r 1L D 31563 / HRVATSKA SLOVNICA ZA SLOVENCE. SPISAL FRANJO MARN GIHK. PROFESOR. ZALOŽILA ,.MATICA SLOVENSKA". Y ZAGREBU TISKOM DIO.N3ČKH TISKARE. 1879 . HRVATSKA SLOVNICA ZA SLOVENCE. SPISAL FRANJO MARN GIMII. PROFESOR. ZALOŽILA ,,MATICA SLOVENSKA". v Y ZAGREBU TISKOM DIONIČKB TISKAEE- 1879 . 545^9 SLAVNEMU PREDSEDNIKU „MATICE SLOVENSKE" D R - JANEZU BLEIWEISU OČETU SLOVENCEV O NJEGOVEM LXX. GODU POSVEČUJE PISATELJ. Slavni gospod! O preveselem Vašem LXX. godu radovali so se vza¬ jemno s Slovenci zlasti prisrčno in navdušeno tudi bra¬ tje Hrvatje. Ponovile so se v svečanem tem trenutku stare rodovinske zveze in oživele so marsiktere lepe nade, da bode to duševno pobratinstvo tudi kali pognalo in bogat sad obrodilo, da se bode probudilo živeje obče- nje in bolje vzajemno poznavanje med Hrvati in Slo¬ venci — ob kratkem, želje, ki so mene navdajale in spod¬ bujale, ko sem sestavljal hrvatsko slovnico za Slovence, o Vašem so se godu pretvorile in povzdignile v nade. Dopustite toraj, slavni Gospod, da to svoje delo, name¬ njeno premili slovenski mladini, da se tudi ona raduje duševnemu pobratinstvu in slovstvenemu napredku hr- vatskega naroda, v mali dokaz svojega iskrenega spo¬ štovanja Vam posveti V Zagrebu 1878. Vaš FRANJO MARN. - OP 'i , ;:■ >_,n r / '■■ >w •' .■■■'■> v . - :"iH •is; ■ /fer;«; •W8oK j T>’ft:: ' a l- -A* v ■■ ■- j- rif • “ - rt >-1 H' - - - ■ M'. A ' n v ■•' ■- >;-. • • / r ■ rt: ■■■■■ r ,ifi ■/ r 1 ';':--.; -oq i '» o«. >-• ' : prehaja v o in e: sudoc in sudeC; part. praet. je na l: rekol ali rekel, ali pa se l izpušča; l se pred j izpušča: jubiti, kapja; genitiv množine nema končnice: otac; akuz. pl. mož- kega spola in gen. sing. ženskega spola je na i m. na e: jeleni m. jelene, ribi m. ribe; namesti štokavskega dj ima samo j kakor Slovenci: preja m. predja itd. Kajkavščina v civilni Hrvaški je slovenščina z nekterimi posebnostmi, ki jo približujejo štokavščini. Namen te slovnice je seznaniti Slovence s književnim jezikom hrvaško-srbskim. 1 2 DEL PRVI. G L A S O S L OVJ E. I. Pismo hrvaško-srbsko. Jezik hrvaško-srbski (hrvaščina-srbščina) piše se z dvojimi pismeni ali črkami. Srbom ali pravolavnim (t. j. grško-iz- točne vere) rabi sploh cirilica, Hrvatom pa ali katolikom rimskim latinica. V zahodnih krajih jezikovega obsega bila je v prejšnih časih v navadi glagolitica, sedaj je v rabi le še v crkvenih knjigah po nekih krajih rimsko-katoliške vere v hrvaškem primorju in Dalmaciji, kjer je jezik liturgijski staroslovenski, ne latinski. Cirilico je Srbom za pisanje njihovega jezika prikrojil V uk Stefanovič Karadžič, Hrvatom pa latinico po češkem vzoru Ljudevit Gaj. 3 t), dj, gj, izgovarjaj kakor dž, samo mekše, n. pr. Taoplje, Gjorgjc; ca^eH, sadjen (= saj en); a k, č, tj, je mekši nego č: kvTHM, entipa (= čutim), 6paha, bratja ali brada (bratje). b ali 's, piše se po Vukovem pravopisu samo med samo- glasnim r°™ in ktei'im drugim samoglasnikom; ne izgovarja se, marveč samo kaže, da se r ima izrekati kakor samoglasnik n. pr. jaipi.o (umr’o) beri: u-mr-o (sl. umrl), rpbope (gr’oce) beri: gr-o-ec (griče, grlo), satpaaTH beri: zar-zati (zarez- getati). Razun omenjenih pismen nahaja se še v latinici e in v ci¬ rilici "h, toda sedaj skoro še samo v hrvaških šolskih knji¬ gah, ali že tudi ne v vseh n. pr. lčp (xbn), včra (B r bpa); namesti tega se sicer sploh piše ie (sr. nje) v dolgih, je v kratkih zlogih: liep (ali .s njen), vjera (Bjepa). 4 A. Samoglasniki. Samoglasniki a, e, *, o, u so po svoji naravi ali kratki ali dolgi, in se ločijo na ozke e, i in na široke a, o, u. Samo¬ glasnik je večkrat tudi r n. pr. v besedah trn, Jer st, srna, krv i t. d. B. Soglasniki. Soglasniki se ločijo 1) po izreki v ozke c V/, c tj H, c n, j dj gj j, Ij Jb, nj ‘H,, š m, sč in st vrti in mm, ž sk, žd ?nd, in dž g,, časih tudi r p , ako stoji nemesti slovenskega rj, in Široke: b 6, d d, f (p, g z, h x, k k, l ji, m m, n h, p n, r p, s c, t m, v e, z s; tudi v mehke: b, d, dj, g, z, ž, dž —• 6, d, tj, z, 3, m, g, in tvrde : p, t, 6, k, s, s, c — n, m, £, k, c, m, u. 2) po govorilih, s kterimi se izrekajo; a) v jezikovce: l JI, n n, r p s topljencema Ij Jb in nj n- b) v zobnike: d d, t m-, a) ustnenike: b 6, m m, p n, v e, f /f; d) v goltnike: g e, h x, k k ; e) v sikavce ali sičnike: c V/, s c, z 3 ; f) v šumevce ali nebnike: c u, š m, ž jk, in j kterim prištevamo tudi c tj £, dj gj j, in dž g. II. A. SAMOGLASNIKI. I. Samoglasnik a, n. I. Izgovarja se a v hrvaško-srbskem jeziku kakor v slo¬ venskem, ali nikdar ne pologlasno (razun v Črni gori, kadar je namestnik staroslovenskega t> ali i>). Nahaja se sploh češče v hrvaško-srbskem jeziku kakor v slovenskem; stoji namreč ne samo 1) m. strsl. a kakor v slov. na pr. brat, glava, žaba in v tujih besedah zlasti ako je naglasen na pr. Ana, Antun, angjeo (angelus), oltar itd. ampak tudi 2). namesti 5 staroslovenskoga o časi na pr. lastavica, stajati poleg stojati (stati); 3). namesti strsl. a (e), toda razim v prijatan (prije¬ ten), vjerojatan (verjeten), jačam alijačmen (ječmen) in žalac (želo) samo v čakavskem ali primorskem narečju in to za oz¬ kimi soglasniki : počati (početi), jazik (jezik), žaja m. žedja(žeja), žatva (žetva) itd. 4) časi celo m. strsl. r. (č); cvat poleg cviet, orali (oreh), imati (imeti), pogibao (pogin), obadvije poleg ob- jedvije (obedve). 5) prav pogosto m. starega pologlasnika t, in i> in to v korenu, v obrazilih in na koncu besede. Primeri a) v korenu: bačva (sod), badnjak (sveti večer), cvasti (cve- sti), dažd (dež), daska (deska), kabao (kebel, škaf), kasan, lav, magla, mazak in mazag (mezeg), mač, pas — psa (pes), pa- kao, raž inhrž (rež), razsap (razsip), savin vas, sva, sve (včs), san — sna (sen, spanje) stablo (steblo), snaha (sneha, nevesta), sta- klo (steklo), staža (steza), sada (sedaj), tada (tedaj), tast (tešč prazen), tarna, taman (tema, temčn), tanak (tenek), šaptati (šeptati), šaljem (po-šljem), išao — išla-o (šel), van (včn), vapiti (vpiti), zao, zla-o (zčl) i dr. b) v obrazilih: otac (oče), starae (starec), orao (orel), osao (osel), ovan (oven), pravedan (pravičen), gladan (lačen), tie- san (tesen), dobitak (dobiček), petak (petek), gorak (grenek) uzak (ozek), siečanj (januar), travanj (april), svibanj (maj), lipanj (junij), srpanj (julij), djevojački (dekliški), zagrebački (zagrebški), čovječanstvo (človeštvo), svjedočanstvo (spriče- vanje), božanski, čovječanski (človeški), veličanstvo, ljubav (ljubezen), ljubazan (ljubezniv) i dr. c) na kraju besede zlasti predlogov v sestavah in sicer kjer bi drugače bila izreka trda: va poleg u (v), ka poleg k, sa poleg s, (s, z), od in oda, ob in oba, iz in iza, raz in raza uz in uza (poleg), pred in preda, nad in nada, kroz in kroza (skozi), niz in niza (doli po) n. pr. odabrati, izabrati, raza- brati; nočas (iz iioiiiti, c ms, noč ovu, nocoj), večeras (iz sevepi oh, ovaj večer, drevi, ta večer), danas (^hiihCh danes), jasenas (leceiih cms. ovu jesen, to jesen), onomadne (oiioiih 6 $hiie unidan); — v kazavnih zaimenih z dodanim j : saj (zastarelo: ta, hic), onaj (oni, uni), ovaj (ta, hic), taj (ta, iste) — in v genitivu množine pri samostavnikih razun ženskih na soglasnik: jelena (jelenov), žena (žen) rnjesta (mest). d) namesti oja kakor v slov.: pas = pojas, opasati, stati poleg stajati in stojati, bati se poleg bojati se. II. Nadomešča ali zamenjuje se a bodi v hrvaško-srbskem jeziku samem bodi S ozirom na slovenščino: 1) najčešče z e, že za to, ker je, kakor smo rekli staroslo¬ venski pologlasnik ako ni naglasen sploh v slov. e v hrv.- srb. a. zaova (zel\»a, moževa sestra), tarem in trem (terem), bezdan (brezen), jazavac (jazbec), tjesnac (tesneč, soteska), sasječi (seseči), krjepak (krepek in krepak), močan (močen in močan) kada (kedaj in kedar), sajam (sejem, semenj), na- jam (najem), šapat (šepet), šaptati, lagati (legati), piesak (pesek), Gradac, samac, polag in poleg, bezbožan (bezbožen), ravan, jedan, šav (šev), topao (topel), dobar, pupak (popek), hrbat; — počinjem (sl. počenjam), umirem in umiram, lajem (lajam), postajem (postajam), pošiljem (pošiljam), jarebiea in jerebica, praunuk (preunuk), pradjed (preded), skupa (skupej), brašno (moka cf. brešno), prasac (prešič), voštan (voščen), kostanj in kesten, jalša in jelša, pram in prema (proti), član (člen), žvakati (žvekati, žvečiti), čekati (čakati), službenica (služabnica), jaz, jaziti (jez, jeziti), vrabac in vrebac, zemljan (zemljen), najamnik (najemnik), ja (jaz in jez), majstor in meštar, gušter (kuščar), kraguj (kregulj) i dr. 2) menjava ali nadomešča se a z i: jadro, jidro in jedro (jadro), sači in sici (z-iti), izači in iziči (iziti), obači in običi (obiti), jedan in jedin, lješnjak in lješnik, svagda in svigdar, ejelovat in ejelovit (cel), vodati in voditi, hodati in hoditi, vozati in voziti, ovaj in ovi (hic), onaj in oni, razsap in raz- sip, nasap in nasip, plavati poleg plivati, zmaj in zmija(kača) puta in puti n. pr. sedam puta — puti (sedempot, sedemkrat), ali in aliti poleg ili in iliti itd. 7 3) menjava ali čredi se a z o: ali in oli poleg ili (ali, oder), graktati poleg groktati (krokati), kakav in kakov, ta- kav in takov, onakav in onakov, nikakav in nikakov, dvjesto tristo, četiristo poleg dvjesta itd., latiti se (lotiti se), stajati in stojati, otvarati in otvorati (odpirati), šator (šator, šotor), dogadjaj in dogodjaj (dogodek), varaš poleg varoš (mesto Stadt), nerast in nerost (mrjasec), šta in što (kaj), ogarak in ogorak, pabirci (pabirki in pobirki), stvar in stvor, oholost poleg oholast (prevzetnost); — v tujih besedah in lastnih imenih: balvan in bolvan (bruno), djavao in djavo(l) (diabolus), papar (poper), Nika in Niko (Nikolaj), Gjuka in Gjuko (Juri), Josa in Joso (Jože), Jerusalim in Jerusolim, Šalamun in So¬ lomun (Salamon), i dr. 4) menjava ali nadomešča se a z u: vaviek poleg uviek (zmirom, na veke), vazeti, vazimati poleg uzeti, uzimati, vazam poleg uzam (velika noč), vaskrsenije poleg uskrsenje (vstajenje), vaš poleg uš, butura (butara), čutura (čutara). 5) menjava se a tudi z aja : bati se poleg bojati se, ban (staroruski bojan), svak in svojak, ma, tva, sva čakavski in pesnički m. moja, tvoja, svoja. 6) menjava se a tudi z aj: sada (sedaj), tada (tedaj), onda (ondaj), kad (kedaj); — in z ar; kada (kedar), nigda in ni- kada (nikdar), svagda (vsigdar), kuda (kodar, koder), odkuda (odkodar, odkoder), koga (kogar), nikoga (nikogar), česa (česar) itd. III. Vstavlja ali vtika se a med dva ali več soglasnikov v korenu, v obrazilih in v nekih sestavah in dodaja na kraju, zlasti predlogom v sestavi in zunaj nje sploh mesto staroslo¬ venskega pologlasnika, ako bi bila sicer izreka trda, časi pa tudi zgolj eufonično, brez potrebe; v slovenskem stoji tu veči del e, časi «, časi pa nič. Na pr. dokale in dokle, kada (kedaj, kdaj), pošaljem in 'pošljem, otačbina (domovina), su- parnik (zoprnik), bosanski (bosenski), jazavac (jazbec), ze- maljski, ugarski (ogerski), trgovački (trgovski), sabor in sbor, saviest (svest, vest), savjet (svet), izabrati (izbrati), ka ko- 8 vaču, ka bogu, nada gradom, obaviti (obviti), odasvud (od vseh stran), odapirati (odpirati), poda te (pod te), razagnati (razgnati), saznati (zvedeti), uza nj (poleg njega), uzajmiti (posoditi), šaliti in šiiti, saberem in sberem, sakriti in skriti, poda se in pod se, ka meni in k meni itd. Tako se vtika a tudi v tujih besedah: p salam, talenat, smaragad, dijamanat, Korinat itd. poleg smaragd, dijamant, Korint. Ta vstavljeni a (sl. sploh e) velikrat izpada, kader beseda na kraju naraste za eden ali več zlogov in pravimo mu ondaj gibljivi a : bazag — bazga, mazak ali mazag — mazga, do- bar — dobrota, vjetar — vjetrovi, kazan — kazni, itd.; hr- bat ima hrbta in hrbata; v korenih pa izpada le redko: dan — dne in dni poleg dana, najarn — najma (posoda, na¬ jem), pojam — pojma (pojem), sajam — sajrna (semenj Se¬ njem, sejem), pas — psa, razsap — razspa, nasap — naspa, san — sna (sen, spanje), šav — šva (šev), vas in sav, sva, sve (ves). Ce bi pa izgovor bil trd, pa ta a ne izpada: mrtvac — mrtvaca (mrlič), bliznaci iu blizanci (dvojčki), mudrac — mudraca (modrijan), tjesnac — tjesnaca (soteska), Grradčac — Gradčaca, ljubav — ljubavi, srčan, -a, -o (srčen), sr- dačan, čna, o (mil), novčan -a, -o (denaren), sunčan, -a, -o (solnčen), svetčan, -a, -o (prazničen) itd. Vdevlje se a tudi v genitivu množ. med dva ali več so¬ glasnikov pri samostavnikih razim ženskih na samoglasnik: trgovaca (trgovcev), igala (igel), ovaca (ovec in ovac), rebara (reber), stegana (stegen); ali ne med zd in st, zd in št, to¬ rej : zviezda (zvezd), m jesta (mest), trgovišta (trgov) itd. časih a na kraju odpada, reje izpada iz sredine. Na pr. prem ali pram in prema, prama (proti, erga), spried in sprieda, drugud in druguda (drugod), svud in svuda (povsod), strag in straga (zadej), onud in onuda (onod), sad in sada (sedaj), tad in tada (tedaj), kad in kada (kedaj, kedar), ništ poleg nista (nič), dost, dosti in dosta, kud in kuda (kod, koder), 9 drugčije in drugačije (drugač), protiv in protiva (proti, con- tra), nikada, nikad in nikda (nikdar), val j da = valjada (morda, brž ko ne), uzmem (vzamem), strana (stran), klupa (klop), vrst (vrsta), dva — triput in dva — triputa (dvakrat, trikrat) itd., udariti in udriti, ciec in cieča (zavoljo), gmizati in ga- mizati, cknjeti in kasnjeti (kesneti), istin m. istinan (resni¬ čen), vremen m. vremenan (časen), kap in kaplja, konjik in konjanik, sati m. sasati (sesati) i dr. Večkrat odpada a pri¬ devniku in zaimenu v gen. edn.: dobrog, tog m. dobroga, toga in v 3., 6. in 7. padežu množine: britkim’ 3abljam’ m. britkimi sabljami (v srbščini) itd. Primeri še v primorskem narečju: nač, vač, poč — na ča, va ča, po ča = na što itd. 2. Samoglasnik e, e. Izreka se kakor v slovenskem, toda nikdar ne pologlasno in nikdar ne visoko kakor na pr. v slov svet (mundus). Ta samoglasnik je v hrvaškem jeziku rejši nego v slovenskem, kajti često stoji a mesto slov. e, kakor smo videli pod a. I. Razun starosl. e je tudi namestnik starega sv, kakor v slov. n. pr. svet (sanctus), devet, deset, ime, knez, me, te, se, meso, mjesec (mesec), opet (spet), pet, peta, presti, pa¬ met, tresti, vezati, veči, vitez, začeti, zec (zajec), žeaja (žeja) i dr. 2) namesti staroslovenskega pologlasnika h, ali bolj po redkem : crkven, himben (zvit), iglen, molitven, meni, paklen’ (peklen), pismen, poslen (delaven), pravedan (pravičen), pu- ten (mesen), svileni in svilni, služben, veličanstven, žezlo; — v 6. in 7. sklonu edn. torne in tom, ovome in ovom, time in tim, njime in njim itd. 3) namesti starosl. ®, ako je kratek, v ekavskem narečju pa sploh: mreža, potreba, vre¬ mena, ždrebeta (žrebeta) itd.; vendar pa se sploh piše: grje- šnik, rječit (zgovoren), rječnik (slovar). II. Kako da se e čredi ali menjava, za to razun onega, kar je pod a omenjeno še nekoliko primerov: čekati (čakati), Englez in Inglez (Anglež), grebulje (grablje), mermer poleg 10 mramor, smijem se (smejam se), službenica (služabnica), skr- let (škrlat), tle in tla, ustajem (vstajam); dosezati in dosizati (dosegati), gore in gori, jedriti, jidriti in jadriti (jadrati), jeo in jio (jedel, jel), ljude (ljudi 4 pad.), nemam in neimam, preporučim (preporočim); carev in čarov, crkveni in črkovni, četvero in četvoro, gospodarem in gospodarom (gospodarjem), inače in inako (drugač), kesten in kostanj, neču (nečem in nočem), tebom poleg tobom (teboj); Francez in Francuz, go¬ reči in goruči, stepen in stupanj (stopnja); v dat. edn. pri¬ devnikov: drugome poleg drugomu (drugemu), kome poleg komu, mome poleg momu (mojemu) itd.; meštar in majstor, koren in korien, jastreb in jastrieb, njeki in neki, njetko in netko (nekdo), njekoji ni nekoji, njegda in negda (nekdaj) itd. III. Vstavlja se e. namesti a v obrazilih, ali le bolj po redkem (cf. I. 2): silen poleg silan, srčen poleg srčan, bi¬ stven, bezazlen (nedolžen, krotek), sunčen poleg sunčan (solnčen). Dodaja se e redko: doke poleg dok (dokler), teke poleg tek in tekar (komaj); v lok. in instr, edn. pridevnikom in zaimenom : dobrome poleg dobrom, kome poleg kom, mome poleg mojem, ovome poleg ovom (tem), time, ovime (tim), mnome (menoj), š njome (z njo) itd. Časih e tudi izpada in odpada: pamtiti m. pametiti, biskup (episcopus), debiji (debelji), debljina (debelina), razdrem in razderem, koga, komu, moga, momu itd. kojega, kojeniu, mo¬ jega, mojemu, vojvoda in vojevoda, sa mnom (z menoj), jošt in joi poleg jošte (še), več in veče (že, ali), gor in gore i dr. — V nekterih besedah pa v slovenščini Časi po napač¬ nem odpada a v hrvaščini ne: kamenje, znamenje, prijatelj — prijatelja (v slov. tudi prijatel — prijatla), ponedeljak (pondeljek), četiri (štirje), kiseo — kisela — kiselo (sl. tudi kisla, kislo), manje (manj), bolje (bolj) i dr. 11 3. Samoglasnik h. Izgovarja se i kakor v slovenskem ali nikdar ne pologlasno. I. Rabi pa i v hrv. 1) namesti strsl. h : biti (bijem), nit, piti, žila itd., 2) nam. strsl. ti: ti (tu), mi (nos), sin, biti (jesam), kami poleg kamen i dr. dite, lipo, vrime m. diete, liepo, vrieme, nišam n. nijesam (obično tudi v književnem jeziku) in v ijekavščini pred samoglasnikom in pred j: bio m. biel, dio m. diel, zrio (zrel), vidio m. vidjel, živio m. ži- vjel, gnjati se (greti se), sijati (sejati), smijati se (smejati se), vijati (včti), prije (prej) i dr.; v dat., in lok. edn. žen¬ skih samostavnikov in v imper. kakor v slovenskem: ženi, po zimi, recite, pletite. Cesto stoji i v tudjih besedah nam. raznih samoglasnikov n. pr. Isus (Jezus), Židov (judaeus), Dmitar (Demetrius), Je- rusolim, amin, Ilija (Elias), Irod (Herodes), ikona (sizcov po¬ doba), iguman (T^oopsvo;, guardijan pri pravoslavnih), Skra- din (Scardon), Solin (Salona), Jakin (Ancona i dr. II. Kako se i zamenjuje še nekoliko primerov: izvani in izvana (zunaj), jašiti in jahati, kruniti (kronati), mariti (ma¬ rati), misa, misnik (maša, mašnik), od sgori in od sgora (od zgor), svudi in svuda (povsod), svigdi in svagdje (povsod), uslišiti in uslišati; ovi in ovaj (hic), oni in onaj (ille), gdi, gde in gdje, izricati (izrekati), izžimati (izžemati), Josip (Jo žef), lisica (lesica), napinjati (napenjati), obujimati (objemati), začinjati (začenjati), prosinac (prosenec), sijati (sejati), sisati (sesati); cviljeti in cvieliti, četiri (štirje), doli poleg dolje, ni¬ šam poleg nijesam, nigdi poleg nigdje, pastir in pastier, pri¬ mati (prejemati), primiti (prejeti), viditi poleg vidjeti, želiti poleg željeti; cjelivati in cjelovati (polj ubijeva ti), hotimice in hotomice (navlaš), ili in oli, kradimice in kradomice (skrivaj); razlika in razluka (razloček), sirov in surov, veriga in ve- ruga. Zlasti v glagolih VI. vrste iz drugih izpeljanih ima hrv. i m. sl. o za trdimi in m. e za mehkimi soglasniki: do- kazivati (dokazovati), darivati in darovati, itd. 12 Kot spona nahaja se i časi v sestavljenih besedah, ako je prvi del sestave glagol: kradikesa (zmikavt), vucibatina (ma¬ lopridnež), tepihljeb (lenuh) i dr. III. Vstavlja in dodaja se i redko: obihoditi in obhoditi, oblaziti in obilaziti, razilaziti in razlaziti se (razhajati se), izlaziti in izilaziti, nadilaziti (presegati), išao (šel) i dr. Izpada in odpada i ali ne pogosto: ali in al, ili in il, če- tir in četiri, jes’ — jesi (si), dosti, dosta in dost (iz dosita), ode in otide (odšel je), niti in nit (neque), godi in god n. pr. odkud godi (odkoder koli), Talijanski m. Italijanski, radi in rad (zavolj) , neimam in nemam, sjati (sijati), suprot in suproti, pijan in pjan, bijen in bjen i dr. Tu in tam izpada i v sklanji pred končnico ma : konjma, ljudma, riečma (besedam) m. konjima itd.; dostikrat odpada v infinitivu posebno v času prihodnjem: plesti in plest, nositi in nosit, plest eu (pletel bom), nosit cu (nosil bom). Pogosto i prehaja v j n. pr. dojti in d oči m. doiti, najti in nači m. naiti, zajti in zači m. zaiti; — s trdimi soglasniki se sploh topi v mehke in za r in šumevci ali nebniki izpada: rodjen (rojen) m. rodien, kaznjen m. kaznien, nošen m. no- sien, pozlačen m. pozlatien. stvoren m. stvorien (storjen), itd. 4. Samoglasnik o. Izreka se kakor v slovenskem n. p. v besedi: uho, koža ali nikdar ne pologlasno niti odprto kakor v slov. besedah: rosa, voda i dr. Rabi pa o 1) namesti strsl. o: bos^i, on, kovač, zrno itd. — 2) namasti l (strsl st. in iih) pred samoglasnikom in na kraju: prionuti m. prilnuti (prijeti se), nosioca gen. od nosi- lac, vladaoca od vladalac, raonik m. ralnik (lemež), svilan, sviona, sviono, dioba (delba), seoce (selce), veoma m. velma (zelo), krioce (krilce), bio (bel), dio (del), veseo, pepeo, ko- tao, misao, orao, ugao (ogel Ecke), angjeo (angel), rekao, pisao sam; — ali večkrat tudi l ostane: dulac — dulca (du- 13 lec na pr. pri diplah) kolač — kolca in koca, palač — paoca in palca, tobolac — tobolca in toboca (mošnja), telac — telca in teoca (telec), biel in bio, zrel in zrio, diel in dio itd. 3) 6 namesti al in ol v sredi in na kraju: pogibd in po- gibao (poguba), poso in posao (posel, opravek), zao in z6 (zel), koto in kotao (kotel), pisd in pisao (pisal), oko n. okoo (okoli) koci in kolči od kolač, sokd in sokol, ukočiti m. ukol- čiti (zavreti kolo), po in pol, do in dol, s6 in sol, vo in vol, Stbca grada m. Stolca grada. 4) Pogostem stoji o mesto tujega a, slasti ako a ni nagla¬ sen: Jerusolim, koliba (zakujŽT)), koleda (calendae), komora (camara in camera), konop (vrv) in konoplja (cannabis), ko- rizma (quadragesima, 40 danski post), kositar (zaomvspoc), ko¬ stanj (castanea), oltar (altare), ocat (acetum), poganin (pa- ganus), sotona (satanas), Solin (Salona), Solomun (Salamon), Kotor (Cattaro) i dr. II. Za črednjo ali menjavo tega samosglasnika nekoliko primerov: vihor in vihar, zora (zarja), Dubrovnik poleg du- brava, reko in rekao itd., rotkva (retkev), tobom (teboj), so- bom (seboj), inako poleg inače (drugač), osoba (oseba), oso- bito poleg osebito (posebno), kostanj in kesten, mermer in mramor, probuditi (prebuditi), — dalje primeri sklanjo pri¬ devnikov in zaimen n. pr. novoga, novomu, novom (novega novemu, novem), toga, tomu, tom (tega, temu, tem), novoj, božjoj (novej, božjej ali pa novi, božji); — troglav (triglav), tronog (trinog), skrovni (skrivni), baron in barun, turanj poleg toran j, Anton in Antun, onaj (oni in uni), no in nu (no, ali) itd. III. časih o tudi izpade ali odpade, ako je kratek: ak in ako, djavo — djavola in djavla (vrag), kanda poleg kano da (kakor da), kolik = koliko; neg in nego, naopak in naopako (napek), njegov, njegva poleg njegova, njihov, njihva poleg njihova, tolik =r toliko, takvi ovakvi poleg takovi ovakovi, tam poleg tamo (sl. kam m. kamo, sim m. simo, prav m. pravo, verjeti hrv. vjerovati), voče (sadje, češki ovoce, strsl. onouiTe) i dr. 14 5. Samoglasnik u, y. I. V se izreka v jeziku hrvaškem ali srbskem vselej jasno kakor n. pr, v besedi ruda, ali nikdar ne pologlasno, kakor to biva večkrat v slovenskem. Stoji pak u 1) nam. staroslovenskega oy (slov. u): um, duša, plug, pluda, služiti itd. 2) nam. strsl. s, (slov. o): muž (mož), ruka (roka), golub (golob), zub (zob) itd. 3) namesti strsl. si in sk med dvema soglasnikoma (slov. ol): vuk (volk), vuna (volna), dug (dolg), tučem (tolčem), pun (poln), žuč (žolč) itd. 4) namesti strsl. si (slov. 14) ali redko: tudi (tleči), musti (mlesti), vuči (vleči), obudi, svudi (obleči, svleči), puzati (plezati). 