o sociologiji, se spušča na polje, ki mu, odkrito rečeno, nisem kos. To kritiko mora podati sociolog. Verjetno j e, da bo našel prav tako nešteto nakazanih problemov na tem po lju, kakor sem jih našel jaz v filozofiji, tako da sem se le težko ločil od dr, Zečeviceve -knjige. Želeti bi bilo, da bi bil posebno obdelan zaključek analitično in opremljen s primernimi razlagami. Problematika v njem je v glavnem formalnega, ne substancialnega značaja. To vsekakor govori za Vebrovo delo, če že ne za njegova poedina dela. Resnično predstavlja resume neke vrste drame, ki se dejansko odigrava v vsakem resničnem razvoji in ki so v njem dvomi ter celo zmote vzmeti, ki dvigajo spoznanje k resnici. J. D .M. Ma ntua rd "Samo teocentrično pojmovanje zgodovine je omogočilo, da smo se priborili do vseobsegajočega razgleda, ki resnično vse priredi - v prost' ru se nahajajočo snov, duha, ki sicer je v času, ki pa. kljub temu sega preko časa v. večnost, poedino in občestvo, neustvarjeno božanstvo in ustvarjeno stvarstvo. Samo ono nudi pogled, na. s%ret, v katerem postaneta razumljiva tudi Kristus in krščanstvo v razvoju zgodovine". [ T" j ckme -: 1 lor, Ohr~: - nt um,. .str,34) fjrft T \ Razgovori —s j~\ j razgledi "Nekateri članki so zelo težki, tako n.pr.' št. 5 " str.100 Uvod v celostno logiko lika. V Tvojem članku o veri se mi zdi, da sta izraza panteizem in panenteizem na enem ali dveh mestih zamenjana, tiskovna napaka, ki pa - po mojem - sprevržeta smisel; v Manruanijevem članku sem našel misel, da je prehod iz fevdalnega reda v meščansko kapitalističnega ustvaril novo etiko - novo mišljenje - ali torej res gospodarske in socialne prilike povzročajo duhovi® preobrate-ali obratno; gotovo zanimiv problem, v koliko drži komunistična oz. materialistična teza. Jaspersovo mnenje, da bi politične stranke morale b: ti brez svetovnonazorske diferenciacije, ker urejajo pač svetne,gospodarske, socialne, politične probleme, je teoretično zanimivo, praktično pa nemogoče. Dokler n.pr. komunizem, pa tudi katolicizem, zahtevata zase celega človeka, morajo tudi politične stranke biti svetovno nazorno orientirane, Pomanjkanje demokrŠČanske stranke v Argentini nočno čutimo," Pavle Verbic,Argentin' ODGOVOR TEŽKI ČLANKI. Včasih posledica slabosti pisca, včasih pogojena po snovi. Vodilo pri izdajanju Rir niso do kraja izdelani Članki, marveč bolj o-snutki, ki naj dajo pobudo bralcem za lastno razmišljanje in delo. PANTEIZEM IN PANENTEIZEM. Hvala za opozorilo. V št. 2, str. 12 sta dve tiskovni napaki. Prvi besedi 4. in 7. odstavka se morata glasiti pravilno PANENTEIZEM in ne panteizem. Kdor Še ni popravil napake, naj jo sedaj. POLITIČNE STRANKE IN SVETOVNI NAZOR. Politične stranke" brez svetovno nazorne opredelitve niso samo teoretično možne, ampak tudi stvarnost. V Angliji so poedini katoličani ne samo člani, marveč celo poslanci obeh ali morda celo vseh treh strank, enako v Kanadi in ZDA, Katoliške strokovne organizacije v Quebecu v Kanadi sprejemajo tudi nekatoličane za člane. Svetovnonarorna ločitev na svetnem področju je predvsem kontinentalno evropski proizvod, posledica vpliva francoskih enciklopedistov,ki so uvedli v prevladujoče javno življenje obenem z d emokracijo tudi atei-zem(brez krivde niso bili seveda tudi tisti, ki so enačili te toliško vero s srednjeveškim družbenim redom in predpravicami plemstva), V Angliji so sprejeli demokracijo, ko je bila vera.še tvorna sila v javnem življenju. Francoski vpliv je kvarno vplival tudi na ostalo Evropo in izven-evropske dežele, kjer so Evropejci izvajali oblast. Zgodovinski razvoj je dovolj očitno pokazal, da so je to zgodilo ne le na škodo Cerkve, marveč tudi na škodo države. KOMUNIZEM moro biti pravno v kaki državi politična stranka. Po svoji ideologiji in po svoji praksi pa predstavlja najhujši totalitarizem, ki zanika vsako drugo obliko družbe kot komunistično. Kdor se bori proti komunizmu kot politični stranki, je borbo že vnaprej izgubil. KATOLIŠKA VERA zahteva sicer zase celega človeka, toda lasti si vodstvo v svetnih zadevah le pod vidikom nravnosti. Glede svetnih zadev pušča ljudem popolna svobodo, dokler je zadoščeno zahtevam nravnosti. PrimrLeon XIII, ';Cerkev ne odklanja nobene izmed raznih oblik vladanja, samo da so sposobne same po sebi dosegati dobrobit državljanov" (Libertas 44;lSSÔ) ;Pi j H:"Vse, kar je Leon XIII. učil o vlada v. nah, se da sorazmerno uporabiti tudi na korporacije, namreč da je ljudem svobodno izbrati tisto obliko, ki jim bolj ugaja, če je le poskrbljeno za-pravičnost in potrebe obče blaginje7'' (Oua. a. 36) . Zlasti na družbenem področju bo katoličan lahko sodeloval z vsakim, ki priznava narrvno nrpvno prrvo "Ce bi katoličanom ne bilo dovoljeno imeti različnih pogledov na družbena vprašanja in življenje v državi, potem bi smela biti do-' voljena samo ena politična stranka, kar pa nihče ne zahteva,Ce je krščanstvo živo v kristjanih, prekvasi vse svetne ustanove,čepiav bi bile različne, s krščansko nravnostjo, ki pa gradi na naravi in more sodelovati na svetiB m področju plodno tudi z nekristjani,če sesfe vljenost konkretne družbe to zahteva." Rudolf Cuješ• GOSPODARSKE IN SOCIALNE SPREMEMBE kot take ne ustvarjajo po sebi nove etike. Brž pa ko nastanejo nova vrednotenja, se pojavijo na eni strani spremembe na sociološki ravnini prav tako kot na duhovno-spoznavnem polju, to je ustvarja se nova etika kakršnega že koli kova. Zdi se mi, da bi sociološke spremembe brez take nove etike sploh ne bile mogoče. Seveda pa nikjer ni rečeno, da mora sprememba pomeniti tudi istočasno napredek. Ena temeljnih napak historičnega materializma je ta, da predstavlja spremembe kratkomalo za napredek, napaka, ki jo pa prav tako sre-ču.iemo v kapi tali stično, utilitarističnem svetovi® m nazoru, Mantuani. Zaradi pomanjkanja prostora je moralo izostati nekaj gradiva, med drugim tudi poglavje Pisci in dela (Dempf, Fischl in Gabriel).