ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAV
BRITSKO - AMERIŠKA CONA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE
<z
URADNI LIST
ZVEZEK II
St. 36 — 31. decembra 1949
Izdaja Z. V. U. - S. T. O. pod oblastjo poveljnika brilsko - ameriških sil, S. T. O.
L o Edircrigla Ubrana S. A., nesle 1949
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
Britsko - ameriška cona Svobodno tržaško ozemlje
Ukaz št 231
PREDPISI O JAVNIH OGLASIH IN PODOBNEM OGLAŠANJU
Ker sodim, da je priporočljivo spraviti predpise o javnih oglasih in podobnem oglašanju v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, lci ga upravljajo britsko-ameriške sile, v sklad s predpisi, ki veljajo v republiki Italiji,
zato jaz, CLYDE D. EDDLEMAN, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
PRVI DEL
SPLOŠNI PREDPISI 0 JAVNIH OGLASIH IN PODOBNEM OGLAŠANJU
Člen i
Pod javnimi oglasi se mora razumeti prikazovanje lepakov, oglasov ali drugih tiskanih, litografiranih ali z roko pisanih oglasnih sredstev na tak način, da so trajno vidna iz javnih cest in trgov.
Označba „podobno oglašanje“ se mora razumeti tako, da pomeni vsako drugo obliko oglašanja z optičnimi ali zvočnimi sredstvi, ki so vidna ali zaznavna iz javnih cest in trgov.
V	smislu tega ukaza se ne smatrajo za oglasna sredstva znaki, predmeti in oglasi trajnega značaja, ki so po enotnem zakonskem besedilu, odobrenem s kr. odi. z dne 14. septembra 1931 št. 1175, podvrženi taksi na javne znake.
ČLEN II
Občine se pooblaščajo, da določijo tarife za javne oglase in podobno oglašanje, pri čemer se morajo držati predpisov tega ukaza.
Te tarife se morajo vključiti v poseben pravilnik in jih mora odobriti conski upravni odbor po zaslišanju ozemeljskega urada za cene. V desetih dneh po tej odobritvi morajo občine predložiti tarife oddelku za finance pri Zavezniški vojaški upravi, da jih odobri skupaj z oddelkom za notranje zadeve.
V	letoviških, zdraviliških in turističnih krajih se smejo redne tarife za oglase in oglašanje, ki se nanašajo na manj kot eno leto, v času sezone zvišati v izmeri ne nad 50%.
Člen hi
Oglasi, ceniki in druga oglasna sredstva niso podvržena plačilu pristojbin za oglašanje, če so prikazana v izložbenih oknih poslovnih lokalov, vštevši prostore za javne predstave, ali če se nahajajo na tarifah ali v vhodu omenjenih lokalov in se nanašajo na trgovanje, ki se opravlja
v dotičnih prostorih. Prav tako niso podvržena plačilu pristojbin na zgornji način prikazana oglasna sredstva, ki so nanašajo na proizvode oseb, ki obratujejo v dotičnih prostorih.
Ce pa v prejšnjem odstavku omenjena oglasna sredstva po površini presegajo 50 kvadratnih decimetrov, se smejo podvreči pristojbinam dotičnih tarif, toda z najmanj 50%nim znižanjem.
Neglede na površino so oproščeni oglasnih pristojbin plakati in druga sredstva objektivnega in splošnega turističnega oglašanja, prikazana v izložbenih oknih ali na zunanji strani potovalnih agencij in turističnih družb.
ČLEN IV
Občine ne smejo naložiti oglasnih pristojbin na :
a)	lepake in katere koli vrste oglašanje, ki se izvaja neposredno in kakor koli vidno ali zaznavno izven naseljenih krajev, vzdolž državnih cest, avto-cest ali k njim spadajočih zemljišč, ali vzdolž državnih ali zasebnih koncesioniranih železniških prog, ter na nabite lepake in oglašanje znotraj železniških postaj ali drugih železniških naprav ;
bJ oglašanje za trgovino, industrijo ali pripadnike prostih poklicev na tiskovinah, obrazcih in objavah pošte, telegrafske in telefonske uprave, na zidovih, izložbenih oknih in drugih površinah poslopij, ki so pod to upravo, in na splošno na vsej njeni imovini, vštevši pisemske nabiralnike.
Člen v
Od plačila oglasnih pristojbin so izvzeti :
a)	lepaki državnih upravnih ustanov in drugih javnih korporacij v stvareh, ki se tičejo davkov ;
b)	lepaki policijskih oblasti v stvareh javne varnosti ;
c)	lepaki o izpolnjevanju zakonskih predpisov v volivnih stvareh ;
d)	uradni lepaki zavezniških vojaških oblasti ;
.e) vsi drugi lepaki ali listine oblasti, ki se morajo javno razglasiti po zakonskih predpisih ali iz važnih razlogov javne koristi ;
f)	lepaki in oglasi o brezplačnih šolskih tečajih, pravilno odobrenih ;
g) lepaki, preglednice in oglasi, prikazani izven postaj državne železnice ali železnic v zasebni koncesiji ter zunaj pomorskih in letalskih prevoznih podjetij, ki se tičejo službe za potnike, prtljago in blago.
Za vse druge oglase oblasti, ki niso našteti v zgoraj omenjenih kategorijah, se mora pred videti najmanj 50%no znižanje.