5) namesti strsl. ki in Kh (slov. sploh v): u (v), uz (pri, poleg), uzglavje, ustati, uzam (velika noč), udova (vdova), uš in vaš, unuk, uzrok, uzeti i dr. 6) namesti o v tujih besedah (v slov. o): barun, biskup (episcopus), četruna (citrona), drum (8p6p.og, cesta), dužd (doge), Grgur (Gregor), kruna (krona), kum (compater, boter), lutrija (lotrija), Napulj (Neapolis), pasulj (phaseolus), paun m. pa- vun (pavo-onis, pav), ruža (roža), ulje (olje) i dr. II. Čredi aii menjava se toraj u s slovenskim ol: tumačiti in tolmačiti, buha (bolha), dubsti (dolbsti), muzem (molzem), put (polt), sunce (solnce), tust (tolst), suza (solza), stup (stolp), žuhak (žolhek), žuna (žolna) — z el: jabuka (jabelko); — z le; puzati (plezati), musti (mlesti), vudi, tudi, svuci, obudi; — z o v korenu, obrazilih in končnicah: bluditi (bloditi), buban (bobenj), budem (bodem, bom), bumba (bomba), drug (drog), drugud (drugod), Francuz, grudi (grodi), gubica (go¬ bec), gust, a, o, (gost), guska (gos), gusjenica (gosenica), gužva (goža), hrust (hrošč), iznutra (znotraj), krut (krot, debel), kuda (kod, koder), klupa (klop), kuda (koča, hiša), Korušee (Korošec), kudrav (kodrav), kut (kot), labud (labod), lug (log), luk (lok), luka (loka), lučiti (ločiti), lukav (zvit), 15 mudar (moder), mutiti (motiti), mutan (moten, kalen), muž (mož), nuž (nož), rugati se (rogati se), okrugao (okrogel), orudje (orodje), kupati se (kopati se), trunuti (trohneti), prud (prod, prut), pružiti (prožiti), pupak (popek), pucati (pokati), praga (proga), put (pot), razpuditi (razpoditi), skup (skop), stupati (stopati), sužanj (soženj), subota (sobota in sebota), sud (sod — posoda in sodba), susjed (sosed), suproti (na¬ sproti, na susret iei — naproti iti), suparnik (zoprnik), sukrvica (sokrvica), tisuč, trusiti (trositi), trubiti, truba (troba tromba), supruga (soproga, žena), tup, (top adj.) tužiti, tuga, udica (vodica, trnek), unutra (notri), uzak(ozek), zub, zaručnik, želudac, dubok (globok) i dr. — v sklanji: dobru Ženu ak. (dobro ženo), v spregi: teku (teko), beru (bero), znajuč (zna- joč), mahnuti (mahnoti in mahniti), maknuti (maknoti in ma- kniti), gasnuti, venuti, poginuti i sploh v infinitivu glagolov II. vrste. Menjava ali čredi se u z va (sl. v): u in va (v), uzeti in vazeti (vzeti), uzam in vazam (velika noč), uzduh in vazduk, uskrsnem in vaskrsnem (vstanem od mrtvih), vaskrs in uskrs, uš in vaš, upiti in vapiti, vaviek in uviek (na veke, vedno). Dalje primeri še: utorak (vtorek), jučer (včeraj), duri in dveri, sa in su (cum), kažu (kažejo), goruč in goreč, letuč in leteč, surov in sirov, veruga In veriga, blizu (blizo), pri kralju (sl. tudi kralji), pri kovaču (kovači), na polju (na polji) itd. III. Vstavlja se u redko ko spona: bratučed (bratranec), licumjerac in licemjerac (hinjavec), obuhvatiti in obujmiti (objeti), poduhvatiti in podhvatiti se (lotiti se) polubrat, po- lusestra itd. Ravno tako tudi redko izpada in odpada: medj in med poleg medju, pol noči in polu noči, poljetje in poluletje (pol¬ letje), poltreči (poltretji) ali polumjesec, polučovjek, poluriba itd. z v), uštap (ščip), zdenac in studenac; — največkrat odpada u v dat. edn. pri pridevnikih in zaimenih: dobrom in dobromu, našem in našemu, ovom in ovomu (temu) itd. 16 6. Staroslavenski samoglasniki x, •>, a, s in n. Staroslovenskih pologlasnikov t> in h sedanji hrvaški ali srbski jezik nema; le v Črni gori in sosednih straneh se še govori; ftT.ii (dan), iitrs« (magla), yt>ct (čast), ott,i| (otac), ocxm (osam); v deležniku preteklega časa z izpuščenim Z ali o: ftoun, nam. došao, nem., pem. nam. pekao, rekao itd. in v gen. množine: iYHiueiixft, oiiT.nxm.ft itd. nam. junaka, žena, opanaka. Namesti pologlasnikov ima hrvaški jezik, ako jih ne od¬ vrže, polne samoglasnike a, e in u (glej pod temi samoglasniki). Za r om stoječi pologlasnik staroslovenski je v hrv.-srb. a samo v besedah: raž poleg hrž (rčž) in rat poleg rt (vrh); sicer pa pologlasnik izpada in r se (kakor se zdaj sploh mi¬ sli) povzdigne v samoglasnik: brz, krv (kri), vrt, smrt, gr- mjeti itd. Zdaj se sploh piše samo r, prej se je pisalo e pred r, časih tudi a ali k: včrsta, sčrbski ali pa tudi: varsta ali varsta, barko vi in barkovi itd. Ce se je pa bati, da bi se kaka beseda napek mogla brati, rabi v cirilskem pismu r fc pred ali za r om , v latinici pa opu¬ ščaj (’) na pr. aaT.pea™ za’rzati (4 zlogi), a ne sap3aTH (za- rezgetati), rpmoge (griče, grlo) i dr. b) Staroslovenski nosovnik ji nadomestuje tudi v hrv.-srb. samoglasnik e kakor v slovenščini: čedo (dete), čest (gost adj.), čest, i (del), devet, deset, detao '(detal), gledati, gre- dem, jerebica, knez, mek ali mekan (mehek), meso, mesti (turbare), pamet, pet, plesati, prenuti se (prebuditi se), red, segnuti (seči), svet (sanctus), štedjeti (varovati, schonen), te¬ žak (težek), tresti, veči, venuti, zet, žedja (žeja); — početi, zapeti, kleti, uzeti, žeti; ime, tjeme, vrieme (čas, vreme); ja¬ gnje, diete, jare (kozle), tele, ždriebe itd. a mu je namestnik za ozkimi soglasniki, ali večidel le v primorskem narečju: jačam (ječmen), vjerojatan (verjeten) prijatan (prijeten), jati (jamem), počati (početi) itd. Srbi imajo v nekterih besedah tudi ja namesti starega Ji 17 (po ruski izreki): knjaz nam. knez, svjaštenik ali svjaščenik nam. svečenik (duhovnik). c) Namesti staroslovenskega * rabi Hrvatom in Srbom sa¬ moglasnik u (slov. o): muž (mož), bluditi (bldditi), budem (bodem, bom), dubok (globok), dub (dob), duga (mavrica), guditi (gosti), guba (goba, bolezen), kus (kos), kut (kot), muka (muka, Qual), nnika (moka), put (pot, Weg), rugati se (rogati se, zasmehovati), ruka (roka), poručiti (poročiti), trut (trot), ugao (ogel Ecke), ugalj ali ugljen (ogel Kohle) itd.; — v akuz. edn. ženskega spola: dobru Ženu (dobro ženo); v 3. osebi množine: teku (tekb), v sedanjem deležniku: zna- juč (znajoč) itd. d) Staroslovenski t.i (— ti) sedaj Hrvatje in Srbje večidel nadomestujejo s samoglasnikom i (kakor Slovenci): biti — jesam, kriti, mi, vi (nos, vos), kneginja, sin, visok, dobrih itd.; —- samo v ak. mn. imajo e namesti m možki samostav- niki, ženski pa v gen. edn. in v nom. ak. in vok. množine. Ravno tako tudi pri pridevnikih: brze jelene, poslušne sine, dobre žene itd. 7. Dvoglasnik t. Tega staroslovenskega dvoglasnika sedanja hrvaščina ali srbščina nema, ampak govori namesti njega: e , i, ie, (srb. ije) in je. (Tudi Slovenci ga ne govore povsod enako n. pr. strsl. jt.ta = dete, dejte, diete in dite). a) U južnem sedaj sploh književnem narečju (tako zvani ijekavščini) izgovarja se t. v kratkih nenaglašenih in v kratko naglašenih zlogih kot Je: vjera, mjera, živjeti itd.; po nekih krajih se pred tem je omekšava d in j v dj (1)) in 6 (h), l in n v lj (.n) in nj (ib) in za ustnenimi se pred je tudi l vstavlja: djed (l>eg), vrčeti in vrtjeti, ljepota, šljeme m. sljeme, njedra, gnjev (jeza), svrbljeti (srbeti) itd. Za r om pa j sploh izpada: potreba, vreti, breme itd., ven¬ dar pa se sploh govori in piše: grješnik, rječit (zgovoren), rječnik (besednjak) narječje; tako tudi v infinitivu in v 2. 2 18 deležniku glagolov III. vrste: gor jeti, gorjela, gorjelo (goreti, gorela). V dolgih in dolgo naglašenih zlogih pa se 'h izreka kot ie ali ije (ije pišejo Srbi) : diete (^njere), vrieme (BpsrjeMe), mrieti (aipnjeTii) itd. samo dvozložni samostavniki imajo m. dolgega % v gen. množine je a ne ie: djela (del), ljeta (let), mjesta (mest), vjera (ver) itd. — sicer pa le redko ktera be¬ seda: djčva, gnječiti (gnjesti), gnjeviti (srditi), vjernost (zve¬ stoba), vještac (earobnik). Pred samoglasnikom zlasti pred o, pa pred j, dj izgovarja se in piše i namesti h: dio (dčl), zrio (zrel), bio (bel), sijati (sejati), grijati (greti), smijati se (smejati se), prije (prej), živio m. živjeo (živel) itd. b) V vzhodnem narečju (ekavščini) se sploh i izražava s čistim, odprtim ali širokim e : vreme, seme, dete, umreti, videti itd. e) V zahodnem narečju (ikavščini) pa se govori i namesti starega i: dite, vrime, trpiti, potriba, umriti, lipa divojka vidila misec itd. Jako redko nahaja se v književnem jeziku ie ali ije, ki ni postal iz ds: korien poleg koren (strsl. ko|>,»), jastrieb (strsl. iscTpaKt), pastier in pastir (strsl. nacThi|>h), odnieti (odnesti), prinieti (prinesti), nanieti (nanesti) i dr. in v sklanji pridev¬ nikov in zaimen: dobriem poleg dobrim, našieh poleg naših itd. Naj stoji tu 1) nekoliko besedi, v kterih je b dolg, ki se toraj pišejo z ie ali ije: blied, bieda (revščina), bies (bes, ste¬ klina), bieg, brieg, ciep, dio in diel, cio in ciel, ciep (cepec), criep (črep), ciev (cev), cviet, dlieto, drien, dvie ali dvjesta, crievo, gniezdo, i jed in jed (strup), ijem in jem in jedem, ijedak in jedak (srdit), ijediti in jediti (srditi), kliešta n. i kliešte f. (klešče), kliet, kostriet (kozja dlaka), kries, liek, lien, liep, lies, lier (lilija), liev (lev), mieh, mieniti, mienjati, miesiti, miešati, mnienje, mlieko, napried (naprej), niem (nem, mutast), obiest, odielo (obleka), Osiek (mesto), piesak ('pesek), pievac in pietao (petelin), plien, poviest, priek (nagel, hud), 19 rieč (beseda), riedak (redek), rieka, sied (siv), siedjeti (sivčti), sieno, slied, sliep, smiek, snieg, stiena, stienj (stenj), stieg (zastava Flagge), striela, strieliti, saviest (vest) in sviest (za¬ vest), sviet (mimdus), tiesan (tesen), tiesto, tielo, triem (pred- vežje, porticus), viest (sporočilo), naviestiti (napovedati), viek viece (starešinstvo), vriedan, vrieme, zapovied in zapoviest (zapoved), zvier, zviezda, ždrieb (žreb), ždriebe (žrebe), žlieb, žliezda (žleza), ždrielo (žrelo) i dr.; — neki glagoli v infi- nitivu: drieti, mrieti, prieti se (prepirati se), strieti (streti, sternere); drugi v prezentu : umjeti — umijem (umom), do- spjeti — dospijem (dozorim, pridem, utegnem), smjeti — smijem (smem) i dr.; — neločljivi predlog npi> ima v sasta- vljenib samostavnikih velikrat dolgi b, pak se piše ie zlasti v dvozložnicah: prieboj (pregraja, stena), Priedor planina, priekor (graja, pogrešek), prielaz, prielog (celina, ledina), priegon (boj), prienos, prierov, priesadj priesjek, priestol in priestolje, prievara (goljufija), prievod (prestava), prievoz i dr. 2. Nekoliko besedi, v kterik je i; kratek ali kratko na¬ glasen t. j. ki se pišejo z je in za r-om večidel samo s e: bježati, besjeda, bjesnjeti, breme, čovjek, djed, djelo, djelati, djever (dever, možev brat), hljeb (hleb in kruh), jesti poleg ijesti, ljesa, Ijestve, Ijeto, ljevati, medvjed in medjed, mjed (mčd, i. f), mjera, mjeriti, mjesec, mjesto, mreža, odjeti, odječa (obleka), objesiti in vješati (obešati), pjena, pjenez (denar), pjesma (pesem), pješke in pješice (peš), pješac in pješak (pešec), pjevati (peti), pljeskati (ploskati), sjeme, sjena (senca), sjever, svjet in savjet (svet), šljem (čelada), tjeme, tjerati (gnati), tješiti (tolažiti), trešnja (črešnja), umjetan (umeten), vjera, zavjet (obljuba), zdjela (skleda), željezo; — njeki, njetko, njekada itd. poleg neki, netko, nekada; — v inf. nekterili glagolov: sječi (sekati), umjeti, smjeti, dospjeti, prispjeti itd. in v glagolih III. vrste: letjeti, vidjeti, vrtjeti, sjedjeti itd.; tukaj se za ustneniki po nekih krajih tudi l vstavlja pred je: trpljeti poleg trpjeti, grmljeti poleg grmjeti i dr. * 20 V pesmih nahaja se časih ije (dva zloga) namesti je n. pr. dijevojka m. djevojka. Menjava ali čredi se T (ie in je) z i pred j in samoglasom o namesti l: dio — diel, grijati, želio, dioba ; umijahu (umeli so), smijahu (smeli so) itd. in v skladji samostavnikov in pri¬ devnikov: gradovih in gradovi eh, kolih in kolieli, brdih in brdieh, žutih in žutieh, žutim in žutiem, žutima in žutiema itd. Časih kratki is (je) prehaja v dolgi h (ie, ije) n. pr- krjepak in krepak, ali kriepiti, odjeti ali odielo (obleka), pjevati ali popievati. To največkrat biva, ako se glagol, zlasti III. vrste pomakne v V. vrsto, navadno z vstavljenim v: gorjeti — sagorievati (zgorevati), hotjeti — zahtievati, sijati — sievati, odjeti — odievati, zapovjediti, — zapoviedati, urnjeti — ra- zumievati i dr. Prav pogosto pa oslabeva dolgi is (ie, ije) v kratki is (je) za r-om večidel samo e: vrieme — vremena, diete — dje- teta, grieh — grješan ali grešan, snieg — snježan (snežen), tielo — pl. tjelesa, tjelesan, trieba je — trebam, vienac — vjenčati. Zlasti to biva a) v stopnjevanju pridevnikov: riedak — rjedji (rejši), vriedan — vredniji, bio ali biel — bjelji itd. b) pred nekimi obrazili, ki imajo v slovenskem večidel naglas, v izpeljavi samostavnikov in pridevnikov: biel — bjelača (bela možka suknja), bjelaš (bel konj) bjelidba (be- Ijava), bjelika (belina v lesu), bjelila (belavica), bjelilo; zviezda — zvjezdar, liek — ljekar, mlieko — mlječan, liev — lje- vica (roka), grieh — grješnik, diete — djetic, zapovied — zapovjednik, brieg — brežuljak, vienac — vjenčič, tiesan — tjesnota, sliep — sljepoča (slepota), zvier — zvjerad, sviet — svjetski (posvetni), rieč (beseda), — rječit (beseden, zgo¬ voren), viek — vjekovit (večen) itd. c) v izpeljavi in stopnjevanji glagolov na ovali , ivati in avati: trieba — trebovati, grieh — grehovati, cieniti — pro- cjenivati, promieniti — promjenjivati, iztriebiti — iztrebljivati in iztrebljavati, priečiti — zaprečivati, sliepiti zasijepljivati, promieniti —- promjenjivati itd. 21 d) v množini samostavnikov s prirastkom ov: brieg — — bregovi, criep — crepovi, cviet — cvjetovi, mieb — mje- hovi, zvier m. in f. -— zvjerovi i dr, e) v sestavljenih samostavnikih in pridevnikih, kjer pada naglas večidel na prvo besedo: biel — bjelonog, ciena — skupocjen, dragocjen, mnogocjen, bezcjenje. pried — napredak, rieč — naiječje, slied — usljed (vsled), trieba — potreba, viek — uvjek (zmirom) itd. 8. Vpodabijanje samoglasnikov. Vpodabljanje je dvoje: popolno , ako se od dveh zapored stoječih samoglasnikov jedan premeni v dragega, in nepopolno, ako se od dveh samoglasnikov jedan drugemu samo približa ali primakne. Popolnega vpodabljanja je v staroslovenščini dosti, v sedanjem hrvaškem ali srbskem jeziku pa se dajo le dolgi slogi pogosto tumačiti z vpodabljanjem v sklanji do¬ ločnega pridevnika in v spregi glagolov, redko v korenu : dobroga (flor.psaro iz ^oiiftzuero), djelaš (ftuMsuiH iz ^Mfuemii), zovahu (30i!r,n,VAi iz sotiMjoft, zvali so); ma (iz moja, moa, maa), moga (iz mojega, moega, mooga); tako tudi: piso iz pisao, iša iz išao itd. Jedini glagol stajati poleg stojati mogel bi se vzeti za primer popolnega vpodabljanja. Nepopolnemu vpodabljanju pa se nahaja v hrvaščini kakor tudi v slovenščini primerov dosti, kajti za ozkimi soglasniki c, č, o, j, dj, lj, nj, š, šč in št, ž, žd in dž stoji sploh e nam. o t. j. vpodablja se o pred njim stoječemu ozkemu so¬ glasniku, v kterem je mehki pologlasnik h (ali i ali j) skrit. To more biti tudi za soglasnikom r, ako stoji namesti staro¬ slovenskega mehkega r ali slov. rj. To se godi 1) v sklanji samostavnikov in pridevnikov in zaimen kakor v slov.: kraljem, plastem, more (morje), morem, ognjište, ognjištem; tudje (tuje), tudjega, tudjemu itd.; njega, njemu, njem; našega itd. 2) v sklanji samostavnika dan s prirastkom ov in pridev¬ nika sav ali vas; dneva, dnevu, sve (vse), svega itd. 22 3) v glagolih 6 vrste: vojevati, kraljevati i dr. 4) v svojivnih pridevnikih na o v in tudi sicer v izpeljankah: kraljev, stričev; kraljevič, svinjetina (meso), dražest (milina), šteta (škoda) namesti tašteta od tast (prazen) i dr. 5) večidel v vokativu edn. samostavnikov ženskoga spola na ica in ca : banice, sestrice, kčerce itd. Nahaja se pa tudi dosti izjem od tega pravila. Na pr. 1) pridevniki in zaimena ženskoga spola imajo v ednini sploh o ne e: bližnjoj (dat. in lokal), bližnjom (instr.); mojoj, mojom; n j°j; j°j (njej, jej) itd. 2) vokativ edn. ženskih samostavnikov na a ima večidel o (razun onih na ica): željo, dušo, knjeginjo; tako tudi in- strumental: željom, dušom, knjeginjom. 3) o namesti e imajo tudi nekteri glagoli VI. vrste: bbži- čovati, pašovati (biti paša), starješbvati (biti starešina), samo- čovati (samotno živeti). 4) spona v sestavljenih besedah je sploh o namesti e: zemljopis, otcoubojica, gornjozemac, sljepčovodja i dr. Časih se nahaja o in e ob enem, zlasti pri samostavnikih na r (sl. rj.) in pridevnikih od njih izpeljanih na ov: carem in čarom (cesarjem), carev (cesarjev) in čarov, mesarov in me- sarev (mesarjev), zecovi in zečevi (zaječi) itd. Tako tudi: carovati in carevati. 9. Zev. Dva samoglasnika zaporedom nahajaš v hrvaškem ali srb¬ skem jeziku v sestavljenih besedah in pa ako je drugi samo¬ glasnik o postal od l, sicer redko: dugouh, doigrati, poluotok, črnook, dioba (delba), orao, letio, jauk (vek, tanjanje), pauk (pajek), paun (pav); večkrat tudi v tujih lastnih imenih: Ju- lio, Antonio, Galilea itd. Zloglasni zev, ki postaje če dva samoglasnika zaporedom stojita, odpravlja se z 1. vdevanjem soglasnikov d , n, j in v. a) d zapira zev v glagolih: idem, idoh (šel sem), postadoh 23 (postal sem), imadijah (imel sem), budem (bodem in bom), znadem in znam, imadem in imam, valjadem in valjam (ve¬ ljam) i dr. b) n se vtika zavolj zeva v zaimenu i (on) za predlogom in ako se z naglasom izgovarja: zanj, do njega, k njemu, od njih itd.; dalje v: uniči in uči (vniti), snimiti (sneti), nuz i uz (poleg). Ali slov. sniti se je — hrv. sastati se in slov. snesti (snedem) je = hrv. pojesti. c) Najčešče vdeva se j in v na pr. davati (dajati), dozna- jem in doznavam, obečajem in obečavam (obetam), dajem in davam, čuven part. od čuti, čuvenje, kriven (krit), odjeven (oblečen), obuven (obut), mljeven (mlet), liven (lit) itd. Tudi stoji v zavoljo'zeva večkrat v pokrajinah, kjer se h neizgo- varja: kruva m. kruha, duvan in duhan (tobak), kuvati in kuhati. 2. Samoglasnik u razveže se v ov ali ev kakor v slov.: kupovati (m. kupu-ati), vojevati (m. voju-ati), kovati (m. ku- ati), slovem (m. slu-em) od sluti itd. 3. Zatiče se zev, ako se i premeni v j ali pa izpusti: dojti in doči m. doiti, najti in nači poleg naiči, nejmam in nemam poleg neimam, najme in naime (namreč). 4. Odpravi se zev tudi s tem, da se jeden samoglasnik izpusti, ali pa da se jeden samoglasnik vpodobi drugemu in po tem stopi v enega: dovle iz do ovle (dotle), Stoca grada (iz Stooca, Stolca), g6 m. goo (gol), sokd m. sokoo (sokol), dvomiti poleg dvoumiti, neču iz nehoču, nišam iz nejesam itd., -— v nekterih krajih tudi še h izpade: grotom (— gro- hotom) smijati se, sat = sabat (ura) i dr. 10. Ojačanje samoglasnikov. Ako se ozki samoglasniki povzdignejo v širje ali manj tehtni v tehtniše, pravimo, da ojačavajo po glasu. Dolgi pa so samoglasniki tehtniši od ozkih. Najtehtniša sta samoglas¬ nika a (== strsl. a) in u (strsl. «, slov. o), najslabši pa je pologlasnik (strsl. 'i. ali h, hrv.-srb. navadno a). 24 I. Samoglasnik e ojačava 1) v i: reci — proricati, sažeči (sežgati) — sažizati (sežigati), doseči — dosizati in dosezati (dosegati), metnuti — namitati (nametati), plesti — raz- plitati (razpletati), teči — uticati (utekati), nerern (grem k dnu, tonem) — ponirati itd. 2) V o: ženem — gonim, vesti — voditi, steči (dobiti) — stoka (živina), rečem — uzrok, prorok, meljem — moljac (molj), plesti — plot, vezem — voz, nerem ■— ponor (po- nikva) itd. 3) V ie ali je (h, slov. č) ; leči — begati, razliegati se, teči — utjecati (utekati), stjecati se (stekati se), peči — pri- pjecati (pripekati), vezati — povjesmo, reči in rieti — rieč itd.; — bolj redko v e: grebsti —• ogrebati, tepsti — prete¬ pati, mčsti — pometati itd. II. Samoglasnik e (= strsl. ih) ojačava v u (strsl. *, slov. o): (bledem) — bluditi (bloditi), mesti — mutiti, upreči — pruga (proga), supruga; (režati se) — rug (posmeh), rugati se, (cflft*, sjedem, sedem) — sud, suditi (soditi), speti — puto (vez), sputiti (svezati), štedjeti (varčen biti) • — oskudica (po¬ manjkanje), težak — tuga, tužiti, vezati — uza, uzao (ožel), uzak, uže (ože, ožinec, vrv), (zvečati) — zvuk, žedja (žeja) — žudjeti (želeti) i dr. III. Samoglasnik i ojačava 1) v ie ali je: cviljeti — raz- cvieliti (razžalostiti), visjeti — vjesiti (obesiti), liti — Ijevati, tih — tješiti (tolažiti), — tiskati — tiesan, svitati — sviet, vi- djeti — viest (glas, novica), svjedok (priča), viti — vienac, zijati — zievati itd. 2) V aj: vapiti (vpiti) — vapaj (vpitje). 3) V oj: biti, bijem — boj, ubojica (ubijavec), liti — loj, gnjiti — gnoj, počinuti (počiti) —■ pokoj, rinuti — roj, na¬ biti — naboj, sjati ali sijati — osoje (senčen kraj), prisoj in prisoje (solnčen kraj), zijati — pozoj (draco) itd. 4) Ako je i — strsl. %\ ojačava a) v o v: kriti — krov (streha), pokrov: riti — rov; titi, tijem (debeliti se) — toviti (pitati), tovan (debel, pitan) i dr. 25 b) v av, va: biti, jesam — zabava, zabaviti, obaviti (opra¬ viti), izbaviti (oteti); kis, kiša — kvas, nakvasiti (namočiti), ubititi — ukvatiti (ujeti), bvatati, titi (debeliti se) — otava i dr. c) v u: bik — bučati, brisati — ubrus (brisača, prtič), biti — budem, ginuti — gubiti, naviknuti (privaditi se) — učiti, nauk, ridj — ruda, slišati — posluh itd. IV. Samoglasnik o ojačava 1) v a; skočiti — skakati, ro¬ diti — radjati, kloniti — klanjati, osloboditi — oslobadjati, ugoditi — ugadjati, oboriti (podreti) — obarati, brom — lira- mati (šepati), prostiti (odpustiti komu) — praščati, stvoriti — stvar, koriti (grajati) — karati, kopati — podkapati, bro- jiti (šteti) — izbrajati, odmoriti se (počiti) -- odmarati se, lomiti — lamati, sklopiti — sklapati itd.; — po krivi ana¬ logiji tudi prianjati m. prilipati (prijemati se) od prionuti (iz prilnuti). 