Zanimivo za stare in mlade
V Galeriji revolucije na Mestnem trgu si lahko ogledate razstavo Centrafna tefinika KPS v Ljubljani
V  Ifltu 1979 }« bll v Mestnem muieju Ljubljana uatanovljen oddelak Ijudske revoluclje z nalogo. da muze|Bko obdela razvo) delavakega in naprednega glbanja, narodnoosvobodilni boj In povojnl razvoj samou-pravne socialistlfine druzbe. S tem oddelkom »Je podoba muzeja po strokovnl platl vublnsko Izpopolnlla in zaokrožlla In muzej se |e lahko uemerll k svojl temeljnl nalogi: predstaviti razvoj obljubljanskega pro-stora In LJublJane od najstarejaiti ftaaov do danes. Naloga, ki seveda zahtevB veiko tako Imenovanega noiranjegs dola, naj bi se na zuna) izkristallzirala v aialnl postavltvl zgodovlne L|ubl|ane, ki nai bi naila svoj prostor v prenovljenem Ijubljanskem gradu.
Poteg te ilntezne. celoviie stalne zblrke Ima muzej v programu tudi vefi poMbnlh zblrk. Med njlml pripada pomembno mesto prlkazu Ljubljane mwta heroja v narodnoosvobodllnem boju, kjer naj bi bila posebej poudarjana slrlna glbanja in delovanje Osvobodiln« tronte. Ker je naloga zahtevna, so ae je lotlll po etapah. Lsta 1981 |e blia prlpravljena razstava Oavobodllna fronta v Ljubljani - drzava v driavl, leta 1965 Ljubljana v lelu 1945 in nasledn|e leto Ljubljana od ustanovltve Osvobodllne fronte do vstaje (1941) Razsiava o delovanju Oeniraln« tehnike KomuhialiSne partl|o SlovenljB v Ljublfanl, ki Casovno zajema obdobje 1941-43. |e ze fietrta tovratna nairtna atudlja medvojnftga 6»sa: s svojo muzejsko obd«'avo omogoia čltn bo(/ ceiovito predstavitev L/ubl/an« v prelomnlh tatih. Prvo, načrtno izhodlače te razstave je tore) njena vpetost v urasni-6«van|a sradnjsroLnlh uem©rltev
V drugem muzeoloskem iihodiSiu je dan poudarek govorici precfme-tov, miizeahj samlh. Razotava Je osredototena na prikaz dolovanja vseh aektorjav Centralne tehnike, od tlskarekega. dokumentnoga in ciklostll-n»ga pf«k radijskega dela, sektorja zvez m kolportaie do delavnic, plrotehnlka In gradbenega seklorja. Ogrodje poatavitve sestavija &adem rakonstrukclj tkrlvallU tn delavnlc z ¦izdelki- Cantraine tehnike vred. z nimanom, da bl Iz razitav« kar s« da nazomo dlhala žlvljen|B In čas uma.
Tretj« Izhodlšč« pa |e naravnanost k mladim. saj naj bi razatava s svojo n#po»rednost|o In obenrnn spremljajoilmi pedagosktml prvlnaml prese-gla prevoCkralno čmo-b«lo odalikavo vojnega Casa.
RaztUvo to ob pomoči Clanov Centralne tahnika pripravill kustosi odd«tke IJudek« revoluclj« Teja č«plL, Jan«z Kos. Egon Ravbar Irt Irena Zmuc, ob «od«Iovanju artiltekle Uie Vehovar-Kenda. Razstava je na ogl«d v Oal«rl)l revolucl)« Meetn«ga muze)a na Meainem trgu 5 vsak delavnlk od 10. do 12. ura in od 16. do 18. ure. Razstavo bodo zaprti kon*c •eptcmbra.
Razstava •Cantralna tehnika KomunisHfine padije Siovenlje v L)ub-Ijani- |e nov poizkus predstavitve posameznega dela narodnoosvobodil-n&ga boja.
Centralna tehnika KPS <n dalo vaeh njenlh aaktorjev (tisttarski. ciklo-stilni, gradbenl, delavnice, javke In zvbzb, radijskl. dokumenti, nabav« ln plrotehnika) je bilo pod vodstvom partije in so ga opravljali 1e najbolj preizkuSeni aktivisti KPS. Razstava 3 potdosetimi tehniftnimi enotaml prikazuje seklorjo v medsebojni povezavi in skozi njeno delo ln hkrati skozi način žlvljenja in delo aktivistov-tehnikov.
Najvetfjl poudarek je na rekonstrukcljah, teh je Sest največjih: tiskarna Toneta Tomšida z risalnico dokumentns lehnike, bunker za skriuanje ll«galc«v pri družini Romlh, miiarska detavnica, kuhlnja kot clkloslilna tiskarna, omara, iz katere je oddajal radio Kritač in prehod tez ziCno ogrado okoli Ljubljane.
Rrtonstrukcija tlskarna Toneta Tomšlfia z naalnico jt izdelana po orlglnalnih merah in opremljena koiikor je mogoča verodostojno. Prav tako Romlhov bunker in omara za oddajanje KriČafia. Druge rekonstruk-cJJ« so bodlsi Izdelane po forografi/i (prefrod čez tično ogrado), bodisi so ]ih priredlll kot naj bl izgledale gleda na dobo (kuhinja s ciklostilnim strojsm, mizarska delavnica). Prikazali so (zdelke delavmc in tudl naporno žlvl|en)e liskarjev in ilegalcev v bunksrjih, ki jlh je zgradtla gradbena eklpa CT. To )e drugi poudarek razstave: prikazati v kakanlh romogoLlh pogojlh so živeli in d«lall tudi po več mssecev skupa), ne da bl sploh prostor zapustili.
Muzajski predmeti ao na eni strani orlglnati izdelkov CT KČS (npr. tlskl, Izdelki delavnic). na drugl strani pa so prostore bolj ati manj opremill 8 predmetl, kl časovno sodijo v fias vojne. Fotograflje. plsnl dokumenli in zamljevidl so le pomagala za laije fazumevanje posameznlh »ektorjev.
Razatava nl studljska, ne narejena za raziskovalce in specialiate tef na teli k izčrpnosti in podrobnostlm, Postavljena je v prvi vrsli za mladl rod. k) naj si prldobi na n)e| osnovno voden)« o delovanju tehnlke, se sreda z materialnimf dokumentl (muzealijami), jih doživi, zaduti -duh časa- in avojsko borbenoal In 2rtvovanja, nafiin brez običajnih muzejsklh vitrin in panojev. brez dotgovernlh legend. S tem, da bo obiskovalec mogel tudl sam natlsnitl naslovno sttan Slovenskega poročevalca na ciklostilu, razmnoževatl trosllne lislke, in da bomo Jolarjem ponudlli sodelovanje na nagradnem kvizu (tako da bo izpolnii vpraftalnik, za katerega bo moral odgovore polskati na razstsvi), bo razatava poskusala obiskovatce se dodatno angažiralir
Razstsva hoča bltl preizkus novih muzeoloiklh prlstopov pri predstavl-tvl lemalltce NOB, kj na) odpravt dosedan)o pusLobnost In otrdeloat \n vrne vao pozomost muzealljam ter privabi LimveL obiskovalcev.