Pravtako so izvzeti od plačila oglasnih pristojbin vsi lepaki, obvestila in drugi oglasi verskih oblasti pri vhodu, na vratih in zunaj poslopij, namenjenih bogoslužju, ki se tičejo du-šebrižništva.
Za oglašanje združenj vsedržavnega značaja, zakonito priznanih združenj za vzajemo pomoč, državnega zavoda za pomoč delavcem in državnega zavoda za turistično industrijo, kakor tudi za oglašanje o predstavah, prirejenih izključno v dobrodelne in podobne namene, morajo občine priznati znižanje tarife za najmanj 30%. Za oglašanje strank in političnih združenj v času volitev mora znašati znižanje tarife najmanj 50%.
ČLEN VI
Občinski pravilnik sme vsebovati predpise, ki predvidevajo popolno ali delno oprostitev pristojbin za javno oglašanje ob gotovih dneh (sejmih, posvetnih in verskih praznikih itd.).
Znižanje tarifnih cen se sme določiti tudi v primeru oglašanja za poljedelske ali industrijske proizvode, ki jih proizvajalci neposredno ponujajo občinstvu.
Pri vsakem naročilu se mora praviloma račun vnaprej plačati. Vendar se sme pri naročilih, ki trajajo eno leto ali šest mescev in kjer znaša račun najmanj 10.000 lir, plačilo izvršiti v treh mesečnih vnaprej plačljivih obrokih, in sicer prvi obrok v višini, ki odgovarja trimesečni tarifi, dočim se morata plačati ostala dva obroka tako, da je s tem krita letna oziroma šestmesečna t arih».	.
Naročnikom, ki jim je glede na njihova številna naročila to bolj prikladno, se sme dovoliti, da odprejo tekoči račun in polagajo predujme, namesto da bi plačevali za vsako posamezno naročilo .
Pri enkratnem naročilu nad 10.000 lir, čeprav se glasi na razne vrste oglašanja, se mora predvideti znižanje iedne tarife.
Občine ali njihovi zakupniki smejo pobirati z vsako posamezno naročilo stalno pristojbino.
ČL Eli VIII
Pri trgovskih reklamah velja dovoljenje za lepake, ki ga je izdala javna varnostna oblast v tisti občini, kjer je bila reklama tiskana, tudi za lepake v drugih občinah, če so iz reklame ' razvidni' podatki dotičnega dovoljenja.
DRUGI DEL
JAVNO PLAKATIRANJE
ČLEN IX
Prostore, kjer je dovoljeno nalepljanje lepakov, določi občina po zaslišanju gradbene komisije in ko prejme dovoljene prizadetih lastnikov.
če prostorov ni mogoče določiti na podlagi sporazuma med občino in prizadetimi lastniki, odloči conski predsednik po zaslišanju civilnega tehičnega urada in skrbništva za starinska in umetniška dela. Odločba conskega predsednika je dokončna.
V prostorih urada, ki ima na skrbi javno plakatiranje, mora biti na način, kj je občinstvu lahko dostopen, prikazana tarifa za plakatiranje ter seznam, v katerem so označeni prostori na deskah za plakatiranje in kategorija dotičnih prostorov.
ČLEN X
Pri tarifi za javno plakatiranje sme tržaška občina razvrstiti prostore na deskah za ¡plakatiranje glede na njihov položaj bolj ali manj na sredi deske in na važnost kraja, kjer se deske nahajajo :
a)	redno kategorijo, ki mora obsegati najmanj 80% razpoložljivega prostora in za katero velja redna tarifa ;
b)	posebno kategorijo, ki ne sme obsegati več kot 20% prostora in za katero velja višja tarifa.
Naročniki lepakov' na prostorih posebne kategorije se morajo vnaprej obvestiti o pregledu prostorov te kategorije, ki so jim na razpolago, in imajo pravico odkloniti prostore, ki jim niso prikladni.
Od naročnikov, ki želijo posebne prostore bodisi v redni ali posebni kategoriji, če so na razpolago, se sme zahtevati dodatno plačilo v stalno določeni višini.
Redna tarifa za javno plakatiranje mora temeljiti na površinski enoti 70 krat 100 cm.
Ulomki te površinske enote se računajo kot cele površinske enote.
Za vsako naročilo, ki obsega manj kot 50 površinskih enot v izmeri 70 krat 100 cm, izv-zemši za naročila o javnih predstavah, se sme določiti povišek tarife. Poviški tarife se smejo določiti tudi za primer, če en sam oglas doseže površino najmanj šest površinskih enot v izmeri 70 krat 100 cm.
Za lepake o javnih predstavah se mora priznati znižanje tarife, preračunano za vsako površinsko enoto in za vsak dan. Za take lepake smejo občina in pogodbeni zakupniki računati normalno tarifo, čeprav se lepaki lepijo na prostorih, ki spadajo v posebno kategorijo.
ČLEN XII
Lepaki za dobo od enega do 15 dni se morajo nalepiti na dan, ki sledi dnevu, ko se lepaki oddajo ali prispejo v urad, pod pogojem da je bilo izvršeno plačilo po tarifi.
Trgovski lepaki za dobo od 15 dni do enega leta se morajo nalepiti čimprej, kolikor to dovolijo potrebe službe. Zamuda, ki jo povzroči stalno slabo vreme ali pomanjkanje razpoložljivega prostora, velja kot primer višje sile. Ce zamuda predvidoma presega 15 dni od dneva naročila, se mora o tem takoj obvestiti naročnik, ki sme naročilo preklicati.