2) v i: osnovati — osnivati, zovem — pozivati, ploviti — plivati, kovati — ukivati, podkivati itd ; — in v glagolih VI vrste od drugih glagolov po stopnjevanju izpeljanih (na¬ mesti slov. o ) dokazati — dokazivati (dokazovati), prepisivati, poskakivati, zabranjivati, zagradjivati, (zagrajevati), zamazi- vati, zamahivati itd. V. Samoglasnik u ojačava v av in ov: sluti — slovem — slava, trati (trošiti) — trava, otrov (strup), pluti — plav, plavati, poplava (povodenj), kujem — kov, snujem — snov, osnova itd. VI. b ojačava v a: (lesti) — laziti odlaziti (odhajati), prielaz; rezati — poraz (pobitev), poraziti (pobiti v boju); sjesti — sad, saditi; (tleči hrv. tudi) — tlak, tlačiti; (streči) straža; (vleči hrv. vuči) — vlačiti, oblak i dr. VII. Pologlasnik staroslavenski (nam. kterega je v hrv.-srb. .jeziku navadno a, ali pa je izpuščen) ojačava 1) v i: cvasti razcvitati in razcvjetati, čatiti (brati) — citati, dahnuti — dišati in dihati, dotaknuti se — doticati se, izažmem (izžmem) izažimati, kunem (kolnem, strsl Kirnu«) — proklinjati, mako uti —- primicati, nadmem (napihnem) — nadimati, dim; 26 namagnuti — namigivati, odapnem — odapinjati (odpenjati), otrti — otirati, poslati — pošiljati, počmem (počnem) — po- činjati, požanjem — požinjati, svanuti (daniti se) — svitati, uzmem — uzimati, začnem — začinjati itd. 2) v o: grmjeti — grom, klati — koljem, prostrem — prostor, razdrem — razdor; sapnem — spona, stlati — stol (miza), trti — tor (hlev), nmrti in nmrieti — umor, vreti — izvor, zaprieti — zapor, začnem — zakon, konac; zatrti — zator, zreti — zora, (zveneti) — zvono (zvon) itd. 3) v "h (ie ali je za r-om samo e): cvasti — cviet polag cvat, cvjetati; vršem (manem) — vrieči, povrzem (vežem) — povrieslo, proždrem — proždrieti, prostrem — prostrieti, zaprem — zaprieti, srce — srieda, vrim — vreti itd. 4) v u: bditi — buditi, budan; dahnuti — duh, duša; sahnuti — suh, suša; •— tudi v glagolih: obujmiti (objeti), obuhvatiti (obseči), poduprieti (podpi'eti) itd. ojačal je polo- glasnik v a, ali pa je v u vstavljen. 5) v a: klati — kalati, plamen — paliti, mrknuti — mrak, pržiti in pražiti, (prhniti) — prah, smrdjeti — smrad, smr- znuti se — mraz, stršiti — strah, vreti — variti, vrtjeti — vrata, vrat itd. Samoglasnik toraj more v nekterih besedah ojačati po dva¬ krat: nerem — ponor — ponirati, odnesem — odnosim — odnašam, brati — sabirati — sabor, pijem — pojim — na¬ pajam, rečem — prorok — proričem itd. III. B. SOGLASNIKI. I. Ustneni: b , m, p, », f — 6, m, /*, e, (p. Izgovarjajo se ustneni soglasniki sploh kakor v. slov., le v se glasi na kraju zlogu in besedi blizo kakor f: čavka (izgov. čafka = kavka), nov izgov. nof. 27 Ktere tuje glasove časi namestujejo in kako se ustneni me¬ njavajo ali čredijo, za to primeri nektere zanimive zglede: Josip (Joseplius), Stjepan (Stephanus), opica (Affe), pop (Pfaffe), pjenez (Pfennig), ploska (Flasche), pasulj (fažol, phaseolus), jambor (jambora, arbor), sumpor (žveplo — sul- pliur), Mletci (Benetke), Varnava (Barnabas), plovan (ple- banus); — muva v nekterib krajih m. muha, krava m. kruha itd. -— fala in hvala, ufati in upati, ufanje, fat in hvat (sežen). — Zenitba (ženitev), ljubezan in ljuvezan (ljubezniv), kole¬ bati (zibati) in koljevka (zibka), cf. v eufoničnem pravopisu; ljubak, ljupka, ljupko; hrbat — hrpta, srpska m. srbska itd. Pšenica in všenica, mrljati in prijati (zamazati), počmem nam. počnem, beden in bedem (zid), Budin poleg Budim, stramputica in stranputica, jedamput in jedanput, pjesma in pjesan, jazavac (jazbec), kopča in kovča (zapona), kopčeg in kovčeg (skrinjica, Koder); tavni, tavnica in tamni, tamniea; Dunav in Dunaj (Donava), dobivati in dobijati, davati in da¬ jati itd. Primeri še hrv. brvno s slov. bruno, skvrnuti (slov. skruniti), va, vaz, poleg u, uz (sl. v, vz), unuk, udova itd. (sl. vnuk, vdova). Vstavljajo in dodavajo se ustneni redko, n. pr. daklem, doklem, dovlem, dotlem i dr. namesti dakle, dokle itd.; protiv in proti, grudva poleg grada (kepa), — razun v, ki večkrat zev zapira: davati m. daati itd. Izpadajo in odpadajo pa ustneni bolj po gostem, zlasti pred n v glagolih II vrste: kanuti — kapati, tonuti — to¬ piti, usnuti (zaspati) — spavati, ganuti — gibati, uštinuti (uščipniti) — štipati, šinuti — šibati, prionuti (strsl. npHShiiHSTH) — prianjati; — dalje primeri: nagibati in naginjati, spati — san, potomnji in potonji (pozneji). Sicer pa v izpada največ¬ krat: čoek m. čovjek, čuvstvo in čustvo, blagosiljati in bla- gosivljati, crljen m. crvljen poleg crven, kraljestvo in kraljev- stvo, bresaka gen. pl. od breskva, Ladislav in Vladislav, di- gnuti (dvignuti); — zlasti izpada za predlogom ob v sestavah, kakor v slov.: objesiti, cbrnuti, obratiti, obezati, obečati, 28 obiknem običaj (navadim se, navada), oblast, obladati, obese- liti in obveseliti itd. (V slovenščini rad odpada in izpada v tudi pred l in r, v hrv. sploh ne: sl. las, lat, last, sleči itd. = hrv.: vlas, vlat, vlast, svuči; tako tudi sl. četrti, četrt, trd. sraka, sora, srbeti, srab — hrv. četvrti, četvrt, tvrd, svraka, svora, svrbjeti, svrab ; tudi goža = gužva, zagozda = zagvozda, hoja =■ hvoja, storiti = stvoriti itd.) b izpada v ob v sestavah: okoliti in obkoliti (obdati), ozidje, ozidati in obzidati, olakšati in oblakšati i dr. (ali obznaniti sl. oznaniti). p odpada v besedah: šenica poleg pšenica in vsenica, tiča poleg ptica in vtiča, čela in pčela (čbela), tudj (ptuj). Kedar sledi j s samoglasnikom ali predjotani samoglasnik (ja, je itd.) za ustnenimi, vstavlja se l za njimi n. pr. zemlja, ljubljah (ljubil sem), lovljen itd. To biva razan čakavščine bolj pogostem nego v slovenščini in to v instr. edn. : krvlju in krvju (krvjo), ljubavlju in ljubavju; — v samostavnikih srednjega spola na je: kopje in koplje, Posavje in Posavlje, zdravje in zdravijo, snopje in snoplje itd. ; — v pridavnikih na ji nam. iji: kravlji in kravji, divlji in divji in v kompa- rativu: kreplji (krepkejši), živi ji (živejši), skuplji (draži), dublji od dubok (globok); — v glagolih III. vrste pred je: življeti poleg živjeti, trpljeti poleg trpjeti itd. Pri stopnjevanji glagolov časi i ali j raje izpade, nego da bi se l vrinil: raztopiti — raztapati, stupiti •— stupati, pre¬ lomiti — prelamati, sklopiti — sklapati, spremiti — spre- mati itd. 2. Zobniki d in t, g in m z nebniki dj ali g j in c ali tj, ff in h. D in t se izgovarjata kakor v slovenskem; dj, kadar je isto kar fj izgovarjaj mehko kakor stopljen dj, ali mekše nego dž: predja (preja), medja (meja). V tujih besedah, v kterih je dj postal iz g, piše se navadno gj m. dj v latinici: Gjorgje 29 (Georgius), angjeo (angelus), gjeneral i dr. Redki so pisci, ki pišejo vselej g j m. dj, kedar se stopljeno izreka: megju = medju (med), rogjen m. rodjen (rojen). Gasi se mora dj tudi razstavljeno brati t. j. d za se in j za se izgovarjati kakor n. pr. v slov. besedi sadje in tedaj se piše v cirilici gj ne j : odjahati (o,ajaxaTH), časi pa sta oba izgovora navadna, jeden v jednem, drugi v drugem mestu: djed (/y'e$) in djed (i>e$), vidjeti (BiipjeTii) in vidjeti (miljeTH), r P 03 dj e in rpoacl)e. c, t izgovarjaj mehko, kakor stopljen tj ali mekše od č: kči — Klin (hči), plača — njiaba (plača); tj pa se more na dva načina izgovarjati ali stopljeno kot c ali cirilski h, ali pa t za se in j za se (cirilski Tj): listje (nncrje) in listje (aHinbe), smrtju = CMpTjy in CMphy. Večidel se piše tj na¬ mesti c le v besedah, v kterih ima slovenščina tj: prutje (protje), bratja (bi’atje), krepostju (krepostjo), tretji, ali tudi tudi tu se more pisati č. pruče, krača, krepošču, treči. c se piše v početku, v sredini i na kraju besede, kader Slovenec sploh c izgovarje a ne tj v besedah domačih in tudi v tujih: čud (srce, narav), čutjeti (čutiti), čut (čut), čuk, čorda (sablja), hoču in ču (hočem, čem), plača, pleče, moč, noč, več (uže), peč, reči, prača, kuča (hiša), tisuča, kraljic, vreča, vruč, moguč (mogoč) itd.; ako pa v slov. beseda po¬ čenja s te, je pa bolje pisati tj: tjeme, tjerati, tješnji (tesneji), tješiti (tešiti, tolažiti), tjelesan (telesen), tjedan (teden) itd. d in t se pretaplja pred j z njim vred v dj (1)), ali več¬ krat nego v slovenščini (v j in č): obuča (obutev), sreča od Sretnuti, plača, zadača (naloga), svieča (sveča), mačeha od mati, krači (krajši), teleči, štropočem (ropočem), pozlačen, po- kračivati (skrajševati); gradja (graja), hrdja (rja), rnedja, predja, mladji (mlajši), tvrdji (trji), rodjak (rojak, sorodnik), žedja (žeja), radjati (roditi — rajati), sadjah (sadil sem), su- djen (sojen), osudjivati (obsojevati), ugadjati (ugajati) itd.; — tudi kjer je i pred j izpadel in to: v instr. edn. gladju = raaljii (z gladom), smrtju ali smrču CMpby (s smrtjo) 30 itd.; — v samostavnikih na je: nagnutje ali nagnuče (na¬ gnjenje), cvietje ali cvieče (cvetje), grozdje ali grozdje, ozidje, zabrdje, razkršče (razpotje), orodje (orodje); — v besedah: ladja, brada ali bratja (bratje); — pri glagolih III. vrste in drngde (pred starosl. s): vidjah (videl sem), lečah (letel sem), vidjeti, letjeti in lečeti. vidjela, vidjenje, ledela ali letjela, le- denje, djelo, djevojka itd.; — tako tudi ici poleg iti in na- djem, podjem, izadjem poleg najdem itd. Nepravilno je dj (1)) v glagolih nadvladjivati (premagovati) in zazidjivati (za- zidovati). st pred j prehaja z njim skupaj v šč, namesti kterega večidel rabi tudi st (ako v slov. stoji šč): puščati in puštati, gušta in gušda (gošča), namješdati in namještati, očiščen in očišten, oproščenje in oproštenje, mješčanin in mještanin (meščan) itd.; šdene in stene, štipati in šdipati, ognjište in ognišde itd. Ne zamenjuje pa se še ali stj s št, kedar Slo vencem ne rabi šč: vlašdu ali vlastju a ne vlaštu (oblastjo), lišee ali listje a ne liste, ustje in ušče, gustji in gušdi (go- steji) a ne gušti, češči ali čestji (gosteji), tušdi in tustji (tol- steji) itd.; tudi hrišdanin in kršdanin iz christianus. zd prehaja tudi v zdj (nd)): braždjah (brazdil sem), gvoždje in gvozdje (železo). V besedah: pošten, što (kaj), štiti (brati) je št namesti čt; v: sveštenik = svečenik (duhovnik), obšti = obči je št iz staroslovenskega; v: ištem ali iščem, voštan (voščen) postal je št ali šč iz sle. č (slov. č) postaje tudi iz gt , kt in lit v infinitivu glagolov I. vrste: striči, reči, vrieči (od osnove vrh , sedanji čas: vršem, manem) itd. dj ali gj in č nahaja se tudi za tuji di in gi in g (pred e) in za tuji k sli c: djak (diaconus), djavol (diabolus), Gjorgje (Georgius), evangjelje, Mačedonija, Ciril (Kyrillus), česar in cesar, čelija (cella) itd. V besedah: zviždati (žvižgati), moždani (možgani) postal je z d iz žg ; a v besedah: nužda (nuja, potreba), snužditi 31 (razžalostiti), odežda (obleka) i dr. vzet je M iz starosloven¬ skega. Pred t prehaja d in t v s in v izpeljevanju besedi navadno tudi pred l kakor v slov.: presti, slast, plesti, gusle (gosli), jasle (od osnove jad, jesti), čast, čislo od yi>t (čatiti; čitati), grst (peščica; od grtati = na kup grabiti), preslica i dr.; toda vendar: metla, sedlo. Kako se zobniki menjavajo ali nadomeščajo v hrvaškem ali srbskem jeziku samem ali pa z obzirom na slovenščino, za to primeri nekoliko zgledov: od (strsl. ott.) poleg otiči (oditi), oteti in otimati (odvzeti), trčati (drčati, teči), šator in čador, tvorac (dihdr), tko (kdo); in v blagoglasnem pravo¬ pisu: ženidba, svadba, bjelidba itd. m. ženitba, svatba, bje- litba; sladak — slatka — slatko itd.; — dabar (bober, Biber), osrdje (osrčje), dubok (globok); izidjem in izidem, idem in idjem, razidem in razidjem se itd.; medju, medj in med, žedan, (žejin), žednjeti (žejin biti) poleg žedja (žeja), jedji, jedj in jedi (jej), vidj in vidi; dažda (dežja), gradski (graj¬ ski), napried (naprej), nazad (nazaj), gospoja in gospodja (gospa), podrietlo in podrieklo (rod, priimek), ici in iti, plata in plača, sretan in srečan, obečati (obetati), obrtati poleg obračati, hvatati (loviti) poleg shvačati, tata poleg čača; — obrazilo oca nahaja se poleg ota: vrednota in vrednoča, slje- poča (slepota) itd.; — trešnja (črešnja), dobitak (dobiček), nojca poleg nočca, sveštenik in svečenik, obšti in obči, eu- tati in šutjeti (molčati), čutjeti (čutiti), staklo, caklo in cklo (steklo), ckliti se (svetiti se), blistati (bliskati), šturak in ščurak, štipati (ščipati), kliešte (klešče), štit (škit, ščit), štrba (škrba) itd. Vstavljata se zobnika rada, zlasti pred r, ako je sičnik ali šumevec pred njim, večkrat d, bolj poredkem t: ždrieb (žreb), ždriebe (žrebe), ždrao (žerjav), zdraka in zraka (trak, Strahi), mezdra, ždrieti in žderati (žreti), razdriešiti (razrešiti), žliezda (žleza), ždlieb (žleb), nozdra in nozdrva (nosnica), stršiti (je¬ žiti se), stršljen (sršen). 32 Izpadajo in odpadajo zobniki pogosto: pred l v spi’eganju glagolov I. vrste, časi tudi v izpeljavi besedi pred obrazilom lo , Ijiv, Ija: pleo, (pletel, pl el); preo (predel, prel); meo, mela od mesti itd.; — selo (vas), jelo (jčd), sielo (obisk), prelja (prediea), bolešljiv (od bolest — bolezen), rastao poleg rasao (rastel); — pred n zlasti pri glagelih II. vrste, pa tudi v izpeljavi besedi: krenuti — kretati, vrnuti — vratiti, od- kinuti (odtrgati) — odkidati, prenuti se (zatrepetati) — pre- dati, šapnuti (zašeptati), svanuti — svitati itd., ali vendar padnuti in panuti (pasti), obsjednuti (obsesti), otvrdnuti (str¬ diti se); — usna (ustnica), pest — pesnica, krsnice (pojedina na krstni dan), opasna m. opastan (nevaren), lasan, a, o, m. lastan (lebek), šesnaest m. šestnaest, bolesnik in bolestnik, vršnjak m. vrstnjak (vrstnik), godišnji (od godište = leto —■ letni), zlasti pa v blagoglasnem pravopisu, kjer se celo na¬ haja n. pr. gozba namesti gostba, jezbina m. jestbina, obrati in odabrati (odbrati), ociepiti m. odciepiti, moči m. motci od motka (drog), Gradac gen. Graca m. Gradca, vještac (čarobnik) •— vješca m. vještca, otac — oca, ocu; plešcu, pleščeš, plešče itd. m. plesti ali plest cu (pletel bom) itd.; pače m. patče (mlada raca), od patka, ko, niko in tko, nitko (kdo, nikdo), kasto in kadšto (časih), rašta m. rad šta (za kaj); vježba m. vještba (vaja), dam m. dadm, ijem m. ijedm (jem), Mitar in Dmitar (Demetrius), grem in gredem, srce m. srdce gen. pl. srdaca, djeca od diete, dliece m. dlietce (dletce), svečan m. svetčan (prazničen), pedeset, šesdeset, devedeset, odahnuti m. oddahnuti, ©tvoriti m. odtvoriti (odpreti), podanik m. poddanik (podložnik), poticati m. podticati (spodbadati), spotači se (spod- takniti se), bistvo m. bitstvo, bogastvo in bogatstvo, gospo¬ stvo in gospodstvo, egipski in egipatski, proklestvo in pre¬ kletstvo, leptir in lepil- (metulj) itd. dj odpada v: sve poleg svedj in svedjer (vedno) st v je poleg jest (je). V čakavskem narečju na kraju odpada d v daž m. dažd (dež) in t za s-om n. pr. čas = čast, milos = milos, dvaes = "dvaest ali dvadeset itd. 33 3. Jezikovci: /, n, r — . 1 , n, p, s topljencema; Ij, n j — . j., Izgovarjajo se kakor v slovenskem, samo se l ne glasi nikdar kakor u ali v; kajti kedar Slovenec izgovarja l kot u ali v govori se in piše v hrv.-srb. sploh o n. pr.: pepeo, orao (orel), dioba (delba) itd. Jezikoven l in n še topita jpred j z njim skupaj v Ij in nj. in to bolj pogosto kakor v slov. n. pr. prijatelj — pri¬ jatelja slov. tudi prijatel — prijatla, mišlju (mislijo), solju (sol-jo), debiji (debeliji), bjelji, crnji itd. zlasti ako za njima sledi kratko naglasen ali nenaglašen strsl. r (= je): ljepota (lepota), ljepši (lepši), njedro (nedro), gnjev (jeza), njemački (nemški), željeti (želčti), crnjeti (črneti) itd. r se dan današnji ne umekšava več, vendar pa se nahaja pogosto e namesti o za nekdaj mehkim r. Slovenci govore navadno rj za nekdaj mehki r pred samoglasniki: carem (cesarjem), carev, a, o in čarov, a, o; gospodarem in gospodarom itd. Namesti slovenskega rj imajo Hrvatje in Srbje sploh r: žerav (žerjav), mesari (mesarji), more (morje), večera (ve¬ čerja), govoren (govorjen), odgovarati, govorenje itd.; vendar pa se nahaja tj tudi v hrv. srb. navadno ako je i pred j iz¬ padel na pr. v instr. edn. stvarju (stvarjo), zvierju (zverjo) itd. in v samostavnikih na je: perje, Zagorje, primorje itd., ali pa, ako za r stoji r (je): gorjeti (goreti), ostarjeti (osta¬ reti), gorjela, —o (gorela), rječnik, rječit (zgovoren), pogrje- ška, odrješivati (odreševati), starješina in starešina, grješnik itd. Kako se jezikovci nadomeščajo ali menjavajo nekoliko pri¬ merov : Arbanas (Albanas), klicati in kričati, grkljan (grtanec, goltanec) poleg gutati (goltati), poklisar (a7toz.pwt«pio?, posla¬ nec); Jerolim (Hieronymus), vrtlar (vrtnar), mlogi poleg mnogi, sloboda (svoboda), vladalac in vladavac, skakavac na¬ mesti skakalac (kobilica), štipavac namesti štipalac (škorpjon); inje (ivje), daljni in dalnji; doljnji, dolnji in donji; šljiva (sliva), gli/a in gljiva, lanjski (lanski), klanjac in klanac, ni¬ hati in njihati (zibati), njeki in neki, njetko in netko, njegda 3 34 in negda (nekdaj), njekako in nekako itd.; pomnjiv in po- mljiv (pozoren), pedanj in pedalj (ped), mrmljati (mrmrati), brbljati (brbrati); renem in ženem, jur, jurve (vže, vre), — morda in možda, more in može, borme in bogme, trbuh (trebuh), trti (treti), vrči (vreči), hriščanin (pravoslavni) in krščanin (rimski katolik), kroz (skoz m. skroz) itd. Da l prehaja za samoglasnikom na kraju zlogov in besedi sploh v o, rečeno je že pod o in da se za ustnenimi pred j vstavlja rečeno je pod ustnenimi. Sicer pa se jezikovci le redko vstavljajo in dodajejo n. pr. slavulj (slavec), kraguj (kragulj), blagosiljati in blagoslivati, stršljen (sršen), dubljina (globočina), ter in te, brez in bez, krletka (kletka), naime, naimre (namreč), dokle (dokler), bo¬ žanski m. božaski, božanstvo; tako tudi čovječanski (človeški), čovječanstvo (človeštvo), svjedočanstvo (spričevanje), katoli- čanski (katoliški), proročanstvo (proroštvo), djevičanstvo (de- vištvo), veličanstvo, družtvance (družtvice), mjestance (mestice), Pesta pridavnik Peštanski. Primeri tudi slov. lakomen, očiten, trdovraten, nestanovitnost itd. = hrv. lakom, očit, tvrdovrat, nestanovitost. Primeri za izpadanje in odpadanje: čovjek (človek), blago- sov, blagosoviti, blagosiljati in blagoslov itd., Jakin (Ancona), ozgo in ozgor, veče in večer, juče in jučer (včeraj), jedared — jedanput (enkrat, enpot), konjik in konjanik, istin, a, o m. istinan, studen m. studenan (mrzel), kamen, a, o (kamenit). 4. Goltniki g, h, k — s, as, h z nebniki z, s, c — otc, m, h in j. Izgovarjajo se kakor v slovenskem, le h se sploh samo v črnigori in nekih drugih krajih primorskih izgovarja čisto n. pr. hoditi; sicer se pa le slabo ali pa celo nič ne sliši, ali pa se namesti njega govori dialektično: v, j, ali g: mua in muva m. muha, kijati in kihati, orag m. orali (oreh), grek, greha, m. grieh, grieha itd. hv prehaja cesto v f: hvala in tala, hvaliti in faliti, hvatati in fatati itd. 35 Goltniki se menjajo v nebnike in sičnike v spregi in sklanji: drug — druže — druži, duh — duše — duši, rak — race raci, strigao — strižem — strizi, rekao —- rečem — reci, vrhao (mel) — vršem (manem) — vrši itd. To biva zlasti pogostem tudi v premikanju glagolov iz I. in II. vrste v V., kjer v slovenskem ostanejo goltniki h v s: ruka — ruci in ruki, noga — noži in nogi, snaha — snasi in snahi, Anka — Anci in Anki. Ne more pa se 4 50 preglasovati, ako pred goltniki stoji nebni ali sični soglasnik: mačka — mački, mazga — mazgi, patka (raca) — patki. — Starosl. sklonilo je v tek padežih t, za to se po vzhodnih straneh jezikovega obsega čuje tudi e: u planine, v zelene trave, po krajine itd. 2) Vokativ sing. imajo na e m. o več ko dvozložni samo- stavniki na —ica: banica vok. banice, bogorodice, djevojčice, golubice, gospodjice, daniee, drugarice (družica), dangubice (postopač). Nekteri od njih imajo v vok. poleg e tudi o : zaručnico, kukavico, nesretnico, pijanico (pijanec), poturico (poturčenec), sirotico itd. Nominativu enak je vok. sing. lastnih imen moških in žen¬ skih navadno trozložnih, ali tudi nekterih dvozložnih: Kuža, Mara, Sava, Milka, Luka, Nikola, Tadija, Jelena, Anica, Mi¬ lica, Ružiča. Lastna imena na — ica morejo, kakor je rečeno imeti tudi — e: Jelice, Milice, Ružiče. 3) Gen. plur. izhaja, kakor pri moških samostavnikih na a (prej se je pisalo tudi ah), in o gibljivem a velja tudi tu, kar je ondi rečeno: zviezda — zviezda, uzda — uzda, kra¬ sta, kliešta, ali ovca — ovaca, trešnja — trešanja, sestra — sestara, bačva (sod) — bačava, igla — igala, djevojka — djevojaka, smokva — smokava, crkva — crkava, zemlja — zemalja, guska — gusaka, puška — pušaka, molitva — mo- litava, pjesma — pjesama, kletva — kletava itd. Breskva ima bresaka, ladja — ladjh in ladji, mlada — mldadi. 4) Srbi imajo za dat. pl. končnico -ama m, strsl. »ms (pol¬ glasnik 'i. povzdigne se v a) in ta oblika jim rabi navadno tudi za lok. in iustr.: ženama m. ženam, ženah in ženami. 5. Edini ostanek dvojine v tej sklanji je gen. i lok. dnala od ruka in noga-, ruku, nogu (prej se je pisalo tudi: rukuh, noguh) ali te oblike ne rabijo samo za dve noge in roke, ampak tudi m. množine gen. ruka, noga in lok. rukah, nogah. 51 b) Nominativ na soglasnik. 1. Kjer se osnova konča na dva soglasna vtika se med nju blagoglasni a sl. navadno e v nom. in ak. edn. n. pr. ravan — ravni, misao — misli, pogibao — pogibli. 2. Sklonilo instr. edn. je strsl. hi*, v brv. ali srb. je zdaj ali sama druga polovica strsl. končnice ju: stvarju , krvlju, (krvjo) ali pa samo prva i : stvari, krvi. Osnovam na d, t, l, n, se v instr. ed. od sklonila ju so¬ glasnik j topi z d v dj, s t v č, z 1 v Ij, z n v nj, n. pr. glad — gladju, rjialjy, smrt — smrcu, zelen — zelenju, sol — solju. Ako spred stoji s preglasa se v š: mast — mašeu, pliesan pliešnju, misao — mišlju. Osnove na b, v, p vtikajo l pred j: zob — zoblju, krv — krvlju, kap — kaplju. Osnovam na dj, Ij, v tem sklonu j izpada: čadj (saje) — Sadju, večkrat tudi osnovam na c: pomoč — pomoču. 3. Samostavniki na an in ao (al) z gibljivim a imajo v instr. plur. končnico i nam. mi: ravan — ravni, misao — misli. V gen. plur. pisalo se je prej ih m. i: stvarih. Srbi imajo tudi dat., lok. in instr. mn. ima: stvarima in časi se za r iz tega sklonila i izpahne: stvarma = stvarima. 52 4. Samostavniki kost, kokos, uš (ali vaš) imajo še genitiv in lokal dvojine: kostiju, kokošiju, ušiju ali te oblike veljajo tudi za množino tako, da se v gen. množine more reči: ko¬ sti, ali pa kostiju itd. Tako tudi gen. prsi in prsiju od nom. prsi ; poleg tega ima nom. tudi prša sr. spola, kakor v slov. kakor tudi pleči in plečiju nom. tudi pleča, usti in ustiju nom. usta. Ali nom. (/ušli in jasli poleg gusle in jasle imajo gen. samo: gusala, jasala. 5. Osnovi mater in kčer nom. mati in kči imate kakor v slov. svojo sklanjo. Ednina » Tu in tam glasi tudi nom. edn. mater, kcer. Ime ljubi (sl. ljuba, žena) je nesklonjivo ter se rabi v nom- ak. in vok. ednine. 53 III. Srednja sklanja. SamostavDiki srednjega spola dele se na dva razreda: a) ki imajo v nom. končnico 1) o: selo 2) e: polje, b) kterim končni soglasnik osnove v nom. odpada: ime, tele, nebo. a) Ednina. Po primeru selo sklanjajo se imena s širokim pred o; za ozkimi soglasniki pa se o preglasuje soglasnikom v e po pri¬ meru polje. 1- Genitiv množine je kakor gen. moških samostavnikov. gniezdo — gniezda, ognjište — ognjišta; tako tudi imena na stvo: prijateljstvo — prijateljstva, ali veslo vesala, ko- Jjence — koljenaca, rebro — rebara, sedlo sedala, stablo 54 — stabala, krioce — krilaca, srce (m. srdce) — srdaca ali tudi srca, ker se je pozabilo na d. Strsl. 'EJCB v lok. množ. glasi v brv.-srb. poleg ih tudi ieh (ijeli): po selieh, po brdieh, u ustieh. Srbi dat., lok. in instr. množ. imajo navadno na ima: po selima, za vratima, u ustima, za brdima. 2. Oko in uho mata dvojino m. množine, kadar je govor o pravih očeh in ušesih: 1) oči, uši, 2) očiju, ušiju, 3) očima, ušima, 4) oči, uši, 5) oči, uši, 6) očiju, ušiju, 7) očima, ušima. Ako se ne misli na pravo oko (n. pr. pri mreži) in na pravo uho (n. pr. pri igli, loncu) tedaj je v množini pravilno: oka, uha itd. b) V drugi razred samostavnikov srednjega spola spadajo os¬ nove na en,,et in es. Končni soglasnik v nom. ak. in vok. ednine odpada. I. Osnove na en. V starosl. se en topi v nosnik a, m. tega je v hrv. ali srb. čisto e kakor v slovenščini. Ednina. Množina. -ima N. pleme plemen-a G. plemen-a plemen-a D. plemen-u plemčn-om, A. pleme plemčn-a V. pleme . plemen-a L. plemen-u plemčn-ih, -ima I. plemen-om plemčn-i, -ima. Tako se sklanjajo: breme, vime, vrieme, ime, rame, sjeme, tjeme, sljeme itd. II. Osnove na et. Končni t odpada v nom., ak. in vok. ednine. Po večini so to a) imena mladih živih bitij n. pr. diete — djeteta, pile (pišče), tele, ždriebe, jagnje, jare (kozle), mlade, prase, unuče, čeljade itd., pa se ne rabijo v množini, ktera se nadomestuje z drugimi besedami ali pa s skupnimi 55 meni n. pr. diete — djeca, e itd, (kakor žena), tele — teoci (od telac), telici (od telic) ali pa telad, i, itd. jagnje — ja- ganjci, jare — jarici, čeljad, pilad, ždrebad itd., ali pa so b) besede tuje kakor na pr. bure (sod), dugme (gumb), gon- dže (brst na roži), kanape, tane (kruglja od puške ali topa) itd., pa se redko č ujej o v množini. Uže sl. vrv sklanja se kakor tane ali pa kakor polje: uža in užeta itd. Tako v edn. tudi jaje (sl. jajce) — jaja in ja- jeta, jaju in jajetu itd., v množini pa samo: jaja, g. jaja itd. V narodnih pesmih nahaja se tudi od veslo plural: vesleta. Drvo ima gen. drveta, dat. drvetu itd., v množini pa: dr- vbta, g. drveta itd. v pomenu arbores sl. drvesa ali: drva, g. drva, d. drvom v pomenu lignum, sl. tudi drva. III. Osnove na es. Končni s odpada in e po tem na kraju prehaja v o. V hrv. se je ta 5 obdržal samo v množini, v ed¬ nini se take besede sklanjajo kakor selo. Na pr. 56 Take besede so zdaj razun nebo še samo atdo, kolo in tlelo ali ta poslednja ima v množini: tjelesa in tlela. Kolo plur. kola pomeni: voz, cnrrus. Slovo, pero, oko, uho itd, sklanjajo se zdaj samo po primeru selo. B. Pridevniki (pridavnici) ako so nedololočni (neizviestni) t. j. ako kažejo samo kakšna ali čegava je oseba ali stvar n. pr. žut, žuta, žuto (žolt), vriic, vruča, vrdče (vroč) imajo za poedine padeže ravno tiste končnice kakor samostavniki, samo da jih niso ohranili vseh ; marveč nektere izposojajo od zložene sklanje pridevnikov. Slovenščina ima od imenske sklanje pridevnikov samo ne¬ koliko ostankov, hrvaščina ali srbščina jo je ohranila v celi ednini moškega in srednjega spola razun instr. na im. Od zložene sklanje pa je sprejela celi ženski spol in instr. m. in sr. spola ednine in pa celo množino za vse tri spole, samo to je razlika, da so končnice nedoločne večidel kratke, določne vse dolge. Za vokativ nema nedoločne oblike. I. Sklanja nedoločnega pridevnika, a) s širokim in b) z ozkim končnikom v nom. moškega spola. 57 Pridevniki določni (izviestni) kažejo ne samo kakšna da je oseba ali stvar, ampak tudi ktera da je. Postali so tako, da se je oblikam samostavniškim dodajalo zaime staro h, r, ic, ali te sestavljene oblike so se sčasoma skrčile in obrusile: žuti, žuta, žuto; vruci, vruča, vruče. II. Sklanja določnega pridevnika, a) s širokim in b) z ozkim soglasnikom pred končnico. 58 1) Da je ak. edn. m. spola za živa bitja povsod enak ge¬ nitivu, ume se samo po sebi. 2) Pridevniki določni in nedoločni imajo tudi dvojino a) dat- in instr. za vse tri spole na ima: žutima, vručima, b) 59 nom. ak. in vok. za moški in srednji spol na a : žuta, vruča. Ostale sklone jemlje od množine. 3) Končnice im, ih glase po južnem govoru iem, ieh (ijern, ijeli): žutiem, žutieh. Oblika na iem velja Srbom tudi za lokal in instr. plurala za vse tri spole. 4) V gen. in dat. končni samoglasnik more odpasti, ako po tem izgovor ni pretrd: žutog, žutom m. žutoga, žutomu. Izza m na koncu dodaje se časi e: žutome in za 3., 6. in 7. sklon množine rabi tudi dualni oblik na ima: žutima, vrucima. 5) Stari lokal množine v nedoločnih *,yt», v določnih i.iiivt, nahaja se sesedaj, dasi kakor pri samostavnikih redko, v juž¬ nem govoru: po okolnijeh selijeh = po okolnih selih, u gra- dovijeh primorskijeh, na seoskijeh volovijeh itd. 6) Oblike določne nahajajo se večkrat tudi namesti nedo¬ ločnih: žutoga m. žuta, žutomu m. žutu itd. Pridevniki na ov (ev), in, j, ki izrekajo čegavo da je kaj n. pr. Stojanov, carev, majčin, Ivanj itd. kakor tudi zaimena: njegov, njen, njezin, njihov, imajo pravilno samo nedoločne oblike, silno redko tudi določne n. pr. Stojanovog m. Stojanova. Nasproti pa pridevniki istega pomena na ij in sk imajo pravilno samo določno sklanjo: riblji, božji, srbski. Mali nahaja se v nom. samo določno, tako tudi: ovoliki, toliki, onoliki, koliki, zadnji sestavljen z besedo vas ali sav tudi brez i: savkolik ali vaskolik. Pridevniki s končnico nj samo so določni: srednji, posljednji, krajnji, današnji. 7) Pred i se g, h, k pri pridevnikih zdaj že vrlo redko menjajo v z, s, c: množi m. mnogi, jednaci, svikolici. draži, plaši, jaci. Posred tisieh glusieh tmina. Prsti joj su tanci, duzi. Stopnjevanje. Komparativ ima v hrv. ali srb. zdaj trojno končnico: 1) si, ali pravilno samo od pridevnikov. liep — ljepši, la¬ hak ali lak — Jakši (in laglji), mehak ali m ek — 60 silno redko nahaja se še kteri drugi komp. na ši n. pr. zdrav — zdravši, slab — slabši, rdjav — rdjavši. 2) ji. Soglasnik j se s predstoječim d, t, l, n, s, z topi v dj, c, Ij, nj, š in z: mlad — mladji, krut — kruči, gust — gušči, biel — bjelji, crn — crnji, tanak — tanji, tiesan — tješnji, uzak — uži, visok — viši. Izza b, v, p, vtika se l pred j: dubok — dublji, živ — življi, skup — skuplji Groltniki g, h, k prehajajo v z, ž, č, za kterimi j izpada: drag — draži, jak — jači, tih — tiši. Ravno tako izpada j izza z , c, dj, r : težak — teži, ridj — ridji, vruč — vruči, širok — širi. Končnico ji dobiva a) k celi osnovi veči del enozložnih pridevnikov zlasti na g, li, k, t, d, č: blag — blaži, blied — bljedji, brz — brži, tvrd — tvrdji itd. in b) mnogo dvo- zložnih na ak, ek, oh, ki kakor v slov. pred ji poslednji zlog izpehujejo: gladak —- gladji, kratak — krači, nizak — niži, riedak — redji, visok — viši, uzak — uži, žestok — žešči, težak — teži, tanak —tanji itd. Krivo pišejo nekteri n. pr. višji, težji, užji, blažji itd. 3) iji dobivajo ostali pridevniki: slavan — slavniji, bogat — bogatiji', zadovoljan — zadovoljniji, pun — puniji, slab — slabiji, svet — svetiji, vješt — vještiji. Soglasniki g , h, k pred i prehajajo v z, š, c: krepak — krepčiji, gorak — gorčiji, siromah — siromašiji, ubog — ubožiji itd. Nekteri pridevniki jemljo obe končnici iji in ji: bio in biel — bjeliji in bjelji, crn — crniji in crnji, kasan — kasniji in kašnji, lasan — lasniji in lašnji, priesan — presniji in pre¬ soji, tiesan — tjesniji in tješnji, skup — skupiji in skuplji, tup — tupiji in tuplji, kriv — kriviji in krivlji, živ — ži- viji in življi itd. 4) Nepravilni so: dobar — bolji, zao in zločest — gori, velik —■ veči, mali i malen — manji, pretio (debel, masten) — pretlji, lahak —• lakši in laglji, mekan — mekši, dug — duži in dulji, debeo — debiji, grdan — grdji. 61 5) Superlativ se lika od komparativa z dodatkom: naj, kakor v slov.: najbolji, naj mladji, najmudriji itd. Opisati se more komparativ s prislovi: vece, večina, više, manje, jače ; a superlativ s: največe, največma, najviše, naj- jace, najmanje. Sklanja se komparativ in superlativ kakor določni pridev¬ nik ozkega končnika: ljepš-i, -ega, -emu itd. C. Brojnik. 62 1) Jedan, jedna, jedno, sklanja se v sing. in plur. kakor določni pridevnik s širokim končnikom: jednoga, jednomu itd. 2) Dva pregiba se tako le: Dual: N. A. V. dva, dvie, dva G. L. dvaju dviju d vaju D. I. dvjema (dvima) Stara oblika sr. spola dvie m. dva obranila se je samo v dvjesto, nikdar dvasto. Kakor dva sklanja se tudi: oba in obadva. 3) Tri in četiri: N. A. V. tri, četiri G. L. triju, četiriju D. I. trima, ččtirima. V novijem štokavskem jeziku se dva, tri , četiri tako skla¬ njajo, ako stoje brez predloga: vjerujem dvjema svjedocima, dvjema ženama, ako pa stoje s predlogom ne sklanjajo se nego stoje z nom. duala: Cuo sam od dva, tri, četiri svje- doka. Tužio sam ga u tri kuče, kod (predlog s gen. = pri) dvie sestre. Stoji na dvie noge, Vidio sam ga medju ona dva brda. Bio sam na dva mjesta. Ore na dva vola (orje na dveh volek) itd. 4) Brojniki od pet naprej veljajo v štokavščini za nesklon- ljive samostavnike ter se n. pr. mesto: s desetimi peri govori: sa deset pera. 6) Mesto glavnih brojnikov, ako je govor ob osebah ali živalih m. sp. rado rabijo samostavniki: dvbjica, trbjica, če- 63 tvorica petorica itd. s gen. pl. n. pr. dvojica junaka , gen. dvojice junaka, d. dvojici junaka itd. 7) Redni brojniki sklanjajo se kakor izvestni pridevniki. III. Locivni brojniki so dvoje vrsti: a) vjemajo se s slo¬ venskimi : jedin, dvoj, troj, četver, peter itd. ali pa so b) se¬ stavljeni: jednbvrstan, dvbvrstan, trovrstan, četverovrstan, pe- terbvrstan itd. IV. Množivni brojniki izpeljujejo se iz ločivnib nesestav¬ ljenih, ako se s pomočjo spone o doda strulc ali gub: jedno- struk, dvostruk, trostruk, četverbstruk — jednbgub dvogub, trogub itd. V. Belimi so kakor v slov.: po jedan, po dva, po tri itd. VI. Druživni: sam, samodrug, sambtret, samočetvrt, samb- pet itd. redki so kakor v slov. VII. Prislovni likajo se iz glavnih, ako se doda nesklon- ljivo krat ali pa sklonljivi samostavnik put, ki more ostati tudi nesklonljiv: dvakrat, dvaput iii dva puta, petkrat, petput in pet p u ta itd. D. Zaimena. I. Sklanja osebnih zaimen. Tako tudi refleksivno zaime: 1. — 2. sebe, se 3. sbbi, s 4. sbbe, se 6. sebi 7. sobom. Za tretjo osebo služi pokazno zaime: on (on) ona, ono , ki se sklanja tako le: 64 skem: Tebe su zvali a ne mene. Boji me se, boji te se. Tako se tudi akuzativi s predlogi: unj (vanj), ponj, na-nj, preda-nj vjemajo s slovenskimi. Dativ in lokal bil je v strsl. na is, za to se še zdaj po iztoku in jugu govori: mene, tebe, sebe, m. meni, tebi, sebi. Tako je tudi s akuzativi: ne, ve m. nas, vas iz strsl. im, s 1,1 in z dat. ni, vi m. nam, vam. Instrumentalom: mnom, njim in njom pogostem se dodaje na koncu e: mnome, njime, njome. 2. Zaimena svojivna so: 1. os. moj. moja, mbje: naš, naša, naše 2. os. tvoj, tvbja, tvbje: vaš, vaša, vžiše 3. os. m. njbgov, a, o 1 J ’ J njihov, njihova, njihovo. 3. os. ž. njezm, a, o I Refleksivno: svoj, svbja, svbje, za vse tri spole. 65 Moj, tvoj in svoj sklanja se tako-le: Ednina. Množina. Tako se sklanja tudi nas, vas , samo da ta dva nemata krajših oblik v ednini. Njegov, njezin in njihov pregibajo se kakor neizvestni pri¬ devniki cf. žut. Čakavsko narečje ima tudi: md, tvd, sva, — moja, tvoja svoja in me, Ive, sve — moje, tvoje svoje in mik, tvib, svih = mojih etc. 3. Zaimena pokazna. I. Za prvo osebo: ovaj, (ovi, ov) dva, ovo II. „ drugo „ t aj (ta), ta, to III. „ tretjo „ onaj, (oni), ona, ono Za vse tri osebe: IV. isti, 'ista, isto V. sam, sama, samo 5 66 Zaimena omj, ta j, onuj in isti sklanjajo se po tem primem a) 1. osebe: ovitkov, ovakova, oviikovo ali ovakav, ovakva, oviikvo ali ovitki, oviika, oviiko 2. osebe: takov (takav, taki), a, o 3. osebe: oniikov (onakav, onkki), a, o Nedoločne osebe kftkov (kkkav, kaki), a, o svakakov (svakakav, svakaki), a, o nikakov (nikakav, nikaki) a, o ikakov (ikakav, ikaki) a, o njekakov (njekakav, njekaki), a, o b) Sestavljeni z lik ali liki : ovblik, tblik, onolik, kblik in njekolik in pridevnik sav ali vas, sva, sve, ki se sklanja ka¬ kor določni pridevnik z ozkim končnikom: svega, svenra itd. 4. Zaimena upiina (vprašavna). a) samo3tavna: tko, sto b) pridevna : hoji, ko ja, koje\ ciji, a, e ; cigov, a. o. Oblika tko je po metatezi nastala iz kto kakor sav iz vas ; sto pa je m. cto. Po nekterili krajih t od tko odpada, pa se govori in tudi piše samo ko, ravno tako tudi v sestavah: njeko, niko itd. m. njetko, nitko. Pridevno: koji , a, e sklanja se kakor določni pridevnik z ozkim končnikom, ravno tako tudi ciji; cigov pa se pregiba kakor zaime sam. Tko in sto sklanja se samo v ednini tako le: V instr. more se dodati e: kime, cime in vdat. komu more u odpasti ali se po tem dodaje e: kome, v sestavah tudi brez e: nikom m. nikomu. Oblika dat. čemu služi nekterim tudi za lokal. Kakor tko in sto sklanjajo se tudi oziravna in nedoločna zaimena s tko in što sestavljena n. pr. njetko, nitko, svatko, tkogod — nješto, nista, svašta, štogod itd. Za genitiv od što nahaja se tudi šta n. pr. Oda sta (od česa) se potrese vedro nebo i zemlja? Namesti što čuje se 68 tudi sta, in po Istri in po Primorju govore ca namesti što. Vprašavnim zaimeuom dodaje se časi ti: tko-li, što-li, koji-li, čiji-li. Z vprašavnimi zaimeni v rodu sta vprašavna pridevnika: kako v in kolik. 5. Zaimena odnosna (oziravna) so samostavna: tko in sto (sl. kdor in kar) in pridevna : ko ji, koja koje ; čiji cija, cije in što za vse tri spole (cf. sl. ki, bolje ka). Vsem tem more se dodati v bolj nedoločnem po¬ menu tudi god ali godj ali godle r (sl. — koli): tkogod, što- god, kojigod, čijigod itd. Pridevnim zaimenom te vrste pritika se časi no\ kojino, štono. 6. Zaimena neopredieljena (nedoločna). Pridevna: koji, a, e njekoji, njelti gdjekoji ni koji, nijedan ikoji (kteri) svaki kojigod koji, a, e ti (mu) drago Samostavna: tko, što njetko, nješto gdjetko, gdješto nitko, nista itko, išta (kdo, kaj ) svat.ko, svašto tkogod, štogod tko ti (mu) drago, što ti (mu) drago Nedoločna zaimena sklanjajo se kakor vprašavna, a pri¬ tikline god in ti (mu) drago do.lavajo se brez spremembe. V ak. govori se tudi: koga, što in kojega te volja; koga, što in koje hočeš. Vsa zaimena, razun refleksivnega sebe in vprašavnega tko in što s sestavljenimi imajo tudi dvojino ali samo a) n., ak. in vok. moškega in srednjega spola na a (razun mi, vi, nas, vas) in b) dat. in instr. na ima, ktera oblika pa, kakor je že znano, o samostavnikih tudi mnogim služi za množino. DEL TRETJI. SPREGA. Dvojine hrvaški ali srbski jezik nepozna več; za to pa je bogatiji od slovenskega za dva časa: imperfekt (trpežno-rainuli) in aorist (prosto-minnli) Pri spreganju glagolov treba dobro ločiti osnovo/spono in pripone za posamezne osebe (osebila), naklone (naklo¬ nila), čase in deležja. A. Osebila. staroslovenska so: Edn. 1. os. Mh Mn 1. os. m 2. „ cii 2. „ xe 3. „ T7. 3. „ IITT. Pologlasnika 1 in k v 1. in 3. os. edn. in v 3. mn. morata po znanem pravilu odpasti kakor v slovenskem. Spona, ki veže osebila z osnovo je v sedanjem času v 1. os. edn. in 3. mn. o, v ostalih e. V 1. os. edn. se osebilo m s predstoječo spono o topi v starosl. v nosnik m, ktcrega v hrv. zamenjuje samoglasnik u. Ali ta starinska oblika ohranila se je skoro samo v gla¬ golih : mogli, kocu in časi velju, vid ju (morem, hočem, velim, vidim). Pri vseh drugih je spona ostalih oseb e izpodrinila spono o tudi v 1. osebi, kakor v slov., po kteri se vč, da m ostaje n. pr. plet-e-m m. starega plet-u. Osebilo 2. os. si nahaja se samo v jesi (si) od jesam, sicer je š kakor v slov. plet-e-š. Tako se je tudi v 3. osebi t ohranil samo v jest (je), sicer je povsod odpal kakor v sl. plet-e. V 1. os. množine m> ojačava v mo , kakor v slov. plet e mo. V 2. os. mn. je pravilno te: plet e-te. V 3. os. mn. t odpada a m se s predstojeeo spono o topi v nosni samoglasnik A'. = hrv.-srb. u : pletu iz plet* a to iz plet-o-n(t). Ali mnogo je glagolskih osnov na samoglasnik, pri kte- rih se spona vpodablja končnemu samoglasniku osnove in po tem se dva enaka samoglasnika stopita v enega, n. pr. moli-e-m — moli i-m — molim. V takvih glagolih spona o v 3. os. množine prehaja v i, dva i slijeta se v enega in ta i se s soglasnikom n od osebila topi v a mesto tega ima hrv. ali srb. e: moli-o-n — molin, mola, mole. B. Znanila časov in naklonov. 1. Sedanji čas nima nikakoršnega znanila. 2. Znanilo aorista ali nezloženega prosto-minulega časa je h. Za tem znanilom stoji osebilo za 1 os. m, ktero se veže s spono o v 1. os. kakor v sedanjem času. Spona o se z ose- bilom m topi v a ;, ki pa ie že v strsl. oslabel v 'f», ki v hrv. odpada. Tako je od osnove ču aorist ču h postal iz čuh-o-m ču-h-a — ču-li-t — čuk* 2. in 3. os. edn. je že v dobi starodavni izgubila ose¬ bilo in za njim je odpalo tudi znanilo aorista h, tako da za obe osebi od osnove ču glasi aorist ču. V 1. in 2. os. mn. zdaj nema spone med znanilom časa h in osebilo, mali znanilo časa h prehaja v s: ču-s-mo, ču-s-te. V 3. os. mn. med znanilom časa in osebilom ni spona o kakor v prezentu, marveč e, pred kterim znanilo časa h prehaja v š. Od osebila nt odpada t, a spona e se z glasom n od osebila topi v a — e, tako da ta oblika glasi čuš-e jz ču-li-e-nt. To pa velja samo za osnove samoglasnc. Ako se osnova konča na soglasnik, je tudi med njo in znanilom časa spona, 71 in sicer v vseh osebah o razun druge in tretje ednine: plet-o-h, plet-o-s-mo, plet-o-s-te ; plet-oš-e. drugi in tretji osebi pa je ta spona e, ki ostaje tudi akoravno je odpalo znanilo časa: plet-e. 3. Imperfekt ali nezloženi trajno-minuli čas ima za zna- nilo časa h ravno tako kakor aorist, ali med tem in med osnovo ima še spono jed — iu, ktera v književnem narečju glasi ia pa med oba samoglasnika, da ne bode zevi, navadno vtika j toraj : ia in ija. V 1. os. edn. je za znanilom časovim h spona in osebilo kakor v 1. os. aorista in ravno tako ;se spona in osebilo tudi gubita stapljanjem in odpadanjem, v tej obliki toraj glasi n. pr. plet-ija-li iz plet-ija-h-o-in. 2. in 3. oseba ima med znanilom časovim in osebilom spono e, pred ktero znanilo časa h prehaja v š in ta spona e tudi ostane, ko osebilo odpade tako, da je v teh osebah : plet-ija-š-e. V 1. in 2. os. mn. zdaj ni več spone med osebilom in znanilom časa in h prehaja v s: plet-ija-s-mo, plet-ija-ste. V 3. mn. je o spona med znanilom časa in osebilom nt, pa ta o z glasom n od osebila prehaja v x = u, kakor v 3. os. sedanjega časa: plet-ija-h-u. 4. Znanilo imperativa ali velevuega naklona je i. Po¬ sebno obliko ima imp. samo za 2. os. edn. in za 1. in 2. množine. Druga oseba ednine nema osebila: plet-i; v mno¬ žini so osebila i trio, te: pleta-mo, plet-i-te. Znanilo i za samoglasnikom pri nekterih osnovah prehaja v j : da-j, pri drugih odpada: moli. Hrvaški ali srbski impe¬ rativ vjema se toraj popolnem s slovenskim. C. Pripone deležij. 1. Končnica infinitiva je ti kakor v slov., samo da i na kraju dostikrat odpada tudi v pismu ne samo v govoru, za to tudi srb.-hrv. ne loči več supina od infinitiva. 2. Obrazilo participija prezenta aktivnega je nt, ktero spona o veže z osnovo: plet-o-nt, moli-o-nt. Ako sc tej obliki doda 72 sklonilo i za nom. moškega spola, vtiče se med ta i in pred- stoječi t še soglasnik/: plet-o-nt-j-i, moli-o-nt-j-i. Po tem se t in j topi v c a iz on kakor v 3. os. prež. akt. postane u, iz i-on pa e: pletuči, a, e; moleči, a, e. Ta deležnik se navadno ne sklanja več, nego oblika moš¬ kega spola velja za vse tri spole in oba broja; odpada mu celo rado sklonilo i tako, da se konča na c. V tej obliki zove se glagolni prislov. Staroslovenske oblike na e enake slovenskim ohranile so se samo od nekterih glagolov n. pr. glede, grede, hote. 3. Obrazilo participija perfekta aktivnega je vs strsl. kt.c, ki se dodaje osnovi. Ako k temu še pristopi sklonilo i, vtika se med i in predstoječi s soglasnik j, kakor v deležniku sed. časa ču-vs-j-i; s in j prehaja v š: ču-vš-i, moli-vš-i. Od znanila vs odpade časi prvi del, pa ostanje samo s-j-i = ši n. pr. rek-ši. I ta deležnik večidel se ne sklanja več, pa se po tem ob¬ lika na vsi rabi za vse sklone, spole in broje in tedaj se zove glagolski prislov ; ali pa tudi opade drugi del obrazila, ter ostane samo v: čuv, toda ta krajša oblika more stati samo pri moškem spolu ednine. Veli se: covjek čuv , nikdar pa ne n. pr. žena čuv ampak sena čuvsi. 4. Drugi ali opisovavni participij perf. akt. ima pripono l, la, lo. Ako stoji l na koncu za samoglasnikom prehaja po pravilu v o : euo, ču-la, ču-lo. Osnove soglasne vtikajo v mo¬ škem spolu blagoglasni a pred l (o): rekao, rekla, reklo. Osnove na d in t izpehujejo te soglasnike pred l: pleo, plela, plelo od osnove plet. Osnova rast ima; rastao in rasao, rasla, raslo. V ženskem in srednjem spolu toraj iz te osnove izpada t, ker bi se sicer nakopičili trije soglasniki. 5. Participij perfekta pasivnega ima pri enih osnovah pri¬ pono en, pri drugih t: plet-en, prostr-t. Opomba: Glagoli dovršni (perfektivni) ne morejo imeti 73 niti imperfekta, niti deležnika ali prislova sedanjega časa, ker ti obliki izrekajo samo nedovršeno ali trajno djanje. D. Po osnovali svojih delti se glagoli na šest vrst. 1. vrsta. Osnova nema prirastka pred ti v infinitivu: pi-ti, nes-ti. Po končniku osnove deli se ta vrsta na 7 razredov. 2. vrsta Osnova ima v inf. pred ti prirastek nu : gi-nu-ti. 3. vrsta. Osnova ima v inf. prirastek strsl. t, hrv.-srb. je (po južnem izgovoru, po iztočnem e, po zapadnem i) : vid-je-ti. Glagoli te vrste delč se na 2 razreda: a) V prvi razred gredo glagoli, ki imajo za vse oblike isto osnovo n. pr. umjeti. b) V drugi, ki imajo za sedanji čas osnovo z do¬ datkom i: vidjeti. 4. vrsta. Osnova ima pred ti v inf. prirastek i : voditi. J- vrsta. Osnova ima v inf. prirastek a: pisati. Glagoli te vrste dele se na štiri razrede: a) Za vse oblike velja ista osnova: pitati (1. razred) b) V sed. času osnova nema prirastka a nego i : glodati — glodjem (2. razred) c) Osnova v sed. času nema prirastka: z vati zovem. (3. in 4. razred) !