Doba plakatiranja teče v vsakem primeru od dneva, ko je bilo nalepljanje popolnoma dovršeno ; pri tem 10% zamudnega nalepljanja ne šteje, toda le pri redni kategoriji.
Člen xiii
Za plakatiranje, ki se zahteva za isti dan, ko so bili oddani lepaki, ali v roku dveh dni pri trgovskih lepakih, naročenih za dobo od 15 dni do enega leta, se sme določiti poleg tarifne pristojbine posebno plačilo, računano za vsakih 100 površinskih enot ali ulomek od 100 enot.
Posebno plačilo se sme predvideti tudi za plakatiranje, ki naj se izvrši ponoči ali ob praznikih.
Za plakatiranje, ki naj se izvrši po zahtevi naročnika v krajih nad 3 kilometre izven naseljenih središč, se sme zahtevati poleg tarifne pristojbine tudi pristojbina za potne stroške.
ČLEN XIV
Občine in pogodbeni zakupniki so dolžni nadomestiti vse raztrgane ali pokvarjene lepake plačila prosto. Ce se mora nadomestiti lepak, ker je raztrgan ali izrabljen in urad, ki ima na skrbi plakatiranje, nima teh lepakov v zalogi, se mora o tem obvestiti prizadeta stranka, medtem pa se mora zanjo držati na razpolago dotični prostor.
V pogledu plačila pristojbin velja vsaka sprememba ali pristavek k že nalepljenim lepakom za novo plakatiranje.
TRETJI DEL
OGLAŠANJE Z DRUGIMI SREDSTVI
POGLAVJE I
NAVADNO OGLAŠANJE IN SVETLOBNO OGLAŠANJE
Člen xv
Za navadno oglašanje velja oglašanje potom prikazovanja plakatov, plaket, slik, krogelj, povečanih reprodukcij in podobnih sredstev.
Svetlobno oglašanje more biti oglašanje z razsvetljevanjem ali sveteče oglašanje. Za oglašanje z razsvetljevanjem velja oglašanje, ki je vidno ponoči s pomočjo posebnega svetlobnega vira, za sveteče oglašanje pa tisto, kjer so vir svetlobe same črke ali risbe, ki tvorijo oglas.
ČLEN XVI
Oglašanje se mora v tarifi računati na kvadratne metre. Oglasna površina se meri na podlagi najmanjšega mnogokotnika, v katerega se slika da spraviti. Pri povečanih reprodukcijah posod, šl at el j, steklenic in podobnih oglasnih sredstev se površina meri na podlagi mnogokotnika, v katerega se lahko spravi dotični predmet.
Če se svetlobno oglašanje izvaja s projekcijami, ki se prekinjajo ali ki si sledijo na zastoru ali drugi \ ripravi, se mora v tarifi upoštevati samo površina, ki se uporablja za projekcijo ne-glede na število oglasov, tvrdk in proizvoden, na katere se nanašajo.
ČLEN XVII
V pogledu tarife za navadno oglašanje in za svetlobno oglašanje sme tržaška občina ceste in trge svojega strnjenega naseljenega ozemlja razdeliti v dve kategoriji po njihovem bolj ali manj osrednjem položaju in važnosti kraja, in sicer v: a.) redno kategorijo, ki mora obsegati najmanj S0% ulic in trgov in za katero velja redna tarifa, ter b) posebno kategorijo, ki ne sme obsegati več kot 20% ulic in trgov in za katero velja višja tarifa.
Tarifa mora obsegati seznam ulic in trgov, ki spadajo v posebno kategorijo.
ČLEN XVIII
Tarifa mora vsebovati samo pristojbine za prikazovanje reklam. Če se daje na razpolago prostor za oglašanje na poslopjih ali zemljiščih, ki pripadajo občini ali ki jih ona uporablja, ali ki pripadajo državni imovini in so občini prepuščena, se sme zahtevati tudi plačilo zneska iz naslova najemnine.
POGLAVJE II
OGLAŠANJE NA POSEBEN NAČIN
ČLEN XIX
Oglašanje potom razpenjanja platna, preko ulic ali trgov sme občina dovoliti samo, če dotični prostor, dimenzije in napisi ne kvarijo estetike mesta in dostojnosti.
Za ta način oglašanj» se mora določiti stalna pristojbina od kvadratnega metra reklamne površine in od dneva.
ČLEN XX
Če ni zadržkov iz razlogov javne varnosti, dostojnosti ali mestnega reda, sme občina dovoliti, da z namenom oglašanja krožijo osebe z deskami, zastavami, napisi itd. Za ta način oglašanja se mora določiti stalna dnevna pristojbina od osebe neglede na obseg okvirja.
Na enak način se mora obdavčiti oglašanje z razdeljevanjem letakov na javnih ulicah in trgih.
Če to razdeljevanje opravljajo osebe, omenjene v prvem odstavku tega člena, se poleg tam navedene pristojbine ne sme pobirati druga.
Napisi oglasnega značaja na vozilih (motornih vozilih ali vozilih z nemehanskim pogonom, vozičkih na dvokolesih ali vozičkih), ki se nanašajo na podjetja, ki uporabljajo taka vozila ali na proizvode, ki jih prevažajo, so podvrženi tarifi za navadno oglašanje. Te pristojbine sme pobirati samo-tista občina, kjer ima podjetje svoj sedež.
Enostavna označba imena in naslova podjetja ter znamke prevažanih proizvodov ne velja za oglašanje.
ČLEN XXII
V	primeru vozil, ki služijo izključno za oglašanje na račun tretjih oseb, se sme uporabiti višja tarifa ; oglašanje se sme obdavčiti v vsaki občini, kjer kroži vozilo.
Za premično oglašanje z razsvetljevanjem ali premično sveteče oglašanje se sme določiti posebna tarifa.
Posebne pristojbine se smejo predpisati za oglašanje na tramvajskih vozovih, avtomobilih, ladjah in drugih prevoznih sredstvih za javno upcrabo, če je oglas viden iz javnih ulic in trgov in je na zunanji strani vozil.
ČLEN XXIII
Za obdavčitev morajo občine vzeti v obzir tudi oglašanje potom radia ali na kateri koli drug zvočni način, kakor tudi oglašanje potom letal, ki trosijo letake ali delajo risbe z dimom.
ČETRTI DEL
PREHODNE DOLOČBE
ČLEN XXIV
S tem se priznava veljavnost morebitnih poviškov, ki so jih občine predpisale k tarifam za javno plakatiranje in podobno oglašanje pred dnevom, ko stopi ta ukaz v veljavo.
Dotični sklepi se morajo v 30 dneh od omenjenega dneva sporočiti oddelku za finance pri Zavezniški vojaški upravi v smislu drugega odstavka člena II tega ukaza.
ČLEN XXV
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V	Trstu, dne 21. decembra 1949;
CLYDE D. EDDLEfflAN
brigadni general ameriške vojske
Ref. : LDjA /49/250	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 232
PREDPISI O UVOZU IN TRANZITU RASTLIN, SEMEN, SADJA, ZELENJAVE IN RASTLINSKIH PROIZVODOV
Ker sodim, da v- potrebno izdati predpise, da se uredi uvoz in tranzit rastlin, seme, sadja, zelenjave in splošno razumskih proizvodov, v tisti del Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, (in ki se tu dalje kratko označuje „cona“),
zato jaz, CLYDE D. EDDLEMAN, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve.
UKAZUJEM:
ČLEN I
Žive rastline in njih deli, semena in drugi iastlinski proizvodi, ki so namenjeni za gojitev in razmnožitev, kakor tudi sadje in na splošno rastlinski proizvodi v svežem stanju, se smejo uvoziti preko carinskega urada v Trstu.
ČLEN II
Vagonske pošiljke ali zavoji z rastlinskimi proizvodi, naštetimi v členu -I, ki dospejo na carinski urad, se smejo pripustiti za uvoz na podlagi pregleda, ki ga izvrši poseben delegat. poljedelskega in gozdarskega poskusnega centra, strokovnjak za rastlinske bolezni, pri/ čemer velja predpis člena 9 zakona z dne 18. junija 1931 št. 987.
Postopek pri pregledu, predpisanem v prejšnjem odstavku, bo urejen z navodili, ki jih izda urad za kmetijstvo in ribištvo pri Zavezniški vojaški upravi.
ČLEN III
Če nastane dvom glede obstoja in značaja kake rastlinske bolezni, sme imenovani delegat dovoliti uvoz dotičnih osumljenih rastlin, če se naslovnik obveže, da jih bo gojil na ločenem mestu pod nadzorom poljedelskega in gozdarskega poskusnega centra in da jih ne bo stavil v promet, dokler se ne ugotovi, da niso okužene.
ČLEN IV
Semena krmilnih rastlin se smejo uvoziti, ko v čl. 11 omenjeni delegat ugotovi, da niso okužena z nobeno vrsto bolezni „cuscuta“.
ČLEN V
S tem se začasno ukine uvoz in tranzit naslednjih rastlin ali njihovih delov, razen V kolikor določa člen X :
a)	rastline, lu rodijo sadeže, njihova deli in sveže sadje katere koli vrste iz naslednjih držav: Argentina, Avstralija, Brazilija, Kanada, Čile, Kitajska, Japonska, Hindustan in Pakistan, Havajski otoki, Mehiko, Združene države, Južna Afrika, Urugvaj, in sicer z ozirom na eksotične sadne muhe f„Gen Anastrepha“ in „Dacus“) ter krip-togamno rastlino „Diaporthe perniciosa“ ;	• ■
b)	citronske rastline, njih deli in njihovi sveži sadeži in lupine iz vseh tujih držav, z ozirom na „Lepidosaphes gloverii“, „Aleyrodidi“, in kriptogamov „Pseudomonas citri“, „Corticium salmonicolor“, „Sphaeropsis tumefaciens“ in „Glaesperium li-metticolum“ ;
c)	gomolji krompirja, sadeže in zeleni deli vseh vrst gomoljik (paradižnika, melancane, peperona, tobaka itd.) iz vseh tujih držav, z ozirom na „Synchitrum endobjoticum“ in krizomelidne kolioptere vrste „Ep:trix“ (E. cucumeris, E. fuscula) in drugih ;
d)	debla in storži koruze iz vseh delov Afrike, z ozirom na lepidoptero (Busseola fusca) in druge vrste ;
e)	mandlji z lupinami iz vseh tujih držav, z ozirom na „Euritoma“ in kriptogam „A-scochyta chlorospora“ ;
j) rastline, njih deli in sadeži „Cactacea,,“, iz vseh tujih držav, z ozirom na nevarnost zanešenja mrčesa, glivic in bakterij, škodljivih za indijsko figo ;
g)	rastline in njih deli od konifer iz vseh tujih držav, vrste Abjes, Picea, Pinus, Pseu-dotsugae, rlsugae.