>■ vrsta. Osnova ima v inf. pred ti prirastek: ovci, eva, ali iv a : vjerovati, vojevati, kazivati. Ivteri glagoli imajo dvojno osnovo (kakor glagoli 2. raz¬ reda 3. vrste in glagoli 2. in 3. razreda 5. vrste), onim osnova kakor je v sedanjem času rabi tudi za deležje sedanjega vre¬ mena in za imperativ. Prva vrsta. Glagoli z osnovo bez prirastka. Glagoli te vrste dele se po končnem glasniku osnove na ^ ■ razredov. 74 Prvi razred. Osnova se konča na d, t. Ta dva pred končnico ti prehajata v s in v II. izpadata. K. pr. Osnova: plet Infinitiv: ples-ti. Prezerit. Edn. 1. plet-e-m 2. plčt-e-š 3. plčt-e Mn. 1. plet-e-mo 2. plet-e-te 3. plet-u Imperfekt. Edn. 1. plet-ija-h 2. plet-ija-še 3. plčt-ija-še Mn. 1. plut-ija-s-ino 2. plet-ija-s-te 3. plčt-ija-h-u soglasnika v infinitivu part. perf. pred l (o) Imperativ. pleti plčt-i-m-o plet-i-te Aorist. plčt-o-h plet-e plet-e plet-o-s-mo plčt-o-s-te plčt-o-š e Participiji. prež. plet-ue-i perf. 1. plčt-a-vš-i, plet-av „ II. ple o. ple-l-a, plel-o „ pas. plet en, plet-en-a, plet-en-o. Tako: 1. osnove na d: bosti, gresti, jesti, klasti, krasti, pasti, presti, sjesti, vesti. (Osnove gred, id, sed glej med nepravilnimi); 2) osnove na O gnjesti, mesti (sl. mesti medeni), me¬ sti, (sl. mesti — ničtem) rasti, cvasti (sl. cvcsti) in sestav¬ ljeni od osnove ret: obresti (odkriti, iznajti), sresti, susresti 75 (srečati). Od osnove rast v inf. 1 tudi prehaja v s: rass-ti in eden s se po tem izpahne: rasti. V imperfektu se od znanila r.a (= ija) more tudi prva po¬ lovica vpodobiti drugi = aa in ta dva a se po tem topita v a. Toraj poleg pletijah tudi plet a h, plet-a-še itd. Osnova jed zdaj nema v impf. z ija ampak ali z rečenim a: jedah ali pa jedjah. V tej osnovi je zlog je m. strsl. -s, za to se ta zlog po južnem izgovoru pred o tudi zamenjuje z i ali ji: jio izjio, jela ; jelo. Ravno tako tudi srio, srela, srelo, ker je e v osnovi sret m. strsl. t». Osnova pad ima prezent in part. perf. in imperativ navadno po 2. vrsti: padnem, padnuvši, padni in tudi druge nektere moreje vse imeti i po tej i po drugi vrsti: sjedem in sjcdnein, sretem in sretnem. Drugi razred. Osnove na s in z. Pred končnico ti končnik osnove z na¬ vadno tudi v pismu prehaja v s: gristi m. grizti. N. pr. osnova vez (stieken) Infinitiv: vez-ti (včs-ti) Prezent. Edu. 1. vez-e-m 2. vez-e-š 3. vez-e Mn. 1. vez-e-mo 2. vez-e-te 3. vez-u Imperativ. vez-i včz-i-mo vez-i-te Imperfekt. Edn. 1. vez-ijfi-h 2. vez-ija-š-e 3. vez-ija-š-e Mn. 1. včz-ija-s-mo 2. vez ija-s-te 3. vez ija-h-u Aorist. vez-o-li vez-e vez-e vez o-s-mo vez-o-s-te vez-o-š-e 76 Participiji. prež. vez-uč-i perf. I. včz-a-vš-i, včz-a-v „ II. vez-a-o, včz-l-a, vez-l-o „ pas. včz-en, včz-en-a, vez-en-o. Tako: nesti, pasti — pasem, tresti in na z: gristi, niusti — muzem (molzem), ljesti — ljezem in sestavljeni od osnove vrz, n. pr. razvrsti (razmotati), uvrsti, navrsti. Iz osnove nes more s tudi odpasti, za to pa se e po¬ vzdigne v ie, toda to biva samo v sestavah in sicer v sle¬ dečih oblikah: inf. dometi; aor. 1. edn. donieh, mn. 1. do- niesmo. 2. donieste, 3. donieše; part. donio, doniela, donielo; pas. doniet poleg pravilnih oblik: donesti, donesoh, donesao, donesen. V imperf. more m. tja biti samo a, n. pr. tresijah in tresali. Tr e tj i razred. Osnove na b. p, v. V infinitivu jemljo s med osnovo in pripono. Osnova pljev končnik v pred ti izpahuje: pljeti (sl. plevem — pleti) in osnova sp (cim) gubi končni p ali polo- glasnik t. povzdigne \u: sati kakor v slov. N. pr. osnova greh. Infinitiv greb-s- ti. Present. Edn. 1, grčb-č-m 2. greb e-š 3. greb e Mn. 1. greb-e-mo 2. greb e-te 3. greb-u Imperativ. grčb-i greb-i-mo grčb-i-te Imperfekt. Edu. 1. greb-ija-h 2. greb-ij&š-e 3. grčb-ija-.še Aorist. grčb-o-h greb-e greb-e 77 Mn. 1. greb-ijA-s-mo grbb-o-s-mo 2. grbb-ija-s-te greb-o-s te 3. grčb-ija-h-u greb-o-š-e Participiji. Prež. greb-uč-i perf. I. greb-a-vš-i, greb-a-v „ II. greba-o, greb-l-a, greb-l-o „ pas. grob.en, greb-en-a, greb-en-o. Sim spadajo: 1. Z osnovo na b: dubsti, zebsti, skubsti (po blagoglas¬ nem pravopisa se piše: dupsti, zepsti, skupsti). 2. Z osnovo na p: crpsti (sl. zajemati), tepsti, in suti m. f.r.iiTH, poslednji samo v sestavah n. pr. usuti, nasuti itd. 3. Z osnovo na v : živsti in pleti. 4. Osnova šiv ima samo inf. in ind. prež. in part. prež.: živsti, živem, živuči, vse drugo jemlje se od glagola šivjeti. Glagoli, ki v inf. končni soglasnik osnove gube, imajo tudi aorist in participije perfekta od infinitivne okrhnjene osnove: n. pr. usuli, usu, ususmo — pljeh, pljesmo — usuo, opljeo — usuvši, opljevši. Samo part. perf. pas. ima prvi ustit drugi plieven a prež. plievem, plieveš itd. V imperf. tudi tu po znanem načinu m. ija more biti samo a: grebah, grebaše itd. Četrti razred. Osnove na g, h, lc. Končniki osnove se s soglasnikom t od infinitivne pri¬ pone topč v e: peči od pek-ti, moči od mog-ti. Osnova vrh samoglasni r v inf. razširja v rie: vrteči (manem, meti). l J red e končniki osnove prehajajo: g v z, k v č, h v š, pred i pa g v z, k v c, h v s. N. pr. osnova pek. Infinitiv: peči. 78 Participiji. Prež. pek-u-či perf. I. pek-a-vš-i, pek a-v „ II. pek-a-o, pek-l-a, pek-l-o „ pas. pče-en, peč-čn-a, peč-č-no. Tako:- 1. na g: leči (fitf) fef(cu), leči (6viitett), moči — mogu, striči, žeči - — žeženi; 2. na k: peči, roči, sječi, teči, tuči (tleči), vuči (vleči) in sest. ob-uči, preob-nči (obleči, pi - eobleči) itd. 3. na h: vrieči — vršem (manem žito). Razun teli je še precčj glagolov v tem razredu, : samo da mu ne ostanejo v vseh oblikah verni, marveč se selijo drugam. Taki so z osnovo 1) na g: vrči — vržem in vrgnem, diči — dignem, stiči — stignem (sl. dojdern) in glagoli se¬ stavljeni od osnov bjeg , Ijeg, preg in seg kakor pobječi — po- bjegnem, ulječi — uljegnem, zapreči — zapregnem, doseči — dosegnem; 2 ) k: kleči — kleknem, kliči — kliknem, 79 mači — mak nem, niči — niknem (klijem, kalim), crči — crknem in glagoli sestavljeni od od osnov vik, mrk , muk, tak kakor n. pr. naviči — naviknem (navadim se), običi — obik- nem (privadim se), zamrči — zamrknem (pomrknem), za- muči se —• zamuknem (zamolknem), natači — nataknem. Ti glagoli imajo sedanji čas, imperativ n. pr. digni, klikni (vendar vrzi poleg vrgni in pobjezi poleg po- bjegni tudi po I. vrsti) in part. perf. pas. pravilno samo po TI. vrsti, n. pr. maknut, zapregnut (vrči ima vrgnut in vržen, uzdiči — uzdignnt in uzdižen). Infinitiv morejo imati po tej in po drugi vrsti: vrči in vrgnuti, diči in dignuti itd. Glagol leči (osn. leg) ima prež. ležem in legnem, reči — rečem in reknem, O glagolu moči — mogu glej med nepra¬ vilnimi. Tudi v tem razredu v imperf. m. ija more biti samo a, ali z, š, č ostanejo tudi pred tem a, kakor pred ija: žežah, tečah, vršah. Kakor od osnove nes more n. pr. mesto do¬ neski, biti tudi dometi, tako se tudi poleg reči nahaja inf. rieti. Peti razred. Osnove na n in m. Ta dva glasnika topita se, ako za njima ne stoji samoglasnik, s pologlasnikom h, ki je negdaj bil v osnovi pred njima v si = e; tako je od osnove, ki se je prej glasila uku in zdaj pn inf., pc-ti; od osnove, ki je prej bila i>n in zdaj m, nahajajo se samo sestavljeni n. pr. ot-m, uz-m inf. ot-eti, uzeti. V starosl. osnovi ,yM.; topi se T ' z m v m — u, toraj od osnove dm inf duti ali nahaja se samo sestavljeni: naduti se. V osnovi kun je u m. starosl. .u,, kadar stoji med dvema soglasnikama. Part. perf. pas. je v tem razredu na t, Infinitiv: kle-ti. 80 Partidpiji. Prež. kim-uc-i perf. I. kle-vš-i, kle-v „ II. kle-o, klc-1 a, kle-l-o „ pas. kle t, kle-t-a, kle-t-o. Glagoli tega razreda so: 1) z osnovo na n: žeti (osn. žn), kleti (osn. zdaj kun), peti (osn. zdaj pn) in glagoli, ki so se ohranili samo sestav¬ ljeni na pr. na-četi, po četi, za-četi (osn. čn). 2) z osnovo na m: žeti (osn. žm) in glagoli, ki so se ohra¬ nili samo sestavljeni; oteti, uzeti (osn. ot-m, uz-m) in naduti se (od osn. dm. sl. napuhniti se.) Glagol žeti (osn. žn.) ima v oblikah,- kjer je osnova cela nj mesto n: žnjem, žnješ, žnjuči, žnji itd. imperf. žnjah, ali pa v osnovo vtika blagoglasni a: žanjem, žanji, žanjah, ža- njuči, po nekterih krajih tudi e: ženjem, ženjuei, ali pa se dodaje osnovi e: žnjeti, žnjeh, žnjevši, žnjeo. Mesto osnove pn nahaja se tudi penj n. pr. penjem, pe- 81 njah, petlji, pen j uči. Tako tudi: po-pnem i popenjem, pripnem i pripenjem. Glagol početi in drugi sestavljeni s četi v oblikah, kjer je cela osnova, po nekterili krajih mesto n imajo m: poemem, počrni m. počnem, počni. V imperf. nahaja se m .tja tudi samo ja: kunijahin kunjah. Osnova na samoglasnik. V ind. in part. prež. in v imperf. samoglasnik j zapira zev. U imperf. je m. ija samo a. V part. pas. je pripona pri nekterili t, pri drugih en, v poslednjem slučaju zapira zev pri enih j pri drugih v. V imper. i za samoglasnikom prehaja v j. N. pr. Osnova cu, infinitiv čuti. Prezent. Edn. 1. čii-j-e-m Imperativ. 2. ču-j-e-š 3. čii-j-e ču-j Mn. 1. ču-j-e-mo 2. čii-j-e-te 3. ču-j-ft ču-j-mo ču-j-te Tmperfekt. Edn. 1. čii-j-a-h Mn. 1. ču j-a-s-mo 2. čii-j-a-s-te 3. čii-j-a-h-u 2. čii-j a-š-e 3. čti-j-a-š-e Aorist. čii h ču čii ču-s-mo čii-s-te čii-š-e Participiji. prež. čii-juč-i perf. I. ču-vš-i, čii-v „ II. čii-o, čii 1-a, čii-l-o „ pas. čii-v-en, ču-v-en-a, ču-v-čn-o. 6 82 Glagoli tega razreda so: 1. z osnovo na a: znati, stati, 2. z osnovo na i: biti — bijem, biti — jesam, viti, vapiti ali upiti, iti in iči, kriti, liti, miti, piti, pliti (n. pr. Bijela svila po moru plila sl. plavala), riti, titi — tijem (debelim se), siti in gnjiti navadno v sestavah: obilgnjiti, sagnjiti, 3. z osnovo na u: duti — dujem (Vjetar duje sl. piha, brije) čuti — čujem in sestavljeni: izuti — izujem, obuti — obujem, 4. z osnovo na je (strsl. -k); djeti, pjeti, smjeti in spjeti, poslednji samo sestavljen: dospjeti, prispjeti. Znati ima v sedanjem času: znam, znaš itd. m. znajem ali v 3. os. mn. znaju. Tako tudi v imperf. znah, znaše, zna- smo itd., part. pas. znat in znan. Razun tega ta glagol v prež., aoristu, imperf. in imper. more osnovi dodati d , tako da je osnova po tem soglasna: znadem, znadoh, znadijah in znadjah, znadi. Glagola stati in djeti v prež. in imperativu jemljeta k os¬ novi n: stanem, djenem, staneš, djeneš itd.; stani, djeni; v aoristu pa stati dodaje osnovi d; stadoh, stadc, stadosmo, stadoste, stadoše. O iti — idern, in biti — jesam glej nepravilne glagole. Glagol pjeti ima v prež. pojem, imp. poj, imperf. pojah, part. prež. pojuči, v ostalih nahaja se samo v peti vrsti. Osnove na je (razun pjeti in djeti) v južnem, književnem narečju pred samoglasniki in pred soglasnikom j preglasujejo je v i: smijeti — smijem, smijuoi, smijah; dospijem itd. V vzhodnem narečju glase se kakor v slov.: smem, dospem. Glagol smjeti more v aoristu in imperf. k osnovi tudi pri¬ vzeti d: smjedoh, smjedijah. Obrazilo part. perf. pas. je češče en kakor t: biti — bit in bijen, viti — vit in vijen, kriti — krit in kriven, liti — lit in liven in Ijeven, piti — pit in pijen, čuti — čut in ču- ven, obuti — obuven, naduti — naduven, odjeti — odjeven, miti — miven, riti — riven, siti — šit in šiven. 83 Sedmi razred. Osnove na soglasni r. V infinitivu se v stel. r razširja v kar v hrv.-srb. jeziku glasi po iztočnem govoru re, po zapadnem ri, po južnem, književnem : rie n. pr. mrieti. Ravno tako biva tudi v aoristu: mrieh. Samo osnova tv ima v inf. trti (v Crnigori tudi trieti) ali sestavljeni tudi satrieti, utrieti, poleg satrti itd. V imperf. je m. ija samo a. N. pr. Osnova mr. Infinitiv: mrieti. Prezent. Imperativ. Edn. 1. mr-e-m — Participiji. prež. mr-uc-i perf. I. mr-vš-i, mr-v perf. II. mf-o, mf-l-a, mr-l-o perf. pas. — Razun mrieti in trti so glagoli tega razreda še: vrieti, drieti, ždrieti in sestavljeni od osnov pr n. pr. zaprieti, oda- prieti in str. n. pr. zastrieti, prostrieti. * 84 Glagol drieti, ako ni sestavljen v sedanjem času, imper. in part. prež. širi osnovo, ker vtiče v njo e: derem, deri, de- ruči, sestavljene oblike imajo oboje: izdrem in izderem. Glagol trti ima prež. trem in tarem, imp. tri in tari, part. prež. truči in taruci, imperf. trab, trase aor. trh, poleg trieb, part. pas. trt in trven. Glagola preti (prepirati se) in zreti (gledati) nahajata se samo v indikativu in part. prež. v tej vrsti: prem, zrem, pruei itd. Ravno tako tudi glagol zreti (sl. zorčti — zorim) ima v prež. poleg zrini tudi zrem po tej vrsti in v 3. mn. samo zru, in v part. prež. zruči. Glagol 3. vrste vreti ima po tej samo 3. os. množ. prež in part. prež. vru in vruci. Druga vrsta. Osnove na nu. Končni u osnove prehaja, kadar stoji pred samoglasnikom, v soglasnik v , ki po tem izpada: ton-e-m m- tonu-e-m. V imperf. je m. ija samo ja a j se s predstoje- čim n topi v nj : tonjah, ginjah. Samo glagola tonuti in gi- nuti imata v tej vrsti imperfekt, ker so vsi drugi glagoli do¬ vršni. V part. perf. pas. je pripona t: razvrgnu-t. N. pr. Osnova: tonu. Infinitiv: tonu-ti. 85 Mn. 1. tonj-a-smo tbn-u-smo 2. tonj-a-s-te toiiu-s-te 3. tonj-a-h-u tbnu-š-e Participiji. prež. ton-uč-i perf. I. tbnii-vš-i, tbnu-v perf. II. tbnu-o, tbnu-l-a, tbnu-l-o „ pas. — ta glagol ga ne more imeti, Mnogi glagoli te vrste v aoristu in v participiju perfekta na l navadno izpeliavajo pripono osnove nu in mnogi od njih so pred nu izgubili kak soglasnik, ki se, ako nu izpade, opet povrne. Primeri: izbjegnuti — aorist: izbjegoh, izbježe itd., vrgnuti — vrgoh, dignuti — digoh, zapregnuti — zapregoh, stig- nuti — stigoh, trgnuti — trgoh. dosegnuti — dosegoh, nag¬ nati — nagoh, pregnuti — pregoh; nabreknuti (napeti se, narasti) — nabrekoh, naviknuti se (navaditi se) — navikoh, kleknuti — klekob, kliknuti — klikob, maknuti — makoh, zamuknuti — zamukob, niknuti (kaliti) — nikoh, puknuti — pukoh, taknuti — takob, spotaknuti se — spotakoh, or- knuti — crkoh; ogreznuti (pogrezniti) — ogrezoh, mrznuti '— mrzoh, popuznuti (opolzniti, izpodrkniti se) — popuzoh, izčeznuti (izginiti) — izeezob; kisnuti — kisoh, uzkrsnuti (od mrtvih vstati) — uzkrsoh in od teh sestavljeni glagoli. Izgubljeni soglasnik se spet povrača: ginuti — gihob, po¬ sebno sestavljeni: poginuti — pogibob, odkinuti (odtrgati) odkidoh, zagrnuti — zagrtoh, krenuti — kretoh, pisnuti piskoh, pište itd., prsnuti — prskob, pršte, tisnuti tiskoh, tiste itd. Izpahnjeni soglasnik se povrača tudi, ako glagol prestopi v ktero drugo vrsto: poginuti — pogibati, odkinuti — odki- dati, grnuti — grtati, krenuti — kretati, pisnuti piskati, prsnuti — prskati, tisnuti — tiskati. 86 Tudi v part. perf. na l nu večidel izpada: pobjegnem — pobjegao, pobjegla; nagnuti — nagao, nagla in nagnuo ; na- gnula, naviknuti — navikao, ogreznuti — ogrezao, poginuti —- pogibao, pogibla itd. Osnova I. vrste pad ima v tej vrsti tudi panuti m. pad- nuti (ali za-padnuti). Tretja vrsta. Osnova na je (strsl. i; sl. e). Ta osnova v nekterih glago¬ lih ostane v vseh oblikah, v drugih pa samo v nekih. Za to dva razreda. Prvi razred. Osnova na je za vse oblike. V imperativu i za samoglas¬ nikom prehaja v j. V imperf. je samo d m.ija. Končno je v osnovi pred soglasnikom j prehaja po pravilu v i. Zev za¬ pira j: umje-e-m — umi-j-e-m. Osnova: umije. Infinitiv: hmje-ti. Prezent. Edn. 1. umi-j-e-m 2. hmi-j-e-š 3. hmi-j-e Mn. 1. umi-j-e-mo 2. umi-j-e-te 3. umi-j-vi Imperfekt. Edn. 1. hmi-j-a-h 2. hmi-j a-š-e 3. hmi-j-a-š-e Mn. 1. hmi-j-a-s-mo 2. umi-j-a-s-te 3. umi-j-a-h-u Imperativ. umi-j umi-j-mo hmi-j-te Aorist. umje-h hmje iimje umje-s-mo umje-s-te’ umje-š-e. 87 Participiji. prež. umi-j-uč-i perf. I. timje-vš-i, iimje-v perf. II. urai-o, timje-la, umje-l-o. Tako tudi razumjeti. Vsi drugi glagoli’, ki so nekdaj sem spadali, prešli so v drugi razred. Drugi razred. Osnova v ind. part. prež in v imperativu na i, sicer na je. V ind. in part. prež. vsaka se spona vpodablja predstoječemu v osnovi j in dva i se po tem zlivata v i : vidim iz vidi-i-m in to iz vidi-e-m. V 3. mn. in v part. topi se i z n od končnice v s = e: vide, videči. 1. os. edn. obranila sta tu in tamo po starinski še glagola: vidju in velju poleg vidim, velim. V imperativu od dva i eden odpada. Osnova na i pa je izpodrinila ono na je tudi v imperf. in part. perf, pas., samo da, i kakor v 4. vrsti prehaja v j, ki se s predstoječim d, t, l, n topi v dj, c, Ij, nj in ako je pred njim glas b, p, v, m vtika l, s kterim se topi v Ij: kipjeti — kipljah, trpjeti — trpljah, stidjeti se (sramiti se) — stidjah, letjeti — lečah, grmjeti — grmljah; ako ima j stati izza so¬ glasnika r, izpada, gorjeti —gorah. V imperf. je tudi vtem razredu m. ija samo a. Osnova v ulje in vidi. Infinitiv: vldjeti. Prezent. Edn. 1. vidi-m 2. vidi-š 3. vidi Mn. 1. vidi-mo 2. vidi-te 3. vide Imperativ. vidi vidi-mo vidi-te 88 Imperfekt. Edn. 1. vidj-a-h 2. Vidj-a-š-e 3. v'idj-a-š-e Mn. 1. vidj-a-s-mo 2. vidj-a-s-te 3. vidj-a-h-u Aorist. Vidje-h Vidje vidje vidje-s-mo Vidje-s-te Vidje-š-e. Participiji. prež. vide-c-i perf. I. vidje-vš-i, vidje-v perf. II. vidi-o, Vidje-l-a, Vidje-l-o. „ pas. vidj-en, vidj-en-a, vidj-en-o. Ako v osnovi pred Je stoji soglasnik J, prehaja Je v a: bo- jati se (sl. bati se). Soglasnika g in k v osnovi pred Je prehajata v z in č in zavoljo teh Je v a: bježati, ležati, klečati, trčati itd. in ako pred g in k stoji s ali z, tedaj prehaja s v s in 2 v z ali m. šč stoji zavolj lagljega izgovora št in m. žž stoji žel: vrištati (vriskati), pištati (piskati), zviždati itd. Nekoliko glagolov se je v nekterih oblikah izvrglo iz te vrste. Tako preti in zazreti (nesloženi zreti = gledati nava¬ dno ne rabi) in njune sestave prehajajo v ind. in part. prež. v 7. razred I. vrste. Ostale oblike so po tej vrsti: preh, za- zreh; preo, zazreo; prevši, zazrevši. Ravno tako glagol zreti (sl. zorim — zoreti), samo da more tudi prež. imeti po tej vrsti: zrim, zriš, zri itd., zreo, zrevši itd. Glagol vreti ima 3. os. mn. prež. vru in part. prež. vruči po I. vrsti 7. razred; ostale oblike ima po tej vrsti: vreh, vreo, vrevši itd. Glagol mljeti ima oblike: meljem, meljuči, melji, meljah, mljeven po I. vrsti 7. razred -— po tej vrsti pa oblike: mljeh, mljevši, mlio, mljela, mljelo. 89 Glagol V. vrste ima po tej prezent: spim, spiš itd. in part. speci. V glagolu stojim se soglasnik o v osnovi vpodablja samo glasniku sledečega zloga, ako je ta a: stajati, stajah, stajavši stajao ali stojim, stoječi, stoj. Redko se m. stajati čuje stati kakor je v slovenskem. Vidjeti ima v imperativu poleg vidi tudi vidji, stajati in bojati se : stoj in boj se. Osnova infinitivna se je tu in tam tudi v imperf. še ohranila n. pr. m. gorje-j-a-h —gori-j-a-h (je pred ;, ki je zavoljo'zevi vsta¬ vljen po pravilu prehaja v i). Tako tudi: sjedijah, grmijah, želijah, trpijah in zlasti hotijah, ali o tem poslednjem glej med nepravilnimi. Enako je tudi imperfekt glagolov, ki imajo v in- finitivu ati m. eti: bojah iz boja-a-h, držah iz drža-a-h. Glagola IV. vrste brojiti in tajiti nahajata se tudi po tre¬ tji v oblikah: brojati, tajati; brojao, tajao. Četrta vrsta. Osnove na i. V indikativu, participiju prež. in v imperativu se vsaki samoglasnik, ki stoji iza osnovnega i , temu vpoda¬ blja in ii se topi v i: nosi-e-m — nosi-i-m, nos-Im. V 3. os. mn. in v part. iz in postaje v strsl. a = e: noše iz nosi-on — nosi-in — noše. V imperfektu in v participiju perf. pas. osnovni i prehaja v j, pa se to j s predstoječimi soglasniki slaže po pravilu, t. j. prehaja z d v dj, s 0 v 0, sl v Ij, s n v nj, s s v š, st v č, sc v č, n. pr. voditi imperf. vodjah, part. vodjen; voziti — vožah, vožen ; moliti — moljah, moljen; hraniti — hra- njah, hranjen; prositi — prošah, prošen; miititi (motiti) — mucah, mučen; baciti (vreči) — bačen. Ako spredaj stoji še s ali 0 prehaja tudi ta s v š in 0 v z: misliti — misijah, mišljen; gniezditi — gnieždjah. Ako se na ta način snideta sc navadno se zamenjujeta s št: pustiti — pusten; krstiti — krsten. 90 Ako pred j v imperfektu in pasivnem participiju stoji b, m, p, v vtika se vmes soglasnik l in izza glasov j, Ij, nj, č, č, clj, š, ž, in r to j izpada n pr. ljubiti — lj ubij ah, ljub¬ ljen; slaviti —• slavljah, slavljen; lomiti — lomljah, lom¬ ljen; kupiti (skupljati) — kupljah; dojiti — dojah, dojen; ložiti — ložah, ložen; učiti — učah, učen; trošiti — trošah, trošen itd. N. pr. Osnova: nosi. Infinitiv: nosi-ti. Present. Edn. 1. nosi-m 2. nosi š 3. nosi Mn. 1. nos-imo 2. nosi-te 3. noše Imperativ. nbs-i nosi-mo nosi-te Imperfekt. Aorist. Edn. 1. noš-a-h nbsi-h 2. noš-a-š-e nosi 3. noš-a-š-e nosi Mn. 1. noš-a-s-mo nosi-s-mo 2. noš-a-s-te nosi-s-te 3. nbš-a-h-u nosi-š-e Participiji. Prež. noseč-i perf. I. nbsi-vši, nbsi-v „ II. nbsi-o, nbsi-l-a, nbsi-l-o » pas. noš-en, noš-en-a, noš-en-o. Kakor ta primer kaže, je v imperf. m. spone tja samo «, v imperativu naklonilo i odpada in pas. part. je pripona en. Glagoli, ki pred i imajo v osnovi oj gube v impera¬ tivu tudi končni i osnove: brojiti (šteti) — broj. Tako: do¬ jiti, krojiti, pojiti, spojiti itd. 91 Peta vrsta. Osnova na a. Ta je osnova pri nekterih glagolih v vseh oblikah (1 razred); pri drugih je v ind. part. in imperativu prezenta osnova na i (2. razred) a pri tretjih je osnova v teh oblikah brez znanila (3. in 4. razred). Osnove s znanilom a za vse oblike. Spona e v sed. času v vseh osebah razun 3. mn. vpodablja se predstoječemu a in aa topi seva: čuva-e-m — čuva-a-m, čuvam. Ravno to se godi tudi s e od naklona en v part. perf. pas. n. pr. ču- va-en — čuva-an — čuvan. V 3. os. množine prež. je spona o in on — u, pred kojim zev zapira j : čuva-j-u. V imper. je m. spone ija samo a, ki se s končnikom osnove spet topi v jeden a: čuva-a-h ■— čuvah. V imperativu naklonilo i pre¬ haja v j : čuva-j m. čuva-i. Osnova: cuvcl Infinitiv čuvati. Prvi razred. Prezent. Edn. 1. čuva-m Imperativ. 2. čuva-š 3. čuva cuva-j Mn. 1. čuva-mo čuva-j-mo čuva-j-te 2. čuva-te 3. čuva-j-u Invperfeht. Edn. 1. čuva-h Aorist. Mn. 1. čtiva-s-mo 2. čuva-s-te 3. čuva-h-u 2. čuva-š-e 3. čuva-š-e čuva-h čtiva čtiva čdva-s-mo čuva-s-te čtiva-š-e 92 Participiji. prež. čuva-j-uc-i perf. I. čuva-vš-i, čuva-v „ II. čuva-o, čuva-l-a, čuva-l-o „ pas. čuva-n. čuvan-a, čuva no. Tako n. pr. razumjevati — razumjevam, umivati — umi¬ vam, pokrivati — pokrivam, plivati (plavati) — plavam, sni- vati (sanjati) — snivam. Glagol irnati more v prezentu, imperf. in aoristu privzeti k osnovi d , pa ima po tem te oblike kakor osnove soglasne: imadem, imadijah in imadjah, imadob. V part. pas. se m. en časi nahaja t : čuva-t. Drugi razred. Osnova na a, za sedanji čas, participij sed. časa in impe¬ rativ na i. To i prehaja v j, ki se po tem s predstoječim soglasnikom veže kako v 4 vrsti in v 2. razredu 3. vrste. Ako ima osnova na a pred tim a glasove g, h, k , prehajajo pred i in s njim skup v ž, š , c; vikati — vičem, jahati —■- jašem. Imperfekt in part. perf. pas. je kakor v 1. razredu te vrste. Osnovu piša in piši. Infinitiv: pfsa-ti. Mn. 1. pisa-s-mo 2. pisa-s-te 3. pisa-h-u 93 plsa-s-mo pisa-s-te pfsa-š-e Participiji. prež. piš-iič-i perf. I. pisa-vš-i, pis-a-v „ II. pisa-o, pisa-l-a, piša l-o „ pas. pisan, pisa-no, pisa-n-o. Tako n. pr. zobati — zobljem, strugati — stružem, glo¬ dati — glodjem, vezati — vežem, niekati ■— niečem, kašljati — kašljem, kapati —- kapljem, izvirati — izvirem, umirati — umirem, orati — orem, zatirati — zatirem, mirisati (di¬ šati) — mirišem, graktati (krokati) —• grakčem, svitati — svieem, mahati — mašem, tičati — tičem itd. Nekoliko je glagolov, ki morejo biti v tem razredu in v prvem razredu te vrste kaker v slov. na pr. zidati — zidam in zidjem, skitati se (potepati se) — skitam se in skičem se, šetati (sprehajati) — šetam in šečem, pomagati — pomagam in pomažem, obečavati — obečavam in obcčajem. sl v nedo- ločnikovi osnovi prehaja v sedanjihovi v sij: poslati — po¬ šljem, sk v št in šč ; iskati — ištem in iščem, lit časi v šč: dahtati (sopihati) — daščem, drhtati (drgetati, trepetati) — dr- ščem. Glagol stati ima šljem in šaljcm, klati — koljem, imp. kolji, part. koljuči in od te osnove časi tudi imperf. koljali. Glagolu davati v inf. zapira zev soglasnik v, v sedanjem pa j: dajem, dajuči poleg davam, davajuči. Tako tudi pozna¬ vati — poznaj ern in poznavam po 1. razredu. Tretji razred. Osnova nedoločnikova na a, sedanjikova brez znanila po gostom na glasu povikšana, ako namreč obstoji iz samih so¬ glasnikov, jemlje med nje kak samoglasnik: brati — berem, 94 gnati — ženem in renem, sestavlj . iždenem, raždenem m. izženem, razženem; zvati — zovem, prati — perem, brvati se —• hrvam se (rujem se), sati — sam (sesati — sesam), tkati — tkam in tčem. Osnova infinitivna: bra„ prezentska ber. Infinitiv: bra-ti. Participiji. prež. ber-uc-i perf. I. bra-vši, bra-v „ II. bril-o, bra-l-a, bra-l-o „ pas. bra-n, bra-n-a, bra-n-o Četrti razred. Krajša prezentska osnova izhaja na kak samoglasnik, in¬ finitivna ima znanilo a, ki se dodaj e sedanjikovi. Na pr. prež. osnova ka inf. kan. Ker se tako snideta dva samoglasnika, zapira se zev 1. s samoglasnikom j n. pr. kajati se — (ke¬ sati se) kajem se, bajati — bajem, brijati (briti) — brijem, 95 Participiji. prež. ka-j-iic-i perf. I. kaja-vš-i, kaja-v „ II. kaja-o, kaja-l-a, kaja-l-o. „ pas. kaja-n, kaja-n-a, kaja-n-o. Šesta vrsta. Osnova ima znanilo ova , eva, ali iva, prezentska osnova izhaja na u, ki se v infinitivni osnovi pred dodanim a pov¬ zdigne v ov ali ev, da ni zevi: knpova-ti — kupu-j-e-m. 96 V prež. stopi j med dva samoglasnika. Part. perf. pas. cuje se tudi na t: kupovat. Osnova inf. kupova, prež. kupu. Infinitiv: kupbva-ti. Participiji. prež. kupu-j-uc-i perf I. kopova-vš-i, kupbva-v „ II. ldipova-o, kiipova-l-a, kupova-l-o „ pas. kiipova-n, kiipova-n-a, kiipova-n-o. Od mnogo glagolov te vrste samo dva imata osnovo na eva: vojevati in kraljevati, vsem drugim izhaja ali na ova n. pr. božičovati, vjerovati, gladovati, drugovati, čarovati ali pa na iva (sl. ova, eva): dobacivati, dovršivati, dokazivati, dopi- sivati, dosadjivati (nadlegovati), zabranjivati, zamahivati itd. E. Sprega brez spone. Sim spada prezent pomožnega glagola biti razun 3. os. množine. 97 Osnove: jes, bi, hud. Infinitiv: biti. Preženi. Imperativ. samo v složenih glagolih n. pr> dobit, dobiven in dobijen. Neskrajšane oblike v prezentu rabe v početku izreke in sicer, ako se hočejo v govoru povzdigniti ali naglasiti.' 3. os. sing. jest dodaje se časi e : jeste. 7i negacijo ne sestavljen se ta glagol glasi po južnem ali književnem govoru nijesam ali niesam, nijesi ali niesi i t. d., po iztočnem: nesam, nesi i t. d. po zapadnem: nišam, nisi itd. Primeri s tem različne slovenske izreke in. pisave in kako malo smisla so imele pravde, ali se ima pi¬ sati nisem ali nesem itd. 3. os. edn. mor-ala bi glasiti po iz- 7 98 točnem govoru ne, po zapadnem ni, ali tu in tam se še en¬ krat privzema je pa se ta oseba glasi: neje — nije. 2. Infinitivi: dati in jesti . Osnove: dad, jed. Prezent. Edn. 1. dam ijem 2. daš iješ 3. da ije Mn. 1. damo ijem o 2. ddte ijete 3. dad-ti v iju V osnovi jed je početno je m. strsl. %, kterega po južnem govoru nadomestuje ije, za to se glasi ta glagol po južnih straneh: ijem, iješ itd., po iztočnih: jem, ješ, je itd., po za- padnih: jim, jiš, ji itd. Poleg ijem se rabi jedem pravilno po I vrsti 1. razred, samo da v imperativu ima jedi in jedji. Poleg dam, daš, da itd. je prezent tudi po I. vrsti 1. raz¬ reda: dadem, dadeš itd.; imperf. dadijah, dadijaše itd. Ostale oblike ima od osnove da: daj, dah, davši, dao, dan in dat, samo da aorist tudi more biti: dadoh, dade, dadosmo, dado- ste, dadoše. F. Nepravilna in nepopolna sprega. 1. Infinitiv: hbtjeti, htjeti. Prezent. Edn. 1. hocu, ču 2. hočeš, češ 3. hoče, če Mn. 1. hočemo, čemo 2. hočete, čete 3. hoče, če Imperf.: hotjah (hočah), hotijah in htijah. Aor.: hotjeh, htjeh in htjedoh. 99 Part. prež.: hoteči, htijuči. „ perf. I. hotjevši. „ „ II. hotio, htio, hotjela, htjela. V prezentu se za 3. os. mn. nahaja tudi: hoceju, hočedu, hote, ceju, dedu, te — in za imperfekt tudi: šdah (kjer h pred c prehaja v s) in ščadijah. 2. Infinitiv: iti in ici. Prezent: idem, ideš itd. Imperativ : idi itd. Imperf.: idjah (idah), idjaše itd. Aorist: idoh, ide, itd. Part. prež.: iduci; perf. I. išavši, II. išao, išla, išlo. Tako sestavljeni: dodi, zadi, naci, podi, prieci, prodi, uci, mimoidi, izaci, sadi itd. Sestavljeni imajo za samoglasniki j mesto i in jd se na¬ vadno premešča v dj : dojdem in dodjem, najdem in nadjem, dojdoh in dodjoh itd. V parč. perf. izpušča se i: došavši in došadši, došao, na- šao itd. Naici (najti, naci) ima v part. perf. pas. najden, nadjen in našast; otiti (oditi, odidi) v aor. otidoh in odoh, priti pa pri- doh in pridjoh itd. 3. Infinitiv: mdči. Prezent.: Edn. 1. mogu in morem. 2. možeš in moreš 3. može in more. Mn. 1. možemo in moremo 2. možete in morete 3. mogu. Imperfekt; mogah, mogaše itd. Ostalo je pravilno. Sestavljeni imajo 1. osebo edn. v prež. samo na etn n. pr. pomoči — pomožem ali pa pomognem. 4. Infinitiv: veljeti ima samo prezent: velim, veliš itd., im¬ perfekt: veljali , veljase itd. in part. prež. veleči. 5. Infinitiv: gresti ima prezent: gredem, gredes itd. in grem * 100 greš itd., imperfekt: gredjah, gredjaše i t. d. in part. prež. greduči. 6. Dim, diš, di ~ velim, veliš, veli. Gr. Obrazovanje sestavljenih časov in naklonov. 1. Futur ali prihodnji čas se obrazi tako, da se infinitivu dodaje sedanji čas glagola liotjeti n. pr. Hočeš poči , al češ grdno proči, Bog če dati, te če dobro hiti. Ako stoji infinitiv spredaj, rabi pravilno krajša oblika: ču, češ itd. n. p. hiti ču in tu od infinitiva i navadno odpada: hit ču, ’ pa se to brzo izgovara in glasi 3kor kakor ena be¬ seda in zato Srbi navadno odpehavajo še t in pišejo samo eno besedo: biču. Tako pišejo n. pr. tudi: hvaliču, hvaličeš hvaliče itd. ali pa plešču, vešču , ozepščeš m. plesti cu, vesti cu ozebsti češ. Samo infinitivi na či ostanejo neokrbnjeni: doči ču, peči ču, reči ču itd. 2. Perfekt ali pretekli čas obražava se kakor v slovenskem, ako se deležniku na o, la, lo dodaje od glagola biti sedanji čas: jesam ali sam n. pr. kazao, kazala, kazalo sam, si, je kazali, kazale, kazala smo, ste, su. 3. Pluskvamperfekt ali predpretekli čas zložen je od delež¬ nika na o, la, lo in od imperfekta glagola biti: bij ah ali hjeli ali pa od perfekta hio sam n. pr. bje3ino sjeli, bijasmo sjeli ali pa bili smo sjeli. Bijah kupio —- bjeli kupio — bio sam kupio. 4. Za kondicijonal ali pogojni naklon sestavlja se participij na o, la, lo z aoristom pomožnega glagola biti, samo da 3. oseba mn. ni hiše ampak bi. N. pr. Edn. pjevao, pjevala, pjevalo bih, bi, bi. Mn. pjevali, pjevale, pjevala bismo, biste, bi. 5. Za 3. osebo edn. in množine imperativa jemlje se 3. os. 101 sedanjega časa z besedo neka ali nek (sl. naj): neka kupi, neka kupe. 6. Pasiv ali trpna doba opisuje se, kakor v slovenskem, s participijem perfekta pasivnega in pomožnim glagolom jesam n. pr. hvaljen sam, budem hvaljen, bijah hvaljen, bio sam hvaljen, bit cu hvaljen, budi hvaljen, bio bih hvaljen. 7. Nenaroden in vsled tujega vpliva skovan je futur ek¬ saktni, sestavljen od participija na o, la, lo in od futur a po¬ možnega glagola biti n. p. bit cu kupio, bit čemo kupili. DEL ČETRTI. CESTICE (ČLENKI). A. Prislov. Prislovi dele se na prislove 1. mesta, 2. časa 3. količine, 4. načina. 1. Najobičniji prislovi mesta: a) na prašanje gdje (kje): ovdje, ovdjeka (tukaj), tu, on- dje (ondi), drugdje (drugje), indje, igdje (kje), njegdje, nigdje (nikjer), gdjegod. (kjerkoli), doma, nutri aliunutri, vani (vne), dole, gore, spried,-a, straga ali zada (zad), tik, svagdje ali svi- gdje (povsod), svagda, povsud, -a (povsod). b) na prašanje kamo ? amo, ovamo, simo (sim); tamo (tam), onamo, drugamo, inamo (drugam), njekamo, nikamo, svakamo, kamogod (kamorkoli), kamo ti drago, kamo ti volja; napried, -a, naprvo; natrag (nazaj), nazad, okolo ali okb, dole, gore, nu- tar ali unutar, van. c) na prašanje kudu ali kud ( kod): ovud, ovnda, tud, tuda (ovod, tod), onud, -a (onod), drugud, a (drugod), svakud, -a (vsikod), njekud-a (nekod), nikuda (nikod), kudgod (kodergod). d) na prašanje odakle, odkle (odkale) in odkud, -a ? odovdje, odovlje, odavdje, odovud, -a (odovod, odtod); odatle (odtod), odanle in odonle (odonbd), odnjekle (od nekod), zgora, od- zgora ali odozgor in odzgo, odozgo, zdola ali odzdola, odozdo, odtraga (odzad), straga (odz d) iznutra, izvana, odsvud, -a, odasvud, -a (odvsod), sbliza, sdaleka, odnikud, -a, odklegod (od koder koli). 103 e) na prašanje dokle na mesto in čas': dovde ali dovle, do- sele ali doale, dotle, donle, donekle, doklegod. 2. Prislovi časa: a) na prašanje kada ali kad: Sada ali sad (sedaj), tadaali tad (tedaj), onda, vazda (vedno), svagda (vsikdar), njekada ali njekad ali njegda (nekdaj), ikada ali ikad ali igda (kedaj) nikada ali nigda (nikdar), drugda (drugikrat), kadkada (časi), kadagod (kadarkoli); danas, jutros (danes v jutro), večeras (drevi), nočas (nocoj), ljetos (to leto), proljetos (to spomlad) zimus (te zime); juče, jučer (včeraj), prekjučer ali prekojučer (predvčeraj), njekidan, onomad ali onomadne (unidan), sinoc, preksinoč, lani, preklani, sjutra ali sutra (jutri), jeseni, ljeti, zimi, večerom (zvečer), nočju, danju (po noči, po dnevi), vasdan, namah (koj) ali odmah, urnah, ovčas; ončas; opet, opeta (spet, sopet), istom (še 1 č), tek, tekar (šele); jur, jurve, več, veče (že); uviek, vaviek (na veke, vedno), svedj, svedjer (zmiraj), sveudilj (zmiraj), posije, potlam, njekoč (nekdaj), malokad (malokdaj), čestokrat (večkrat), napokon (naposled). b) na prašanje: odkad ali odkada: Odsad, odsada, odsele (odslej), odtada itd. c) na prašanje do kada, dokad: Do sada, dosad, dosele, do tada, do onda itd. 3. Prislovi količine na prašanje koliko: ovoliko, toliko, ono- liko, njckoliko, ikoliko (kolikaj) iole (količkaj), nješto, po- nješto, kolikogod, nista (nič), malo, manje, mnogo, vele, veče ali više (več), dosta, obilato (obilno), dovoljno, odviše, suviše (odveč), još, jošte (še), bar, barem (vsaj) itd. 4. Prislovi načina na prašanje kako? ovako, tako, onako, drugako, drugačije in drugčije, inako in inače (drugač), nje- kako, nikako, svakako, svakojako; jako, vrlo, vele, velma in veoma; ujedno, zajedno; krivoma, skrovno (skrivaj), silomice (s silo), tajom, -a (tajno), uprav, -o (ravno), okomice (navpik), uzastopee (zapored), zasebice, napose, pojedinice, hotimice (hotč), nehotice (nehote), nemilice (nemilo) itd. Večidel so prislovi izpeljani iz pridevnikov in enaki sred- 104 njemu spolu nedoločne oblike: dobro, zlo, malo, mnogo. Ti se tudi stopnjujejo. Samo od pridevnika na ski je tudi pri¬ slov na ski: hrvatski, slovenski, njemački itd. B. Predlog. Predlogi dele se a) na nesamostojne ali neločljive, ki rabijo samo v zvezi z drugimi besedami: pa, fr a, fre , pro, raz, su n, pr. paberkovati, pradjed, praotac, prepisati, predati, pro- zor (okno), prerok, razbor (razum), razlog, soglasiti in b) na samostojne ali ločljive, ki rabijo sami za se in v zvezi z dru¬ gimi besedami. I. Predlogi z genitivom. 1. Bez, brez : Kakav danak bez jarkoga sunca? Jao sva- gdje svomu bez svojega. Bez društva neima junaštva. Sam je Bog bez grieba. Bez mala sto dukata. 2. do: Pjesma ide od usta do usta. Svo se mienja do volje božje. Mački je do igre a mišu doplača. Stoje tebi do toga ? Doraste do vranoga konja i do sedla. Pri števnikih stoji do časi pleonastično: Umrle ti do dvie kčeri moje. Da ti kažem do dvie, do tri rieči. Pa čujte me, do tri paše mlade. Dodaje se tudi do kakor prislov pred druge predloge: Kad je bio do blizu Budima. Cekavši do pred zoru. Do pod svoju kulu. 3. iz. Puče puška iz gore zelene. Udarit če kisa (dež) iz oblaka. Viknu Miloš iz grla biela. Krenuše iz polja svatovi. Iz robstva ikad, iz mrtvieh nikad. Cesto u veče plače, koji se je iz jutra smijao. Iz početka svaki svoj posao radi dobro. Al evo ti jada iznenada. Tako tudi sestavljeni: izmed , iznad, izpod izpred , izsriecl , izvan, izza (iza): Izmedju ostalih pjesama pjevaju i ove. Lju- tit kao zmija izmedju gospodja (med gospojnicama, med ve¬ likim in malim šmarnom). Iznad njega koplje (strele) prele- 105 tilo. Iščeraliu ispod Beča Turke. Svaki izpred svoje kuče neka mete. Isried zbora se diže. Izsried cvieča doleče golu- bica. Lasno je iza grma strijeljati. Iza zime toplo, iza kiše sunce. 4. od: Ti se hočeš dijeliti od svijeta bijeloga. Operi se od grijeha svojijeh. Od smrti nema lijeka. Tako brate, od Ko¬ sova danka boj se težak bije bez prestanka. Sire je nebo od mora, duže je more od polja, brže su oči od konja, sladji je šečer (slador) od meda. Nit si junak, nit si od junaka. Od dvije smrti niko negine. Negori obraz od sunca več od poštenih ljudi. Od jednoga udarca dub ne padne. Od prilike (ungefahr). Z genitivom se dalje veže mnogo prislovov^ in samostalni¬ kov: blizu, blizo, daleko, dno in sestavljeni: dodno, izdno, nadno, podno, udno, duz — uzduz (poleg, kraj, ob), izim, osim (razun), kod — kon (pri, poleg), kraj in sestavljeni: nalivaj, ovlcraj, onkraj , pokraj, ukraj , iskraj, krom (razun mimo), mjesto — namjesto, umjesto, mimo, nakon, nakom, na- pokon (na koncu, za, po), niže, oko — okolo, polag, poved — spored, uspored (poleg), poslije i prije (poznej, prej), preko, put (proti), poput (kakor, enako), radi — rad — zarad, porad (zavoljo, za), razi — razma (pri), sbog (zavolj), sried, usried\ posried, nasried, stran, nslied, vrh, vrhu, povrh, više, van, izvan. Primeri: Znaj, da bistre ove vode izdno mora izhode. Malo praha udno groba. Ko (= tko) rat (vojsko) želi, kod kuče (doma) ga ima. Kod sve kradje pa na božič bez mesa. Nije kod pameti. Duša mu je kod Boga. Djevojka sedi kraj mora. Svi dvoranici odoše krom sobara. Mjesto sebe poslat ču ti brata. Podjoše svati mimo dvora. Oko ognja kolo igra. Oko njega dva nejaka sina. Pade slana okolo Mostara. Nitko nije blag osim jednoga Boga. Voda sve opere osim grijeha. Nišam više imao druga osim Boga i sebe jednoga. Poved svih muka ostao je do smrti pri pameti. Pored Jele Ivu uko- paše. Poslije kiše japundže (plašča) ne treba. A za jade niko i neznade poslije Boga i srdašca (srčica) moga. Črni vran pole- tio preko mora. Sladja smokva preko plota. Loža (trta), koja višeputa preko ljeta ucvati, i radja. Pjesnik leti poput ptice. Podje put Stambola grada. Hoču moju izgubiti glavu radi krsta (križa) i bogorodice (— matere božje). Izbranijeh radi skratide se dani. Po daruj te, obradujte porad Boga jedinoga rad časa umrloga (smrtne ure). Rašta = radi šta = zakaj. Stanujem razi zemlje. Zlog sirota sunce sjaje. Nasred gore sagradicu (sezidal bom) crkvu. Udari ga posred srca živa. Gladan kurjak (lačen volk) usred sela ide. Vrh gore viju se oblači. Od dno pete do vrh glave. Ja sam bila, ja sam dan- gubila, više bijela grada Biograda. Vodasve nosi (= odnaša) izvan sramote. Dodje izvan sebe (ausser sich). Izvan očiju, izvan pameti (izpred oči, iz misli). Sad neimadem mn tebe. II. Predlogi z dativom. 1. k, ka: Svaka tiča k svome j atu (krdelo, tropa) leti. Ljubav k narodu. Šalje njega ka Kraševcu gradu. 2. prama, prema (proti, naproti): Ti traži hrdju prama sebi, a ja du junaka prama sebi. Narod je jedna jedinaosob- nost, prema kojoj su pojedini ljudi ono, što prema tielu po¬ jedini članci. Od Kupe prama sjeveru dižu se brda. 3. Proti-v-va, procu, proč , suprot , suproc: Proč krstjanom ona nede vojevati. Koliko je grieha suproč duhu svetomu. Tu in tamo se ta predlog veže z genitivom, časi z akuzati- vom. Otide protiv neprijatelja. Pogibe (aorist) na boju pro- tiva Turaka. III. Predlogi z akuzativom. 1. kroz, kroza, (skoz): Igla, ako i kr oz zlato prodje, gola izidje. Prošao i kroz sito i kroz rešeto. A kroz suze gujevno (srdito) pregovara. Konj se kroz dlaku nehvali nego kroz brzinu. 2. niz, niza (doli po, po) protivno uz: Pa pogleda niz 107 brdo. Roni suze niz bijelo lice. Pogledajte dole niz Kosovo. Sto podje niz vodu, nevrnu se uz vodu. 3. uz, uza (gori po, ob). Bježi robje (= robovi) uz goru zelenu. Junak ide uz brdo. Lijepo ti je pogledati uz visoko vedro nebo. Uz vodu težko je plivati. Uz sav svoj trud ne- može nista steči (predobiti). Uzput (unterwegs), uzprkos (vkljnb)* 4. nuz, nuza (poleg, ob): IV. Predlog z lokalom. Pri : Lakome su oči pri pogači. On nije 'pri pameti. Pri največoj grmljavini najmanje kise. V. Predlogi z genitivom in instrumentalom. 5. sa a) z gen. (sl. s, z): S glave počima riba smrditi. Dunu vjetar sa planine. Dok s gore nepoleti lisce. S konja na magarca (osel). = Sa zla na gore. S večera (zvečer), s jeseni. Tildi o vzroku: Ja du s tebe izgubiti glavu. Sa šta (zakaj) brate, ode u hajduke? S toga (zato) sam ti tužan i neveseo. Nece biti s gorega (ne bo zlo, napčuo). b) z instr.: S kim si, onaki si. Gora se s gorom nesastaje, a čovjek s čovjekom vazda. Bolje je znano s raanom (po¬ greška), nego neznano s falom. Navali na mene s ukorom (graja) i psovkom (psovanje). Išla bi baba u Rim, ali nema sa čim. Opomba: Orodje , ali sredstvo stoji v hrv.-srb. vselej brez predloga n. pr. Nakon boja kopljem (sulica) u trnje. Piše se rukom i peroni. Tiča leti krilima. Umij mene studenom vodi,- com. Te se gora preodene listom, a zemljica travom i evle¬ tom. Kud on okom, oni skokom. VI. Predlogi z akuzativom in lokalom. 1. Na a) z akuz.: Izidi de djelo na vidjelo (na svetlo). Izidje na goru, da se pomoli Bogu. Narod se diže na oružje. Doci du ti na prolječe (spomlad). Vojvodstvo si na sablju 108 dobio (sb sabljo). Nemogu na ino (dnigač). Lakom, pohlepan na blago. On hrani na svoje dvie rake deset duša. b) z lok. Bog na nebu a car na zemlji. Ko se na tudjima kolima (voz) vozi, ne če daleko otici. Koga nema na djelu (delu), nema mu diela (od dio — del, pars). Na jednom se volu nemože orati. Hvalim ti na prijateljstvu i ljubavi. Držim ga na svo¬ jima rukama. Mili Bože, na svemu (za vse) ti hvala. 2. o, ob, oba a) z akuz,: Sedlom bije o javorje, a kopitom o mramorje. Ob noč ide, a ob dan počiva. Ili loncem o ka¬ men ili kamenom o lonac, težko loncu svakojako. Ob zimu, ob ljetu. b) z lok.: Nosi pušku o ramenu, sablju o pojasu. Snieg pade o Djurdjevu danu (o sv. Jurju). O rukama i o štapu (palici) se vučem. O glavi mu se radi (po življenju mu se streže, o glavo mu gre). O klinu visi, o zlu misli (puška). 3. po a) z akuz.: Ne kaže baba, kako je san snila, več kako je po nju (za njo) bolje. Ne zlo po junake, gore po djevojke. Po što kupio, po to i prodao. Po Boga svetoga, neču te prevariti. U zao čas po se i po svoju glavu. b) z lokalom: Po smrti nema kajanja (kesanja). Teško majci po djevojci. Redom pada krdja po junacih. Reci po duši (go¬ tovo resnico). VII. Predlogi z akuzativom in instrumentalom. 1. Med medju a) akuz. Hajduci se ne broje medju ljude. b) z instr. Medju vatrom (ognjem) i vodom biti. Crn ti obraz medju bračom. 2. nad nada a) z akuz .: Nada te se nenašlo junaka. Nije zmije nad vojvodu Janka. b) z instr.: Nada mnom nemaš nikakve vlasti. 3. pod, poda: a) z akuz.: Soko se diže nebu pod oblake. Pod šilu (s silo). b) z instr. Teško nogama pod ludom glavom. Brigu (skrb) pod glavu, pak spavaj: Bog če izbrinuti. 109 4. pred, preda a) z akuz .: Dodi ce sunce i pred naša vrata. Pred zoru se mrzne. b) z instr.: Sede pred ovcama, kao mjesec pred zviezdama. VIII. Predlog z genitivom, akuzativom in lokalom. P a) z gen. (sl. pri): Ni prsti u ruke (na roki) nijesu s vi jednaki. Našla si milost u Boga. TJ Boga su pune ruke. Traži u ciganke kisela mlieka. b) z akuz .: Tko u boj neide, taj negine. TJ kakovo kolo dodješ, onako i igraj. Ruke šire, u lice se ljube. Tko u ljeto neradi, u zimu gladuje. c) z lok. TJ svakoj kuci ima doma. TJ dobru se neponesi, u zlu se neponišti. IX. Predlog z genitivom, akuzativom in instrumentalom. Za a) z gen. Bolje je neprijatelju po smrti ostaviti, nego od prijatelja za života iskati. Za Lazareva vladanja. b) z akuz.'. Brini se svatko za se, a Bog za sve. Milo za drago; šilo za ognjilo; žao za sramotu. Za svašta dosti. De- snom ga je rukom uhvatio za desnicu i za britku sablju a lijevom za grlo bijelo. z instr .: Teško vuku, za kime nelaju, i junaku, za kim negovore. Teško torne, ko za tudjom pameti ide. C. Veznik. Vezniki dele se na priredne (hr. uzporedne) in podredne. I. Priredni so: 1. vezami ali spojni: i, a, te, ter, takodjer, pak, ai,pa i, da i, dapace i, ni, niti, ne samo — nego i, več i, pače i; ne samo ne — nego niti, več niti, pače niti. N. pr. Uzmi te jedi. Ima hljeba a i novaca. Tuga našla biedu pak se posestrile. Skoči pak onda reci bop. Niti grmi, nit’ se zemlja trese, nit 110 udara more u bregove. A sad od vuka nigdje ni traga ni glasa. Odputova otac, drl i bolestna majka. 2. ločivni (razstavni): ili, oli, bud, budi , Uiti, aliti, da, ili pak. N. pr. Ili kupi halat (orodje) il’ ostavi zanat (obrt). Dodji k meni bud u jutro bud na večer. Nenadjoše me kod kuče, ili pak u tolikoj pobuni nitko i nedodje po me. 3. protivni : a, pa, kako, li, nasuprot , ali, nu, no, nego, več, da, dapače, ipak, opet, sa svim tim, pri svem tom, nza sve to. Ja dodjoh a on ode. On neide u bielu crkvu, več on ide u to polje ravno, te on sije bjelicu šenicu. San je laža a Bog je istina. Ne resi ga ni srebro ni zlato, nego krepost i man- tija črna. Majka tukla, majka bila, ipak mi je majka mila- Sila Boga nemoli, ali Bog šilu još manje. Svagdje je dobro, ali je kod kuce najbolje. Diete nije najmanje zapiskalo, da¬ pače se je pomalo utišalo. 