Uvoz in tranzit rastlin in njih delov, ki pripadajo drugim vrstam konifer kakor so zgoraj naštete, je dovoljen proti predložitvi potrdila, ki ga je izstavil fitopatološki urad države njihovega izvora v italijanskem ali francoskem jeziku in ki svedoči, da je dotično blago brez bolezni ali škodljivih parasitov, posebno pa „Rhandocline pseu-dotsuge“. Razen tega mora potrdilo navajati izvor blaga, označbo botanične vrste in vse druge podatke, ki so potrebni za točno določitev pošiljke.
ČLEN VI
Predpisi prejšnjega odstavka veljajo tudi za tiste rastline, dele rastlin in semena, ki jih neposredno prenašajo potniki iz inozemstva s katerim koli prometnim sredstvom.
ČLEN VII
S tem se prepoveduje, da ladje, ki pristajajo v pristaniščih cone, razkladajo v prostih lukah in prostih skladiščih rastline, njih dele, in rastlinske proizvode, katerih uvoz in tranzit je začasno ukinjen.
Člen viii
Zgornji predpisi ne veljajo v primeru uvoza, ki se izvrši za Zavezniško vojaško upravo zaradi raziskovanja in preizkušanja, pod pogojem, da urad za kmetijstvo in ribištvo pri Zavezniški vojaški upravi uvoz vsakokrat odobri ; imenovani urad sme izdati navodila z nadalj-nimi pravili in omejitvami za izvršitev prednjih predpisov.
ČLEN IX
Uvoz rastlinskih proizvodov, ki so namenjeni za prehrano in za industrijo, razen onih, naštetih v členu I, IV in V, je dovoljen preko carinskega urada v Trstu, pri čemer veljajo predpisi člena 3 zakona z dne 18. junija 1931 št. 987.
Člen x
1. — Sveže sadje iz Argentine — Neglede na prepoved pod točko a) člena V je dovoljen uvoz in tranzit preko tržaškega pristanišča glede naslednjega svežega sadja iz Argentine jn to v spodaj določenih razdobjih :
hruške in jabolke : od 1. februarja do 30. junija ; kutine, breskve in slive: od 1. januarja do 31. maja; grozdje (brez pecljev in listov): od 1. januarja do 30. junija.
2. — Sveže sadje iz Južne Afrike ■— Neglede na prepoved pod točko a J člena V je dovoljen tranzit svežega sadja iz Južne Afrike preko tržaškega pristanišča skozi vse leto.
3.	— Sveže sadje iz čila — JTeglede na prepoved pod točko a J člena V je dovoljen tranzit svežega sadja iz Čila preko tržaškega pristanišča skozi vse leto.
4.	■—• Citronsko sadje — Neglede na prepoved pod točko b) člena V je dovoljen tranzit citronskega sadja iz vseh tujih držav preko tržaškega pristanišča pod pogojem, da je vsak sadež pravilno v papir in vložen v zaboj.
Pri .sadju iz Španije je dovoljen ta tranzit od 1. decembra do 31. marca za blago, ki se prevaža „alla rinfusa“.
Izjeme po gornjih odstavkih (1 in 4) so dopustne, če so izpolnjeni naslednji splošni pogoji =
a)	da je vsaka pošiljka v spremstvu potrdila o izvoru blaga in o tem, da je blago brez škodljivih in razmnožljivih parasitov ; to potrdilo mora izdati pristojni urad za zaščito rastlin izvozne države. Tako v primeru tranzita kakor v primeru uvoza mora to potrdilo vsebovati vse podatke, bi so potrebni za točno določitev' pošiljke (odpo-šiljatelja, špediterja, naslovnika in kraj namembe, število in v sebino zaboje v, trgovsko znamko proizvajalca itd.);
b)	da je v vseh primerih razen v primeru gornjega odstavka 4 vlago pakirano in sicer v trdnih oštevilčenih zabojih na katerih je vtisnjena ali žigosana trgovska znamka proizvaja'ca ;
c)	da se v primeru tranzita, z blagom po razkladanju v Trstu ne vrši nobena manipulacija, temveč se blago takoj naloži na želesniške vagone za nadaljno odpremo v inozemstvo na podlagi jamstvene bolete.
Kadar se blago odpremi dalje po morju in ni takojšnje zveze med prispelimi in odhajajočimi ladjami, se mora tranzitno sadje spraviti v hladilnice v mejah tržaškega pristanišča, kjer sme ostati, dokler je to potrebno, pod nadzorom fin' nčne policije, da bi se tako preprečila sleherna manipulacije ali zamenjava blaga.
d ) če blago ni v predpisrnem stanju, pe čeprav zaradi morebitne poškodbe med prevozom, se mora takoj po razkladanju temeljito razkužiti.
5.	— Mandlji z lupinami iz Španije — Neglede na prepoved pod točko e) člena V je dovoljen uvoz in tranzit mandljev' z lupinami iz Španije preko carinskega urada v Trstu, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a)	da je pošiljka v spremstvu potrdila o izvoru blaga in o tem, da je blago brez škodljivih in razmnožljivih parasitov ; to potrdilo mora izdati pristojni španski urad za zaščito rastlin. Tako v primeru tranzita kakor v primeru uvoza mora to potrdilo vsebovati tudi vse podatke, ki so potrebni za točno določitev pošiljke (odpošiljatelja, špediterja, naslovnika in kraj namembe itd.) ;
b)	da so v primeru prevoza v pošiljkah, ki ne zavzemajo vsega vagona, in v primeru prevoza po morju mandlji z lupinami v trdni embalaži (vrečah, zabojih itd.), plombirani od španskega fitosanitarnega urada in označeni s številkami ter z napisom, ki vsebuje gornje podatke in število potrdila ;
c)	da se v primeru tranzita z blagom, ko dospe v cono, ne vrši nobena manipulacija temveč da se blago takoj pošlje na podlagi jamstvene bolete ;
d)	če blago ni v predpisanem stanju, pa čeprav zaradi morebitne poškobde med prevozom, se mora po razkladanju temeljito razkužiti.
ČLEN XI
Min. odlok z dne 3. marca 1927, spremenjen z min. odi. z dne 18. julija 1928, 20. decembra 1932, 24. marca 1933 in 25. voveinbra 1942 se s tem razveljavi.
ČLEN XII
Ta ukaz stopi v veljavo na dan,, ko se objavi v Uradnem listu.
V TRSTU, dne 23. decembra 1949.
CLYDE D. EDDLEMAN
brigadni general ameriške vojske
Ref. ; LDIA/49/235	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 233
DOLOČITEV POVPREČNE POGODBENE DNEVNE PLAČE GLEDE NA ZAVAROVANJE PROTI NEZGODAM ZA NOSAČE, ZDRUŽENE V ZADRUGE, SKUPINE IN UDRUŽENJA
Ker sodim, da je priporočljivo in potrebno določiti v smislu čl. 40 kr. odi. z dne 17. avgusta 1935 št. 1765 povprečno pogodbeno dnevno plačo zaradi odmere zavarovanih prejemkov, ki gredo čanom ter začasnim ali priložnostnim delavcem zadrug, skupin in udruženj nosačev, ki so vtrpeli nezgode, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile (in ki sle tu dalje kratko označuje „cona“),
zato jaz, CLYDE D. EDDLEMAN, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
Odstavek 1. — Povprečna pogodbena dnevna plača, ki se mora vzeti za podlago pri odmeri prejemkov, na katere imajo pravico v primeru nezgode člani in začasni ali priložnostni delavci zadrug, skupin in udruženj nosačev v coni, se določi na 400 lir.
Odstavek 2. — V smislu čl. 39 kr. odi. z dne 17. avgusta 1935 it. 7165 znaša plača, ki se mora vzeti za podlago za odmero prejemkov v primeru začasne delanezmožnosti, tristo tristo-šestdesetin povprečne pogodbene mezde ; letna plača, ki se mora vzeti za podlago za odmero rente za stalno delanezmožnost in rente za preživele družinske člane, znaša tristokratno prej naređeno pogodbeno plačo, pri čemer ostane v veljavi tretji odstavek čl. 39 s kasnejšimi spremembami.
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V Trstu, dne 23. decembra 1949.
CLYDE D. EDDLEMAN
brigadni general ameriške vojske generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 234
PREKLIC UKAZA ŠT. 220 Z DNE 29. MAJA 1948
Ker imam za 'primerno preklicati proglasitev občekoristnosti, vsebovano v ukazu št. 220 z cine 20. maja 1948,
zato jaz, CLYDE D. EDDLEMAN, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,	.	'	"
UKAZUJEM:
ČLEN I
Ukaz št. 220 z dne 29. maja 1948 se s tem razveljavi.
ČLEN II
Ta ukaz stopi v. veljavo na dan, ko se objavi v -Uradnem listu.
V TRSTU, dne 22. decembra 1949.
CLYDE D. EDDLEMAN
brigadni general ameriške vojske
Ref. ; LDfA/49/258	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 235
SPREMEMBA UKAZA ŠT. 403 FINANČNA POOBLASTILA CONSKEGA PREDSEDNIKA
Ker sodim, da je potrebno podaljšati rok, ko veljajo posebna pooblastila, ki so bila dana conskemu predsedniku z ukazom št. 403,
zato jaz, CLYDE D. EDDLEMAN, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za 'civilne zadeve,
UKAZUJEM:
Člen i
Rok 30. junija 1949 v členu III ukaza št. 403 z dne 17. decembra 1948 se s tem črta in nadomesti z rokom 30. junija 1950.
V TRSTU, dne 30. decembra 1949.