4. vzročni (uzročni): bo, jer, jerbo ; sto, jer da. Kudgod ideš ponesi, jer tko nosi neprosi. Ovo drvo nemože nikakova ploda donieti, jer nije cvalo. Covjek može dobro činiti, zla se okaniti, jer imade slobodnu volju. Zato je išao noču, što danju nije smio od sunca, da se neraztopi. 5. sklepavni (zaključni): te, pa, dakle, zato, i tako, s toga, sbog toga, radi toga n. pr. Ovo drvo nije cvalo, dakle neče roditi. Staklo je krhko, radi toga se nedade previjati. Zao mu je, što če dati blago, sa toga se vrlo rasrdio. Gradite sgradu naravnu, pa če biti sgrada jaka. Srbski se pisatelji drže izgovora i tako pišu Srbin i srpski. II. Vezniki podredni so : 1. časovni (vremeni); kad, kada, kako, čim, tek sto, jedva sto, pošto, poklam-, prije nego', dok, dokle, doklegod, doeim. Kad u jutru svane, carev sin ustane. Otac, kako ga ugleda, daleko istrči predanj govoreči. Ali tek što se uhvate u kolo, dune nekakav vihar. Pokajte se, dok imade dana, dok je doba. Pošto se on vrati, onda mu stane (poeme) govoriti. Kad ideš k vuku na pir, povedi psa uza se. Neleti, dok ti nenarastu krila. Dok je glava, bit če kapa. 111 2. pogojni (pogodbeni ili uvjetni): da, ako, kad li, ako li, samo ako , mn ako, mn da. N. pr. Ako zima ustima neujede, ona repom ošine. A ljubimo li nauku i poziv, koji smo iza- brali, onda smo osigurani. Zaludu (zastonj) je začina (zabel), kad nije načina. Sto bi drvo, da neima lišča. Sta bi ptice, da im pjesme neima. Ako sam zaslužio ovaj novčič, neka pliva povrh vode; ako li nišam, neka potone na dno. Da se za zelen bor hvatim, i on bi se zelen osušio. Da zmija okusi od mene, otrovala bi se. 3. vzročni (uzročni): kad, buduč da, sto. N. pr. A tko da se usudi izreči, da li je u naravi pretežnije polje, da li pla¬ nina, kad je postavljeno od Boga i jedno i drugo ? Buduci da se zna, što je u pismu, molio sam, da se pro- čita. Kaje se, sto sam ga namolio, da mi pomogne. Srbski se spisatelji po tom diele na dvoje, što jedni u pisanju rieči gledaju na korien. 4. dopustni : premda , akoprem, premako ; da i, ako i; sve da i, budi da; ma, mokar. Ako smo si brača, nijesu kese (mo¬ šnje) sestre. Ako je i rdjavo (zlo) vrieme, putnici putuju. Ako i sedam puta padne pravednik, opet U3tane; a bezbož- nici propadaju u zlu. Premda se smiješ, srdiš se. Sve da i jesi zdrav, morao bi umjerenije živiti. Vjetre, vičem, jače du- vaj, ma brod raznesao; vale, more, jače gruvaj, ma me za- kopao. 5. namerni: da, da ne, eda, neka; ne bi li, da tim, da što, da to: On prodaje devet vinograda, ne bi li se odužio duga. Pusti mene tvorne gospodaru, ne bi li mi izlečio jade. Moli- čemo Boga istinoga, nek nam dade ključe od nebesa. Pošljite mu list knjige biele, neka dodje gradu Vučitrnu. Zamolimo gospodara, ne bi li nam dao sinka svoga Marka, da nam pokaže put. 6. posledični; da, te, da ne n. pr. Grmi, da se zemlja trese. Dvie črne oči proniču čovjeka tako, te mora vjerovati, da su same te oči več kadre potuči dušmanina. 7. primerjavni (prispodobni): kano, kao, kako; poput, nego 112 kano sto, nego sto , kano da, kamo li, nehno li (nikar): Vo¬ lim skočit u vodu Moravu, nego ljubit na sramotu Turke. Nebo je crveno, kao da je krvlju obliveno. Bolje je jelo od zelja, gdje je ljubav, nego od vola ugojena, gdje je mržnja, Sram je mene u oči gledati, a kamo li s tobom besjediti. Agin čador (šator) ine nadkriljuje kano labud ptica biela biele ptice golubove. Kud če suza neg na oko. 8. vpramvni (upitni): li, da-li, je-li, jeda-li; ne-li, zar : Ne- pada li kila s neba? Zar može brat ubiti brata? Zar če i knez s nami ručati? Zar sam ja čuvar brata svojega? Eda li je gromovita ga gdjegod udrila striela? Da li mi oči dobro vide? Opomba: Od tega li treba ločiti čestico li, lje, ki povdarja in podiguje značenje besede, b kteri spada n. pr. Velik li si, Bože moj! Golema li čovjeka! krasna li mi prijatelja! D. Medmet. Medmeti (uzkličnici) so besedice, ki naznanjajo dušne ob¬ čutke in ne stoje v nobeni zvezi z ostalim gevorom. Delč se na modmete 1. veselja: a, ah, ha, aha, oho, ala, haj, 2. žalosti : no, jao, joh. joj, ah, oh, uh, vaj, vajme, kuku, kuku le, pomegaj, jadan, bolan, 3. zacudjenja: o, oho, ihi, ala, gle, nu, nuti, 4. nepovoljnosti: uh, hu, pi, 5. smeha : ahaha, ihihi, uhuhu, 6. spodbujanja: de, deder, dederte, 7. pozivanja: o, oj, ho. Kazun teh je mnoga medmetov, ki posnemajo naravne gla¬ sove n. pr. tresk, mu, miau itd. BERILO. Putnik. (Od P. Preradovica.) Bože mili ; kud sam zašd! Noe me stigla u tudjini. Neznam puta, neznam staže, Svuda goli kamen gaze Trudne noge po pustini! Još konaka nišam naš6! Sjever brije s snježnog brda! A tudjincu siromaku Još je veci mrak u mraku, Još je tvrdja zemlja tvrda! Na okolo magla pada, Zastrta je mjesečina, Nevidi se zviezda traga: Majko mila, majko draga, Da ti vidiš svoga sina! Da ti vidiš njega sada Okružena od zla svega, Ti bi gorko zaplakala, Ruka bi ti zadrbtala, U žalosti gr led njega! Zašto tebe nišam slušd, Kad si meni govorila: „ Neidi sinko od matere, Koja melcan krevet stere Tebi usred svoga krila!" „ N eidi sinko, draga dušo, Nej d’ od krova otčinskoga, Tudja zemlja ima svoje, Nepoznaje jade tvoje, Tudja ljubav ljubi svoga.“ Govoreč u sebi tako, K jednoj kolibici klima, Koju spazi iznenada Umoreni putnik sada I zakuca na vratima. Otvorajuč sve polako, Zamišljena tko če biti? Glavu pruži jedna stara: „ Daj u ime božjeg dara Bako meni prenočiti!" „l J rimila bib tebe rada, Ali vidiš, da spavaju Ovdje sinka tri i kčerce, Koje cielo majke srdce I svu kuču izpunjuju.“ „Nij daleko več od dana, Več pozdravlja pievac vile, Dok zagrije danak boži, Malo vatre bar naloži, Da otopim smrzle žile!" „ Vatra mi je zapretana, Drva uemam skoro nista, Ovo malo, što unutra, Treba mojoj djeci sat ra, Kad se skupe kod ognjišta. 11 „Za tudjinca nista nemaš, Tudja maj ko, kad te moli! Tudje diete tvoje nije.“ — S tim mu grozno suze dvije Niza lice kapnu doli. Gdje su ruke tvoje maj k e, Sad da skupe suze sina? Gdje koljeno da počine, Da ti težko breme skine? Gdje je tvoja domovina?! Ko da su mu zmije ljute Ovim riečmi srce stisle, Ukočeni putnik stoji, Leden znoj mu čelo znoji, I otimlje mozgu misli. Ali oči uzdignute K strani gleda — ali onamo, Gdje od drage domovine Svako jutro sunce sine, Tam ga želja nosi — tamo: „Tebi opet duša diše Tebi opet srdee bije, Domovino, majko sreče, K tebi opet sin se kreče, Od radosti suze lije: Primi opet tvoje diete; Primi, viek če tvoje biti, Ljubit tebe svako doba, TJ tvom polju daj mu groba, Tvojim cviečem grob mu kiti!!“ Četa. (Iz „Smrt Smail-age Cengijiča“ od Ivana Mažuraniča). Podiže se četa mala Na Cetinju Gore črne; Malena je ali hrabra. U njoj jedva sto junaka; Ne junaka biranijek Po obličju ni ljepoti, Več po srcu junačkome. Kojino če udariti Ne na deset, da uteče, Nego na dva, da ih sieče; Kojino če umrijeti Za krst častni, kiem se krsti, Za krst častni i slobodu zlatnu. Čudna četa nekupljena, Ko se ina kupi četa; Tu se neču kano drugda: „Tko je junak, na ž dri jelo!“ „Na ždrijelo, junak, tko je!“ Tu nejeknu jeka kršna. Več ko tajni glas duhova, Kojiem zbore višnji duši, Sapat tamni Gorom crnom S jedne stiene k drugoj prhnu, Ter gle čuda! proz mrak scieniš, Studen kamen prima život, Drbčc, gamzi, aiže glavu, Iz tvrdoga stanca snažnu Pest pomalja, nogu krepku, I proz mrazne živce vruča Rek’ bi krvce vri mu rieka. Vidiš zatiem pušku dugu, Put nebesa gje se koči, A što struka o pojasu Vierna krije, tvoje oči Tog nevide; ... nu mrak gušči Sve ti otč nočno biče; Ode vojnik, odkud glas doliče. Doba ’e gluho tamne noči. Oblak krije zviezde jasne, Noč i struka gvoždje sjajno. Idje četa nočna, tamna, A pred njome vitez vrli: Drug da drugu o njem šapne, Šapčuč bi ga Mirkom zvao. Idje četa, ali kamo? Man češ pitat četu istu. Man češ pitat brze munje I gromove gromke mani, Kud se ore iznad gore? Kad ti vazda odgovore: „Ne mi, ne mi, no gromovnik, Kom’ valjade svi da dvore!“ Idje četa, kuda? kamo? Sam on znade, koj’ je gori. Valja da je griešnik težak, Na kog hode da obori Talcu šilu svrh nebesa Sud njegove pravde vječne. Stupa četa tiho i gluho Posried tisieh, glusieh tmina. Ni tko šapce, ni tko sbori, Ni tko pjeva, nit se smije. Od sto glasa glasa čuti nije. Ved ko oblak gritda težka Težko u krilu biče krije, Pršec muklo, prietec muklo Poraz kraju, gdje se vije: Tako i četa tminom obavita, Ko desnici podoba se višnjoj, Stupa muče, nek se krivci uče I)a, jer grom se neoziva s mjesta Na krivine, tiem sigurni niesu: Jer što kašnje, sve to jače tuče. Ne zvekece gvoždje svietlo, Niti grme smrtne cievi, Ni na lagan stupaj nogu Ozivlju se sjajne toke: Ved ko znajud, koga nosi, Pod opankom hrabre djece Podaje se vrlet tvrda., A vrletna nize brda. Vjerna uz druga drug koraca Nerazlučno, vjerno i tvrdo, Ko blizanci zviezde jasne, Kad sunčani zrak ugasne. Komljani im i Zagarač, Bjelopavlič ljuti k torne Davno veče s traga ostaše, Ter več gaze lomne Rovce. A za Rovci družba nočna, U prozorje rane zore, Na M oraču slavnu pade, Od Morače hladne vode Ime zemlji koj’ izvode. Hrabra četa dan danovat Na Morači hladnoj sjela. Tko se snizi k rosnoj travi Sankom kriepit snagu tiela; Tko ljut oganj puški ogleda I fišeke smrtne broji, II ostricu pouzdanu Vjernu nožu gladilicom gladi; Tko izvabiv iskru iz kremena Tvrdiem nadom, ter u šušanj laki Zapretav je, pak navaliv granja Za čas malen dahom junačkiem Plamen piri; a tko darak Stada krotka, četvrticu ovna, Na ljeskovu veseo vrti ražnju, II bijela križku sira Iz utrobe vjernoj torbi vadi. Ožedni li? Morača je blizu; Treba F kupe? ima dvije ruke. U to i dan več rudjet poče, I susjednoj u planini Javit krdo čnješ glas pastiera, Kojemu se zvonko oživa, Prehodnika ovna zvono. Kad al eto inoga pastiera, Gdjeno krotak k svome stadu grede, Neresi ga ni srebro ni zlato, Nego kriepost i mantija črna. Neprate ga sjajni pratioci Uz fenjere i dupliere sjajne, Ni ponosnieh zvona sa zvonika: Več ga prati sa zapada sunce I zvon smjeran ovna iz planine. Crkva mu je divno podnebesje, Oltar častni brdo i dolina, Tamjan miriš, Sto se k nebu diže Iz cvieta i iz biela svieta I iz krvi za krst prolivene. Kad se četi bliže prikučio Vriedan sluga vrednjeg gospodara, Božju joj je pomoč nazivao. Pak okupiv hrabre vitezove, Na studen je kamen pokročio, Studen kamen, al je srce vruče. Dobar starac četi besjedio: „Djeco moja, hrabri zatočnici, Vas je ova zemlja porodila, Kršovita, ali vami zlatna. Djedi vaši rodiše se tudier, Otci vaši rodiše se tudier, I vi isti rodiste se tudier: Za vas Ijepše na svietu neima. „Djedi vaši zanj lievahu krvcu, Otci vaši zanj lievahu krvcu, Zanj vi isti krvcu prolievate: Za vas draže u svietu neima. Oro gnjezdo vrh timora vije, Jer slobode u ravnici nije. „Vas, koji ste vikli torne Boraviti triezne dane, Tko vas liaje, plode 1’ krši vinom? Tko vas haj’e, plode 1’ krši žitom? Tko vas haje, plode 1’ krši svilom? Dok po vrelih hladne vode ima; Dok po dragah bujna stada mhču; Dok po brdih sitna krda bleje? „Praha imaš; olova ti dosti; Desnica je jaka u junaka; Izpod vedja oko sokolovo; U prsieh vruče srce kuca; Vjera ’e tvrda, njom okrenut neceš; Pobratima pobratim te pazi; Vierna muža grli žena vierna; Dar ti djelom, plemenita pjesma; Gvoždja 1’ trebaš? Ture ti ga nosi: Eto svega, što ti srce prosi! „A1 nada s ve, što krš ovu kiti, Krst je častni, što se nad njom visi. On je, što ve u nevolji jači, On milostiv, što ve nebom štiti. „Ah, da vide svieta puci ostali Iz nižina, odkud vida neima, Krst ov slavni, nepobiedjen igda, Vrh Lovčena što se k nebu diže; Pak da znadu, kako neman turska Grdniem ždrielom progutat ga radeč O te krši zub svoj zaman krši: 122 Nebi trome prekrstili ruke, Dok vi za krst podnosite muke, Nit bi zato barbarim ve zvali, Sto vi mroste, dok su oni spali! „Za krst častni spravni ste mrijeti. Zanj se i sad mrijet podigoste, Srčbe božje brabri osvetnici: Al tko bogu vjerno služit grede, Cistiem srcem služiti mu valja; Cistom dušom vršiti onom treba, Koji vrši, bog što sudi s neba. „11 vas tkogod uvriedio brata, II nejaku dragi protivniku Život dignuv ogriešio dušu, Ili putnu zatvorio vrata, 11 do vjeru a krenuo njome, Ili gladnu uzkratio hranu, II ranjenu ne zavio ranu: Sve je grieh, sve su diela prika; Bez kajanja neima oprostnika. „Kajite se, dok imade dana, Dok je doba, djeco, kajite se; Kajite se, dok nije pozvana Duša k onom’, koji nebom trese, Kajite se, jer zemaljskog stana Tiek izmiče bjegud, kajite se: Kajite se, jerbo zora rana Nad de mnogog, kud za vazda gre se. Kajite se.“• Ali u grlu Dobru starcu riečca zape, A na siedoj bradi bistra 0 sunčanu kaplja zraku K d biserak sitan sinu. Valj da i njega mlada ljeta Uspomenom gorkom kore, Tere liečec stadu rane Sam se svoje sjeti boli : Dobar pastier, jer što kaže inom, 1 sam svojim potvrdjuje činom. Stoji množtvo razboljeno Blagom rieči starca blaga; Jaganjci su rek’ bi tihi, Sto bijahu gorski lavi. Taka čuda božja rieč pravi. Ali medju to tko se ukaza Pred očima čete krotke, Ter sto ruka za sto noža U jedan se časak maše? Čudno biče! sto srdaca Od nebesa svratit vriedno, I sto volja što uzhtije, Sve razorit ono jedno! Novica je, krvnik kleti. Novica je, pun slobode, Gdje k pobožnu stupa krugu, Ter pristupiv starcu bliže, Krepki ovako glas svoj diže: „Bogom bračo, hrabri Črnogorci, Nemašajte za oružje svietlo, Novica sam, al ne koji prije, Jer ne na vas, nego s vami gredem, Turskom krvi sad omastit ruke. U Turaka dosle što imadoh, Nemio mi sve ugrabi Turčin. Neosta mi neg desnica hrabra, I ta odšle črnogorska budi. A jer krstu nepodoba junak Nego krsten, žudim, krstite me, Jer me radit hitro nuka vrieme. Sto desnica na te rieči Oružja se manu ljuta, A sto očiju ko proz rosu Mješte sunca dhgu vidje. Mignil okom starac dobri; Morače mu kupu daše: „Vjeruj, sinko, u višnjega otca, I njegova od vijeka sina, I trečega milostiva duha: Vjeru vjeruj, spasit če te vjera!“ Reče i ljuta poli nevjernika Pred svjedocim planinam visocim I njih sini četom u planini. Tada starac oči podigao, Blage oči i bijele ruke, Ter je četu oprostio grieha. Pak je bogom darivati stade: Svakom momku po česticu daje Tajne pice, hljeba nebeskoga, Svakom momku po kapljicu daje Tajna pica, vina nebeskoga. Žarko sunce, divno čudo gleda, Grdje slab starac slabe kriepi ljude, Da im snaga bogu slična bude. Kada li ih okriepio starče, Sva se družba izljubila redom. 125 Stoji četa višnjeg boga puna, Ne ko krvav nož, kiem rana Zadaje se smrtna i težka: Več ko pero sveto i zlatno, Kojiem nebo za unučad poznu Djela otaca bilježi vitežka. Žarko sunce za pianinu sjede; Starac ode, četa dalje grede. Čudotvorni lokot. Narodna pripoviedka. Bila je jedna žena i imala sina. O vaj je hranio sebe i majku. Pasuč kravu brao je drva, te nosio u grad na pro- daju, a za one novce kupio bi kruha sebi i inajci. Tako jed¬ ilom vračajuč se s kruhom iz grada, nadje u šumi, kroz koju je proči morao, nekoliko pastira, gdje upravo hoče, da ubiju jedno psetance. Njemu se ovo smili i reče im: „Nemojte tudi to siromaško živinče, ta nije vam ništa skrivilo; radje ga meni dajte.“ A oni mu odvrate: „Sto nam dadeš za njega? Daj nam taj kruh." On im zbilja dade kruh i uzme psa sa sobom. Došavši kuči, zapita ga majka: „ Jesi li donio kruha ?“ Ne, nego sam za kruh kupio ovo psetance.® A ona mu reče: „čime čemo ga hraniti, kad sami neimamo, da sami sebe prehranimo?® „Ja idem opet brati drvlje, prodat ču ga, pak ču kupit kruha.® On zbilja opet otidje, nabere drvlja, proda ga i kupi kruha. Vračajuč se opet šumom, nadje one pastire, gdje kolju jednoga mačka i reče im: „Nemojte tuči tu živinu ta nije vam ništa učinila; dajte ju radje meni.“ A oni mu odvrate: „Što češ nam dati za njega?® — „Sto čete da vam dadem, kad ništa nemam.“ „Daj nam taj kruh.® On im dade kruh i odnese mačku. Stariča je željno čekala sina iz grada, a kad ga opazi, odmah gaupita: „Nosiš li mi kruha?® „Ne, evo sam mačka kupio za kruh.“ A majka če opet: „Neimaš 126 sam što da jedeš, a što če ti taj mačak?“ Ali on joj od¬ govori: „ Biti če i to od koristi; a sad ja opet idem, da be¬ rem drvlje, te da kupim kruha 11 . On ode i treči p ut, nabere, proda i kupi kruha. Ide kroz šumu, opazi pastire, gdje tuku zmiju, pa če im on: „Ne- mojte tuči te zmije, ta nije vam nista skrivila . 8 Oni opet zapitaju kruh za nju, a on im dade i vrati se sa zmijom kuči. Putem reče mu zmija: „ti me hrani, a kad odrastem, odnesti češ me kuči moj oj. “ Kako je kuči došao, odmah ga zapita majka: „Niesi li ni sad donio kruha ,? 8 A čemu si ti to donio?“ On joj reče: „biti če i to od koristi.“ Zatim ode četvrti put, da bere granje. Nabravši ga dosta, proda i kupi četiri hljeba kruha, te ga donese kuči. Tako se najedu svi: pas, mačka, zmija, majka i on. Itako je on hra- nio ove životinje. Zmija izraste velika, a on ju uzme, da ju nosi njezinoj kuči. Putem reče mu ona: „Kad dojdemo, da- vati če ti moja majka zlato i srebro, ali ti nista ne uzmi, nego neka ti dade onaj lokot, što visi za vrati. Kada budeš štogod htio, samo češ po njem pokučiti, i odmah izači če ti dvanaest mladiča, koji če te zapitati: Sto zapoviedate? Ti samo reci, što želiš, pa češ odmah dobiti . 11 Dodju zmijinoj kuči, roditelji zmijini pitaju ga, što hoče za to, što im je kčer donio. A on po naputku kaže: Ništa drugo, van onaj lokot, što visi za vrati . 11 Oni mu stanu go¬ voriti: „Moj dragi, to ti mi ne možemo dati, pa što češ se tim lokotom pomoči ? Daj da ti damo toliko novaca, koliko možeš ponieti . 11 Ali on če opet: „Što če meni vaši novci, samo mi lokot dajte . 11 Kad mu več niesu htjeli dati, obrne se, pa če poči. Videč oni, da neče drugo da primi, a bez plače ne bi pravo bilo da prodje, dadu mu taj lokot. Kad je malo putem odmaknuo, pokuša ono, što mu zmija rekla, te pokuca po lokotu. Odmah se pokaže dvanaest slugft i zapi¬ taju ga: „Sto zapoviedate ?“ „Ništa drugo, več da me odmah kuči postavite . 11 I odmah se nadje pred svojom kolibom. 127 Mati kad ga je vidjela, veselila mu se: „0 moj sinko, ipak si došao; kako je meni težko bez tebe bilo!“ „Ne bojte se, majko, od šele demo bolje živjeti. Ja sam donesao takovu stvar, s kojom demo lahko živjeti. “ I on s tiha pokuči po lokotu, a dvanaest se mladica pokaže: „Što zapoviedate ?“ „Za me, za mater, za psida i mačku jesti i piti. K I odmah sve budne. To se starici liepo vidjelo i obljubila si sina još više. Sada pade njemu na pamet, da se oženi, te reče svo- joj majci: „ Maj ko, idite kralju, nek mi dade svoju kder za ženu.“ Mati ga pokara: „Ne budali, sinko!" Nu on joj opet voli, neka samo ide. S početka se starica nije ufala podi, a napokon otidje i reče kralju, da bi njezin sin rado njegovu kder uzeti za Ženu. „Dobro“ reče car, „ako mi učini, što mu ja zapovjedim, dobiti de moju kder. Neka do sutra razmetne sve ove brje- gove, dokle moje oči mogu dosegnut, i neka najljepša pše¬ nica poraste, da budem ja od nje sutra kolače jeo; ako to ne učini, izgubiti de glavu.* Starica ode kudi plačudi, te reče sinu: „Sto si učinio, moj sinko! Kralj je rekao, da moraš do sutra sve brjegove, dokle mu oči dosižu, razmesti, i uči- niti da najljepša pšenica poraste, pak da kralj ved sjutra od nje kolače jede; ako to ne učiniš, izgubiti deš glavu.“ „0 majko, ako je samo to, onda je kraljevna moja." „Moj sinko to nije mogude, ti toga ne možeš učiniti.* „Ne bojte se, majko, mi idemo spavati, a sjutra dete vidjeti, što se je sve preko nodi napravilo." Povečeravši ode majka spavati. On pako pokuči po lokotu i odmah izkoči dvanaest sluga: „Sto zapoviedate?* „Ja hodu, da do sjutra budu ovi brjegovi raz¬ metani, dokle kralj očima doprieti može, i još da najljepša pšenica uzraste.* I sve se dogodi. U jutro ode starica s ko¬ lači kralju. Kralj ustavši se vidi, sve je učinjeno, a borne starica čeka s kolačem, te joj reče: „ Dobro, to je učinio; nu sada ti njemu reci, neka do sjutra izkrči sve šume, dokle okom dosedi mogu, a tamo da nastanu najljepši vinogradi, u kojih de se sjutra modi groždje zobati i mošt piti." Starica 128 se vrati opet sinu plačuč i kaže mu sve, što je kralj zapo- viedio. A on se samo nasmije i reče joj, neka samo ode spa- vati, a sjutra da če sve vidjeti. Majka ode spavati, a sin pokuči po lokotu, izadje dvanaest sluga i pitaju: „Sto zapo- viedati?“ „Ja zapoviedam, da do sjutra budu ove šume izkr- čene i da urodi najljepše groždje." I to se zbilo. U jutro kralj se ustane i vidi, da je sve gotovo, a starica, da s gro¬ zdjem i moštem čeka. Kralj joj opet kaže: „Reci sinu, nek mi j oš jednu stvar učini, da dobije moju kčer. Neka si do sjutra priskrbi toliko blaga i takav grad, k6 što ga imam ja; ako toga nebude, pasti če mu glava." Starica opet prodje kuči i reče sinu, što je kralj zapovjedio. Opet on pokuči po lokotu i kad je izskočilo dvanaest sluga pa zapitali: „Sto zapoviedate?" reče im: Sjutra moram ja imati ljepši grad nego što ga ima sam kralj, a svod jednak nek spaja oba grada. Uz grad budi liep i obilan vrt, a u njem svakovrst- noga stablja i svake vrsti ptica, koje če po njem pjevati. I opet se to sve dogodi. U jutro zapregne on najljepših šest konja i otide po kraljevska kčer. Kralj veseo zapovjedi, nek traje pir pet godina. Nu kad su več treču godinu gostili, uz- manjka kralju svega. Sada reče on, da če sada opet on tri godine gostiti. Medju gostovi nalazio se i morski kralj, ko j emu se bila svikla kraljeva kči. Kralj morski upazi, da nitko ne kuha, a da je uviek svega dosta. Stane bolje na nje paziti, i jednom zbilja upeti, kako on po lokotu tuče. Odmah se sjeti što je. Po noči, kad su svi spavali, ukrade onaj lokot, i pokuca po njem. Odmah se dakako pokaže dvanaest sluga, te ga pitaju, što zapovieda: „Da smo odmah ja ova žena i ovaj grad na crnom moru.“ I tako bude. IJ jutro prestraše se sva gospoda kad su se našla u prostoj kučarici. Mladoženja odmah znao, da je izgubio lokot. O ti dj e kralju i zamoli ga, neka mu čuva majku, a on ide tražiti svoj grad. I kralj na to pristane. On otidje sa svojim psom i mačkom. Za malo dodju do mora, gdje opazi svoj grad, te ga onoj dvojici pokaže. On se sje- 129 dne, nu kako jo bio umoran zaspava. Sada se dogovore pas i mačka, da idu po lokot. Reče pas: „ti ne znaš plivati, nu sjedni na mene, ja du te nositi." Tako dodju do zida, nu sada nije mogao opet pa3 napried; ali mu rečemačak: „Sad se ti mene ulovi. 11 I prispješe sretno do dvora. Nu sada ce mačak: „Ti ostani ovdje, a ja idem sam u nutar.“ Morski kralj je imao jednu mačku, pa kad je čuo mrnjaukati, reče: „Pusti mačku u sobu.“ Mačka to jedva dočeka, unidje u sobu i ukrade lokot, pa se opet vrati k vratam, te stane mrnjau¬ kati. A kralj de opet: „Pusti mačku van.“ Vesela ona dodje k psu, te mu kaza, da je ukrala lokot. Oni otidju preko zida i u more. Nu kad su ved blizu bili, smisli pas, kako če prilaskati svomu gospodam, da je on lokot donio, te reče mački: „Daj mi lokot, ili 6u te baciti u more.