CLYDE D. EDDLEMAN
brigadni general ameriške vojske
Ref. ; LD/AI49I261	generalni ravnatelj z? civilne zadeve
Ukaz št. 236
ZVIŠANJE IZMERE POKRAJINSKE DOKLADE K OBČINSKEMU DAVKU OD
INDUSTRIJSKIH IN TRGOVINSKIH PODJETIJ TER SVOBODNIH POKLICEV
Ker sodim, da je potrebno zvišati izmero pokrajinske doklade k občinskemu davku od industrijskih in trgovinskih podjetij ter svobodnih poklicev v smislu člena VIII ukaza št. 92 z dne 27. aprila 1949, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo brtisko-ameriške sile,
zato jaz, CLYDE D. EDDLEMAN, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
Odstavek 1. — Z učinkom od 1. januarja 1949 se izmera pokrajinske doklade k občinskemu davku od industrijskih in trgovinskih podjetij ter svobodnih poklicev s tem določi na 3%, za dohodke kategorije B in na 2.40% za dohodke kategorije C/l.
Odstavek 2. — Ta nova izmera velja za tiste dohodke kategorij B in C/l, ki so vpisani v glavne in dopolnilne davčne sezname za leto 1949, in nadaljna leta.
ČLEN II
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V Trstu, dne 30. decembra 1949.
CLYDE D. EDDLEMAN
brigadni general ameriške vojske
Ref. : LD/A/49/182	'	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Upravni ukaz št. 76
DOVOLJENJE ZAVODU „ISTITUTO DELLE SUORE DI N. S. DELLA CARITÀ’ DEL BUON PASTORE' V TRSTU ZA SPREJEM DARILA
Ker je zavod „Istituto delle suore di N. S. della Carità del Buon Pastore“ zaprosil Zavezniško vojaško upravo, da se mu dovoli sprejeti darilo, ki sta mu ga naklonila Conte Salvatore Segre’ Sartorio in comm. Michele Stavro Santarosa Sartorio z darilno listino z dne 31. decembra 1948 :
ker je to prošnjo predpisno odobril conski predsednik v Trstu, in
ker proti prošnji ni zadržkov,
zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik F. A. ,izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve,
ODREJAM:
1.	— S tem se dovoli zavodu „Istituto delle suore di N. S. della Carità dei Buon Pastore“, da sprejme darilo osmih delnic delniške družbe Assicurazioni Generali v Trstu, ki sta mu ga naklonila Conte Salvatore Segre’ Sartorio in comm. Michele Stavro Santarosa Sartorio z darilno listino z dne 31. decembra 1948.
2.	— Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 22. decembra 1949.
VONNA F. BURGER,
polkoTnik F. A.
izvršni ravnatelj pri generalnem
Ref. : LD/B/49/76	ravnatelju za civilne zadeve
Obvestilo št. 39
OMEJITVE POTROŠNJE ELEKTRIČNEGA TOKA
Oddelek za javne naprave daje na znanje v smislu ukaza št. 176 z dne 17. avgusta 1949, da veljajo od 3. januarja 1950 dalje naslednje omejitve potrošnje električnega toka :
1. — SPLOŠNE OMEJITVE
Prepovedano je uporabljati električno energijo za naslednje namene :
o)	proizvodnjo pare z električnimi grelci ;
b)	proizvajanje toplote v industrijske namene (če so druga sredstva na razpolago) ;
c)	ogrevanje zabavnih prostorov in javnih prostorov, namenjenih občinstvu, kavaren. restavracij, hotelov, trgovin, državnih in občinskih zgradb, javnih in zasebnih uradov, delavnic in industrijskih naprav.
2.	— PREKINITEV ELEKTRIČNEGA TOKA
Svobodno tržaško ozemlje, britsko-ameriš-ka cona, bo razdeljena v (iva okraja ter bo električni tok ukinjen za vsak okraj en dan v tednu mod 8, uro in 17. uro. Severni okraj bo brez električnega toka -s torek, južni okraj pa v četrtek.
Potrošniki, ki se jim električni tok v omenjenem času ne ukine ali ne more ukiniti, ne smejo uporabljati električnega toka v času, ko je v njihovem okraju ukinjen.
3.	— OMEJITVE POTROŠNJE ELEKTRIČNEGA TOKA ZA INDUSTRIJE
Vsi industrijski potrošniki morajo omejiti:
a)	obremenitev v KW na največ tisto, ki so jo'dosegli v mescih maj-junij 1949,
• - " bj mesečno povprečno potrošnjo KWH na 70% mesečne povprečne potrošnje v KWH v mescih maj-juni 1949, ne števši sezonske in začasne obremenitve. Od teh omejitev so izvzete javne naprave, mlini, pekarne in radijske postaje, ki morajo' omejiti svojo potrošnjo električnega toka na najmanjšo mero.
4.	— OMEJITVE POTROŠNJE ELEKTRIČNEGA TOKA ZA DRUGE POTROŠNIKE
' Spodaj našteti potrošniki morajo omejiti svojo skupno mesečno potrošnjo električnega toka'na naslednji odstotek potrošnje v decembru .1948:
a)	javne naprave na splošno : 95%
b)	potrošniki toka za pogon vozil (tramvajev in filobusov): 95%
c)	cestna razsvetljava: 85%
' d), vsi 'drugi potrošniki: 70%.
5.	— TEDENSKA POTROŠNJA
Tedenska potrošnja električnega toka mora biti v sorazmerju z mesečno potrošnjo, razen v primeru posebne tehnične potrebe.
Družbe za dobavo toka smejo tedensko kontrolirati količino potrošnje.
6.	— PROŠNJE ZA IZJEME
Prošnje za izjeme ali za prenos energije med potrošniki se morajo predložiti pri oddelku za javne naprave pri Zavezniški vojaški upravi.
7.	— KAZNI
Za kršitve veljajo kazni, predvidene v členu III ukaza št. 176 z dne 17. avgusta 1949.
8.	— PREKLIC PREJŠNJIH PREDPISOV
Prejšnji predpisi o tem predmetu se razveljavijo.
V Trstu, dne 29. decembra 1949.
ROBERT ALEXANDER
načelnik oddelka za
Ref. : ■ LDjCf49f44	javne' naprave
Obvestilo št. 40
MINIMALNE MEZDE USLUŽBENCEV PRI DRUŠTVIH „SOCIETÀ’ CANOTTIERI“ IN „SOCIETÀ’ TRIESTINA DELLA VELA' V TRSTU
S tem se daje na znanje, da jè razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno v smislu ukaza St. 63 z dne 1. decembra 1947, izdalo glede uslužbencev pri društvih „Società Canottieri“ in Società Triestina della Vela“ v Trstu naslednji.
R A Z S 0 D:
ČLEN I
Od 15. novembra 1949 dalje imajo uslužbenci zgoraj omenjenih društev pravico ha prejemke po naslednji preglednici :
1)	čuvaj in tesar .................................. 691	lir	dnevno
2)	prvi mornar,, čuvaj-tesar ....................... 691	„	„
3)	drugi mornar .....:............................541	„	,;
4)	pomožni čuvaj-tesar ............................. 541	„	.	„
5)	pomožni mornar in težak ......................... 391	„	„
ČLEN 2
Od istega dne dalje se mora plačevati tudi izredna doklada v naslednji višini:
	Moški		Ženske	
	dnevno	mesečno	dnevno	mesečno
	lir			
nad 20 let		309,—	8.039,—	268,—	6.968,—
od 18 do 20 let		278 —	7.368,—	216,—	5;616.—
od 16 do 18 let 		232,—	4.032 —	194,—	5.044,—
pod 16 let .. 			123.—	3.198,—	123,—	3.198,—
ČLEN 3
Delovni urnik znaša šest ur dnevno oziroma 36 ur tedensko v mescih oktober, november, december, januar, februar, marec, in 10 ur dnevno oziroma 60 ur tedensko v mescih april, maj, junij, julij, avgust, september, pri čemer ta omejitev ne velja za čuvajsko službo.
ČLEN 4
Vsi uslužbenci imajo o božičnih praznikih pravico na božično nagrado v višini plače za 25 dni. Če se delovno razmerje začne ali konča pred koncem leta, se razdeli božična nagrada na toliko dvanajstin, kolikor je mescev službe. Ulomki nad 15 dni veljajo za cel .mesec.
Člen s
Uslužbenci, ki uživajo tudi stanovanje, se smatrajo v tem oziru dogovorno plačani v višini 600 lir mesečno.
Določba tega člena velja samo pri računanju odpravnine.
Velja za dogovorjeno, da mora usbužbenec ki uživa službeno stanovanje, to stanovanje takoj izprazniti, ko preneha službeno razmerje.
ÖLEN 6
Ta razsod velja do 15. novembra 1949 dalje in preneha veljati 30. aprila 1950. Pred tem rokom je dopustna revizija razsoda samo v primeru, če bi se izpremenila višina izredne doklade za druge kategorije delavcev.
V	Trstu, 7. novembra 1949.
Predseduik :	Walter LEV1TUS
Člani razsodišča:	Leo BATTINO
Silvio 1)01.1,1 V A U Renato CORSI Giacomo LEVI
Strokovna svetovalca : Giovanni D’ EL1A
Egidio PURLAN, 1. r.
ODDELEK ZA DELO.
Odobreno, dne 10. decembra 1949.
E. de PETRIS, 1. r. načelnik oddelka za delo
V	Trstu, dne 30. decembra 1949.
Dr. ing. E. de 1RTRIS
Rej. : LÜ/C/49I40	■	načelnik oddelka za delo
VSEBINA
Ukaz:
št. 231 Predpisi o javnih oglasih in podobnem oglašanju............................ 573
št. 232 Predpisi o uvozu in tranzitu rastlin, semen, sadja, zelenjave in rastlinskih
proizvodov................................................................. 579
št. 233 Določitev povprečne pogodbene dnevne plače glede na zavarovanje proti
nezgodam za nosače, združene v zadruge, skupine in udruženia............... 582
st. 234 Preklic ukaza št. 220 z dne 29. maja 1948 ................................. 583
št. 235 Sprememba ukaza št. 403 — Finančna pooblastila conskega predsednika 583
št. 236 Zvišanje izmere pokrajinske doklade k občinskemu davku od industrijskih
in trgovinskih podjetij ter svobodnih poklicev............................. 584
Upravni ukaz
št. 76 Dovoljenje zavodu „Istituto delle Suore di N. S. della Carità del Buon
Pastore“ v Trstu za sprejem darila ........................................... 585
Obvestilo
št. 39 Omejitve potrošnje električnega toka ....................................... 585
št. 40 Minimalne mezde uslužbencev pri društvih „Società Canottieri“ in Società
Triestina della Vela“ v Trstu ............................................. 687
Uradni list Z.V.IT. - S.T.O. - Zvezek TI. št. 36 ■ 21. decembra 1949	589