“ Nu ona mu nije htjela dati, i tako se stanu boriti. U borbi padne im lokot u more, i progutne ga jedna riba. Nu ma¬ čak ne budi lien sgrabi ribu, te joj reče: „Ako mi ne daš lokota, odmah du te zaklati. 11 Na to riba izriga lokot. Do- šavši k svomu gospodam, postave pred njega lokot. On se upravo probudio, pa de da ih pita, kako de u onaj grad. A oni mu odgovore, da su lokot ved donieli. On veseo uzme ga u ruke i pokuca Odmah izadje dvanaest sluga, koji ga upitaju: „Što zapoviedate ?“ „Ja hocu, da moj grad tamo dodje, gdje je i bio, ali u njem i onaj kralj s mojom Ženom. 11 Opet se sve stvori po njegovoj želji. Sada dodje on u grad a žena ga veselo dočeka. Morskoga kralja baci u more, a oni su posije liepo i veselo živjeli. Cirknicko jezero. Izmed obronaka julskih Alpa u Kranjskoj razli se glaso- vito cirknicko jezero. Sav sviet čudi se od pamtivieka ovomu čudu i čudnoj zagonetki u naravi. Prostrlo se jezero divno kao sjajno ogledalo na tri četvorne milje. Iz jezera se uzpelo na vidik pet otoka, a na jednom 9 130 namjestilo se selce Otok. Nekoliko potoka unj se izlieva. Obiluje ribami i vodenimi pticami, a ciela mu je okolica upravo rajska. Na sjeveru mu se podigla gora Slivnica, a na jugu i zapadu veliki Javornik. Oko jezera nanizalo se devet sela, dvadeset crkava i dva gospodska grada. Kad navale pa¬ dati velike kile, onda se jezero razširi, a kad suša dodje, iz- čezava jezero, voda se spusta tamo dolje u. tajni podzemni sviet; a prate ju ribe i sve ptice vodene. Kad poeme taj čudni pojav, zazvone zvona u svih okolnih crkvah, zovu ljude onih sela oko jezera, neka se požure lovit ribe. Od časa do časa biva površje sve niže i niže, na dnu jezera sva je zemlja luknjasta, pak brzo guta vodu. Neizmjerne pod¬ zemne špilje primaju vodu u se. Sunee razasjalo se po dnu jezera i osušilo ga. Radin čovjek kosi travu na onom rnjestu, gdje je prije daleko z vrha ribu lovio, usudi se i .sijati: po¬ sije si hrži i pšenice. Prije razpinjao mrežu, da ribe lovi, a sad evo po dnu je¬ zera pošao s puškom, da na divljač puca. Tako je eto pravo, da sav sviet ovo jezero slavi, i istina je, da čovjek u njem ribari, lov lovi i žetvu žanje. Kad guste kise navale, prodire silovito voda izpod zemlje na sve luknje. Podzemni sviet izriga opet sve ribe i vodne ptice. Za dvadeset i četiri $ata opet se stvorilo čitavo jezero kao što je i prije bilo. Ovo je jezero u savezu sa silnimi podzemnimi špiljami vodk, koje su niže i više od njega. Kad one p&dnu jezera nestane, a kad se one dignu, postaje opet jezero. Tako se tumači taj čudni pojav. Bledsko jezero i bohinjska dolina. Od Drag. Jambrečaka. Divna li je zemlja susjedna nam Kranjska! Nije ni tolika kolike su tri slavonske županije, a brojem pučanstva jedva ih nadmašuje Ali na to j miloj, maloj zemljici nakupila je majka priroda toliko krasota, tu se je, reč bi, iztrošila. Ne 131 treba tančine prirodoslovca , da udješ U trag dražestim ovim, dosta je nešto malo zdrava smisla za krasote prirodne, da slivatiš i očutiš nježnost, veličanstvo i razkoš, kojom ukrasi priroda domovinu naše braee Slovenaca. Zelene bujne prodolice, kao usred Alpa, — umilna roman¬ tična jezera, kakovih još samo u Svajcarskoj i sjevernoj Ita¬ liji imade, — visoke planine velieajna i čarobna oblika, od- ozdo opasane gustom gorom, a na vršcili goletne, — plodne prodolice, pa ©pet kamene bezkrajne ravnice, prave pustinje, gdje na milje ne vidiš ni da bi stabalca, gdje kadikad zaurla silna bura, koja obara stolietne dubove kao djetinju igračku, ■— vodopadi, bujice, ponori, čudnovate špilje, podzemne rieke i jezera, — priroda gotovo nebna dražesti i čara, počam od nježnog pa do strahovitog, kojim nije obilno nadarila liepu Kranjsku. Zenica je Kranjskoj bledsko jezero, a pored nje bohinjska dolina. Zeljezniconi odvezosmo se iz Ljubljane preko Kranja do postaje Radolce, gdje se je toga dana slavila svečanost Pre¬ šernova. Posije svečanosti krenu čitava povorka put bledskog jezera. Nskon hoda od poldrag sata stigosmo na vrh briega te prviput nazriesmo jezero. Vidik je u istinu nenadan. Nitko živ ne bi izgledao toli pitomu, uljudnu okolicu usred kršnog Krasa. Zelenom obalom modrog jezera redaju se izmjenice livade i šumiee, iz kojih se pomaljaju biele čiste kučice. Usred jezera stoji otočič silnimi dubovi obrašeen, a na vrhu mu crkvica. S desna na skutu strme hridine leži selo Bled sa župnom crkvom. a na vršku obali stoji kupalište. Sve to zaokružuju i obuzimlju pitonii zeleni brježuljci, a iza brježu- ljaka planine, a nada sve digao se kralj kranjskih brjegova starac Triglav! Kakova je zemlja, takovi su i ljudi. Ta nije svejedno, od¬ raste li čovjek usred kraja liepa i uzvišena, ili usred jedno- dušna i dosadna. Puk je tuj krasna stasa, liepa obraza, ne- obično čist i pobožan. Medju djevojkami ima takovih krasota, pravilna lica kao usred rimske Campagne. Kosu glade skro- 132 mno za uho, te po običaju slavenskom pletu u dvie kite. Jezero je čisto kano vedar dan i ako ga ne uzmuti povje- tarče, vidi se do tri hvata dubine na dno, na kom se njihaju raznovrstne tanane trave i mahovine. U takovu raju mora, da niče pjesma. Bledjani vazda pje- vaju, a pjesma im je jednostavna i srdačna. O crkvici na otoku ima mala pričica. Sva dolina bijaše gusta dubrava, a usred nje stajao kip majke božjn. Jednoga dana privedoše objestni pastiri svoje ovce, da obližu kip i u taj čas sve propade u dubinu i tako posta jezero, a u sredi jezera pomoli se kip Marije. Za pomirbu sagradiše stanovnici crkvicu. Otočič je malen ali ljubak, baš kako se slaže sa jezerom, koje je od prilike pol sate dugačko, a četvrt seta široko. Kamene skaline idu od obale uz brdo do crkvice. Usred crkve visi uže od zvonca, kojim svaki putnik pozvoni, jer se veli, da se sve želje, koje pobožuik u onaj čas goji, izpunjuju po zagovoru Marije. To se zvonce razliega dolinom toli krotko i milozvuko, da i neliotice potiče čovjeka na po¬ božnost. Osim toga čuju pravi Bledjani na velike svetkovine iz tih jezera zvonce i vjeruju tvrdo, da na dnu jezera stoji crkviea. Dočim se je isti dan veči dio putnika vratio natrag uLjub- ljanu, ostade nas desetak Hrvata preko noči u Bledu, te rano u jutro krenusmo na više sati udaljcno jezero Bohinjsko na podnožju Triglava. Dobro sagradjena cesta ide uz najroman- tičniji kraj, sad strmo iznad pjenušave Savice, sad opet me- dju visokimi jelami i smrekami, izmedj ostrih grebena Krasa, sad preko zelenih alpinskih livada, na kojih obitavaju mili- juni pčelica. Ima četiri sata dobre vožnje do sela Bistrice. Tu stadosmo te se tečnimi pastrvami okriepismo, kojimi po¬ tok Bistrica i Bohinjsko jezero svake vrsti — i crvenimi i modrimi obiluje — a tad potjerasmo dalje do jezera. Jezero bohinjsko dugačko je jednu uru, a nešto preko če¬ tvrt ure široko. S dema i s lieva zatvaraju ga dvie vrletne gole planine. Dojam posve je različan od umilnog bledskog 133 jezera. Tišina tu vlada i plaha sarnoda, a vršci sivkastih pla¬ nina uzpinju se niemi, otajstveni sred ove puste zabiti. Sad puee na obali puška. Sve se planine potresoše, a za kratak čas začu se silna grmljavina i rogobor. kano da je gdjegod u bližini silna kanonada — to je jeka u tom labirintu pla¬ nina. Tajnu sjetu razbija ti tek srebren tračak, što ga s da- leka tek u jednom zakutku opažaš i o kom ti naš brodar veh, da je izvor Savice. Još pol ure valja se voziti, a tad stigneš tekar na krasnu, zelenu livadu, pokrivenu najnježni- jim cviedem — koje evate u nas u svibnju i — mekom kao svila travom, a po njoj stotine krava, koje plaho zaviruju na varošku nepoznatu gospodu. Pa preko te livade penji se i penji preko granja i korienja, preko stabalja i krši sve do vrška, gdje stoji spomenik nadvojvodi Ivanu, to urn dobrotvoru kranjske zemlje, gdje nam se ukaza u svem svojem veličan¬ stvu vodopad Savice, pošto smo pol sata prije čuli glasan tutanj i buku. Okorni ta stiena, gola golcata otvorila red bi čeljust, te izbacuje debelu rieku, koja se tu sunovraca na 35 livati dubine, u basin, poškrapajud čitavu okolicu tananom kišicom. Visoko iznad izvora Savice proteze se golo, šest sati du- gačko kamenito polje, pusto i užasno kano mrtvo more. Tu ima osam pod zemljom spojenih jezera, a posljednje jezero ponire u dubinu, te nakon podzemna putovanja izlazi iz ove pečine Sava, čista, kao Minerva iz glave Jupitrove. Ono malo truda i neprilike, što okusismo, penjudi se gor¬ jem do Savice, bje nam tim veličajnim prizorom nagradjeno. Sjedosmo na malom plateau u hridine nasuprot vodopadu i založismo ono hrane, što smo sa sobom ponieli bili, a vodu si iz samoga vodopada donašasmo. Ako dvadesct koraka od vodopada pružiš čašu u vis, za kratko de se do vrha napu- niti sitnom kisom — to je duša od vode!! Nista nam ni je u tom mirnem užitku smetalo, do li neko¬ liko drzovitih koza, kojo su jatomice dolazile, da nas protje- raju sa liepog rojestanca, koje si bjesmo odabrali, kao da 134 nam svoga zavidnoga ski-ovišta neprinštaju. Moradosmo slo¬ žno kamenjem navaliti, da raztjeramo nasilnega dušmanina. Vratismo se, još jednoč oprostiv se sa starcem sjedoglavcem Triglavom, i svatko je od nas jamačno odlučio: čim uzmogne poliititi amo, n ovaj krasni veličajni kraj. Bn.ie jKHBe no ne.nncn^r n.iamrHaria n no KaMemapuMa oko Bope. Bina je Gnana srnama, .uijena, y 6 njejiy Tamcy xa- .miHV o6yneHa, h pvranKe, h n 3 nelja h npcii pacnyim'eHe Koce. Bnjie hhkom He ke 3 .ia y hhhhth poKJLe hx ko ne yBpn- jepn (narasHBnin Ha h>hxobo kojio mjlh Ha Benepy h jih ppyn- ni-ije Kano), a Kap nx ko vKpnjepii, OHpa ra pas.urmo HaKa 3 e: ycTj)Hjejie ra y Hory hjiii y pyKy, y o6je Hore h jim y ooje pyKe, h jih y cpn,e, xe o r v«ax ysipe. IIenejByra. Ilpejie tjeBojice Kop ronepa oko jepne pvoone jane, a polje HeKaKOB CTapac 6h jejte opape po nojaca, na hm pene: „ r Be- Bojne! HjmajTe ce bh Te jame, jep pa noje op Bac viiapne npeTeHO y H.y, one 611 ce Marn opMax npeTBopnjia y Kpany“. Obo peKaBniH CTapan, orape, a IjeBojKe OHpa nvpeku ce n>e- roBHjeM pujenHMa npirKvne ce jajm jom iuhibc ii cranv y H>y HapBHpHBaTH h pkHr.ieparn je, poK ce jepnoj, Koja je ČHJia eajjbenma H3Mel)y n,ux , MsuiaKHe BpeTeHo h s pyne h napHe y ja»iy. Kap ona v nene polje kvIih, a to joj ce Mara upeTBopriJia y KpaBy h crojn npep KjkoM. Po tom ohs orane obv Kpany tohhtii na namv c ocram-ijeM ronepHMa. Ilocjuije neKora b peMena OTan, ce ose pjenojKe oiKeriH ypoBHii;oM Koja poBepe jepHy cBojy itkep. Makexa CTane opMax MpsHTH Ha CBojy nacTopKv ocooiito aa to ihto je 0Ha onna »raoro .tenma op mesHHe ickepu: sa/ipan.HBajia joj je pa ce VMHBa, aem.i>a h npeod.rami, h cnanaKO je TpancitJia y3poKe pa je Kapa h M V 'ih. JepHOM joj pape yjyTpy nyny xop6y Kvl/ane na joj 135 peKHe : „Ako ono cBe p a Ha c ireonpepeni h j kokothkv He CMOTain, ne upn mh Ha ponese itytn, y6tty Te“. 'BeuojKa cnpoTa ripvtii 3a ronepriMa npesa je ko.uiko je Morsa, a Kap, Ha nopHe roBepa nosnjesty y nsaHpHniTy, oHa Buzetu pa ce na Kvi)esH He no3Haje ihto je onpesa, CTaHe n.iaKaTn. Kap je BHpiT OHa KpaBa ihto joj je duša. Mara ije risane, saniiTa je ihto joj je, a OHa joj Kaste cse pepoM ihto je h K arto je. OHa KpaBa Tjemehn je peKHe joj pa ce s a to He 6pnHe hh Maso: „Ja ty“ Besa s Kyljesy variMara y ycTa h jKBaKaTii na te ce Ha Moje vxo iiomoshth stripa, a th je yxuaTH na opMax MOTaj Ha KOKoniKy“. Tarčo h vsHHe: repa na CTaHe rcyl)esy y ycTa vsuaiara h scnatca-ni a J)eBojKa Ha yxo rnosHHo stirn;v naBsasHTH h Morani, ii opjiax oypy roTone,. Kap l)eBojKa y Bene Matexn pa uesiiKv kokoiukv, Matexa joj ce npso sanvpH, na joj cjyTpHpan pa joui m-iiue Ky^e.J»e, a Kap oHa n obo onpepe n CMo r ra Kao h oho rrpiije h yBese ponece KOKomKy fotobv, ona iiomhcs h y cedn pa to Hboj noMaacy itesiiHC ppvrapnpe, na joj Tpetii paH pa jora BHrae KV^e.ne, asn KpapoM noinasbe sa ihom h CBojy lt hep pa rsepa ko to moj noMaste npecra h motriti. Kap ce obr nocsa.ua ijeiiojita npirBvne Te iittpii Kaico KpaBa Kvl)esy y.3HMa h stBate a nacTopKa Ha h>63hho yxo upelpv MOTa, ona ce BpaTH Kytn h itaace ene MaTepn CBojoj. Ho tom Matexa HariasH Ha caora Mysta pa ce KpaBa OHa san o./ne; mvs; je HSHajnpnje sceHy op Tora osBpatao, a s ir naj no osuje icap ce stena HHje mtesa oitaHiiTH, npHCTane h oh hh to, h rtaste joj pa te je y Taj h v Taj pan 3aKsara. Kap nacTopita sa to posira OHa CTaHe jepnaKO nsaicara, a nap je KpaBa samiTa 3a ihto n.iane h ona joj Kaste CBe ihto je h itaito je, pene joj it paca: „MyHH th, ne nsasu, net Kap MeHe aarto.BV, pa nejepera op MeHe Meča, Bet kocth Moje pa noitynnm, na pa hx 3a kvKom nop TujeM h nop THjeM KameHOM saKonam y senKnv, na Kap th 6ype Kana HCBos.a, poi)H Ha Moj rpod h h a K h teni noMotu 11 . Kap itpanv 3imojby h nieco joj CTany jecTH, IjeBojita Huje lutesa oitycHTH H3roBapajytn ce pa nuje rsapua h pa hq 136 MosKe, Hero iiokviih cBe K>e3HHe kocth na nx 3aKona i>e joj je KpaBa Kasala. TaeBojpu je OBoj ouno ii m e Mapa, ani-i Kano je nocnnje Tora HajBHine papirna n cnymana y Kykn : ho- cuna BO,\y, roTOBnna jeno, npana cy r i,oi)e, Mena Kyky n pa- ,\Hna CBe ociane KvkeBHC nocnoBe, h KaKo ce TaKo HajBnme oko BaTpe nanasuna, npo30By je Makexa n H.eanna uku ne- nea>yroM. Je^Hoai y Hei)en>y Makexa onpeMHBinn ce ca CBojoM Kkepn v npKBy npocne no Kvkn nvHy noiiamv npoca na pene nacToppu: ,Th nene.n vro a ko ene obo npoco He no- Kynnm h pynaK He sroTOBHin r i,oK mh hs ppKBe ,T,ol)eMO, y6nky Te“. IIoniTO OHe orany y n;pKBy, kesojKa cnpoTa CTaHe nnaKaTii roBopekn y ce6n: „8a pynaK aie nuje 6pnre, jiacno ky ra 3i’otobhtm, anii ko ke tojii-iko npoco noKvunTH!“ y tom joj na r i,He Ha yM ihto joj je KpaBa penna ano kr,t, 6y/\e y Heno.BH t T,a n,i,e Ha ibesun rpo6 h ,i,a ke Hakn HOMok, na oTpmi o,i,Max oHano, Kan trmo, ihto ^a bh^h ! Ha rpo6y crojn BennnaHKii caH^yK OTBopeH nyH CBaKojaKnjex ^paro- njeHHjex xan>HHa, a Ha 3aKnonpy H»erosy ,i,na, 6nj'ena ronvoa, na joj peny: „Mapo! ysMH hs eannyica xa.i,irne Koje xokeui, na ce o6yn,n h n.p-t y ppKBy, a mh keMo npoco iiokviitith h ocrano ene ype,T,HTH“. OHa Becena ysMe npne xa„i.nne c Bpxa CBe oy cane cBime, naK ce ooyne h oth^g v npKBy. y upiciHi CBe ce, h acencKO h MyinKo, sanv^H n>e3HHoj n>e- noTH h H>e3HHHjeM xa,BnnaMa, a naj im ni e hito hhko h nje snao ko je OHa h OTKv^a je, a ocoohto joj ce aan vepi n oko Ha H«y 6apn papcKH chh k oj h ce oh k e ^eeno. Ka.i, (>y/i 1 e nciipe r T, CBpmeTKa neTypi)Hje, ona ce H3 npicne HCKpa ( \e na ojeiKH Ky k n, na CBVKaBum CBoje xa»Bnne ocTaBH hx y caH- nyK, a oh ce caM 3aTBopH h HecTaHe ra, a oho opace k isa-rpu, Ka/i, TaMo a to npoco noKynn>eHo, pvnaK totob h ene vpe^eHo. Mano nocTojn an eTO th joj Mal)exe ca Kkepjn CBojoM hs npKBe, h opno ce ;ia'iy,T,e na/\ BH/i,e CBe ypel)eHo na h ppoco noKynn>eHo. Kan 6yne y Apy r y Heken>y, Makexa ce ca CBojoM ickepu one r r cnpeMu y ppKBy h Ha noxony npocne jom BHme npoca no Kykn na Kance nacTopn,H Kao h 137 iipnje: „ Ako to ene npoco He noKjnuin h pvnaK He sro- tobhhi h o e rano cBe He vpepum po k im poljeMO hs npKiie, joiiiij Te“. TIohito he>hx pinije OTHpy y npKny ; nacTopKa opMax k MaxepHHy rpo 6y, Kap Tanio, a to oaHpyic oneT otbo- peH Kao h npnje a Ha saiMonnv CToje psa onjena rony6a, na joj peKy: „06ypn ce th, Mapo, na upn y npKBy, a jih teMo npoco noKynHTH h ocnuo CBe ypepHTH“. Chpia ona y3’Me na caHpyKa xajE>nne CBe op nncTora epeopa, naK ee o6yne h orape y n,pKny. Y ppKBH ce oneT 3anype CBe joni BHine Hero n p nje, a papeji chh onnjy He caieTame c me; ajiH Kap 6ype nenpep cBpuieTKa n eTy pljuje, oHa ce H3Meljy napoja neicaKo yKpape, Te ojeiKH Kyhn, na« ce opate 6o.be CByne h xa. n im e ocTaBH y canpyK, na k naTpn. Kap joj Ma¬ hova ca CBojoM Khepjy polje na ppitne, jom neliMa ce aanype Kap Bnye npoco noicyn.beHo, pyna« totoh h ocTa.10 CBe vpe¬ ljemo , h HHKa«o ce Hnjecy Morne pcnypnTH. Kap 6ype y Tpe}iy Helje.bv, oHe ce oneT cnpeMe y np«By, na na noxopy Makexa npocne jom Burne npoca no Ky h n h Kance nacTopnn «ao n iipnje: „ Ako obo npoco CBe He noKynHin, pynaK ne aroTOBnm h ocTa.io CBe He ypepmn poK mit peljemo na ppitiie, y6iiliy Te“. IIoiiito OHe OTnpy 113 icyhe ; nacTopKa opmax k M aTepnHy rpo6y h Halje oneT caHpyK OTBopeH h na saKHonn;y psa 6njena rony6a Kojn joj peKy pa ce o6yne n ,3,a npe y n,pKiiy a pa ce He 6pnHe hh sa ihto y Kyhii. Onpa ona ysMe hs canppica vamrnie ene op cyxa snaia naK ce o6yne n oTupe y n,pKBy. y HpitBii joj ce ceh aanvpe jom neliMa, a papen je chh 6ho naMHc.ino pa je ne nynrra Kao h npnje, Beli pa je 'ivna pa Bnpn Kvpa he. Kap 6ype nenpep cnprneTKa neTyp- ijnje Te ona nolje pa npe, a ipapen ciih sa bom yCT0iine, n TaKO OHa H8Mel)y napoja npoBnanelm ee h ojemeliii HeicaKo joj cnapHe nanyna c pecHe Hore, n OHa He HMajykn Kap, TpajKHTH je noojerHe a nape n cith y3Me joj nanyny. /jo- maBmn OHa k v h n cByne ce h xa.i>nHe ocTaiin y canpvK na opmax k BaTpn Kao npnje. Iljapen chh iio tom aalje c ohom nany'ioM n.e3HH0M pa je spancu no cBeMy n,apcTBy ornepa- 138 jytn snaKoj' ^eBojuH nanvnv Ha Hory, ajm Kojoj pyra, Kojoj KpaTKa, Kojoj vena, Kojoj imipoKa, ne n one e hh jepHoj pa npHCTaHe. H TaKO tipčku op Kyke po Kyke r T,oi) e n Kykic H>eaHHa opa. Mafeexa n>e3iiHa Kap je rmlpvia pa te papeB ciih potu h H)iTxoBoj icvliii pa TpajKH ohv l)eBojKy, ona ay npep kvKom caKpnje nop icopirro. Kap papeB ciih polje c na- nyHOM h saniiTa HMajy jih KaKy i)eisojKy y Kytn ; OHa My Kance pa iniaj v h nar, epe siy CBojy ickep. Kap joj nanyny oh orjiepa na Hory, ajiH joj nairvna ne Mojice hh Ha npere pa ce nalivne : oHpa papeB ciih aanma, HMajy jih y Kyk.H jom icaicv l)eBojKy, a ona niy Kante pa HeMajy Biiine HHKaKe. y tom nnjenap c ko n n Ha KopiiTO naK aanjeisa: .,KyKypMjeiey 'eno je nop KoptiTOMk Matexa jiobhhc: „Hm, opao Te opnno!“ lip. pen ciih nviiinii to , iioTpnu 6pnce oo.i>e Ka KopuTv i-e ra purne, Kap TaMo, a nop um m oho- HCTa IjeBojtca ihto je o ima y ppKBii v oHnjeM kcTiijeM xa.nlinama y Kojn - jem je Tpeim nyT 6hji a, caMO 6e3 nanyne Ha pecHoj iio3h. Kap je papeB chh yrjiepa, oh ce koto no o6e3HaHH op papo- cth ? na joj 6pace oo.ne nanyny Ha3yje Ha pecny Hory, h mipehii pa joj je He caMO TaMaH Ha nory Hero pa je ynpaso h ouHKa Kao h OHa tuto joj je Ha jinjeBoj nosu, opBepe je cBOMe pBopy n oucenii ce imtmo. SLOVARČEK. A. A - a, ali, in, pa. ni 'oprem - akoravno, če tudi. okov, a - vedro. alem, a - demant, dragi ka¬ men. cimo - sim. aps, a - ječa, temnica. arak, rka - pola (papira). arci - nemški Erz - (v sesta¬ vah). arcibiskup, a - nadškof. artija, e - papir. (izdaja, e - zmaj. B. Baba, baha, e - babica, starka. bacili, im - vreči. bačva, e - bečva, sod. badalj, cilja - bodeč, osten. badava - zastonj; ban badava čisto zastonj. badnjak, a - sveti večer. bajka, e - basen. balavac, vca - smrkavec. balčak, a - držaj, ročnik. balvan, a - bruno, klada. bar, harem - vsaj. bara, e - luža, mlaka, močvir. baran, a - oven. bar jak, a - zastava. band, a - smodnik. bas - ravno, ravnokar. bašča, e - vrt. baštinik, a - dedič. baštiniti, im • dedovati, pode¬ dovati. batina, e - palica. baviti se, im se - bivati, naha¬ jati se, pečati se. bedem, a - ograja, stolp, nasip. bena, e - bedak, butelj. benav, benast, a , o, - butast, bedast. bezazlen, a, o - brez zlobe, priprost, nedolžen. bezbiedan, dna, dno - varen, brez nevarnosti. bezbrizan, zna, zno - brezskr¬ ben. bezdan, dna - brezno. Mediti, im kopa čim - kriviti, dolžiti. bil, i\ Mlina, e - zel, rastlina. biljega , e - beliž, znamka, ko¬ lek. biljeziti - zaznamnjati. biran, a, o - izbran, izvrsten. blagdan, a - praznik, svetek. blagovati, ujem - obedovati, go¬ stiti se. 140 blizanci, naca, pl. - dvojčki. bo, jerbo - ker, kajti, namreč. boba, e - jagoda, boca, e - steklenica. bockati, am - pikati, zbadati. bodriti, im - spodbadati, hrab¬ riti, spodbujati. boginje, d, pl. - osčpnice, koze. bogojavljenje - sv. trije kralji. bok, a - bedro, stran. bolest, i - bolezen. boraviti, im - bivati, nahajati se, zdrževati se. brak, a - zakon, zakonski stan. brasno, a — moka. bravar, a - ključar. brdo, a — hrib, breg. brdjanin, a - hribovec, gorja¬ nec. brid, i - rob, kraj. brieg, a - breg. hrib, gora. briga, e - skrb. brinnti , nem se - skrbeti, marati. brježuljak, Ijka - bribec, grič. bubreg, o - ledice. budaliti, im - noreti, blazniti. budna, budne da - bodoč; ker, ko, kajti. bujan , jna, jno - bujen, obi¬ len, bohoten. bujica. e - hudournik, bist.rica. buka, e - hrup, šunder, ropot. buknuti, nem - buhniti, švig¬ niti. buktjeti, tim - švigati, plam¬ teti, plapoleti. bulazniti , im - blesti, blazniti. buljiti, im - zijati, debelo gle¬ dati. h ima, e - vpor, vstaja, punt. buncati, am, - čenčati, bedasto govoriti. buntovnik, a - vstajnik, vpor- nik, puntar bure, eta - sod. burrriut, a - tobak šnopanec. busen, a - trata, ledina. busija, e - zaseda, preža. busiti, im - vrtati. bat, a - stegno, bedro. buzdovan, a - bat, kij, gorjača. C. Carina, e - col, mito, čolni ja, mitnica. cedulja , e - listek. ciča, e - hud, oster mraz. cigli. a , o - edin, zgolj. cikati am - ječati, javkati; pojemati. cipela, e - črevelj. cipelar, a - črevljar. cjelov, a - poljub. crljen, a , o - rudeč. crnac, nca - zamorec. črno manj a st, a, o - črn kast, zagorel. crpiti, im - črpati, zajemati. erven, a, o — crljen. cucak, cka - pes. cura, e - dekle. Č. Ca - tje, daleč, proč. čelav, a, o - plešast. čilim, a - pogrinjalo, preproga. čorav , a, o - enook, brljav. čorda , e - sablja cošak, ska - pomoli, ogel. cuba, e - čop, šop. čud, i - nrav, srce, čut. čudorednost, i - nravnost, čed¬ nost, poštenost. 141 C. Caclor, a - šator. Sadje, d, pl. - saje. čagrtati , am - škrtati, ropotati. čakšire, d, pl. - hlače. čamac, mca - čoln. čamiti, im - sehneti, giniti. čangrizav, a, o - čmeren, puš¬ čoben. čarapa, e - nogovica. čarka, e - praska, mali boj. cas, a ■ čas; minuta. časak, ska - trenutek; sekunda. čaša, e - kupa, kozarec. čavao, vla - čavelj, žrebelj. čavrljati, am - brbrati, blebe¬ tati. čeclan, dna, dno pohleven, ponižen. čednost, i - pohlevnost, poniž¬ nost. čedo, a - dete, otročič. Čelik, a - jeklo. čeljad, i (coli.) - družina, po¬ sli, ljudje. čeljade, eta - človek, oseba, po- j edinec, posel. cest, i - del, kos. cest, a, o - pogosten, množen. čestica, e - delec, košček. čestimice, adv. - deloma, neko¬ liko, po eni strani čestitati, am - srečo vošiti. češto, češče — po gostem, do¬ stikrat, večkrat. četa, e - truma, tropa. (U Cr- nojgori i Hercegovini ljudi, koji idu, da otmu ili zapliene što od drugieh n. pr. Črno¬ gorci od Turalca ili Turci od Crnogoraca). četimice , adv. - krdeloma, v tropah. čeznut, nim - hrepeneti. Siniti, nim se - zdeti se, vi¬ det se. činovnik, a - uradnik. čislo, a - število. čitank, e - berilo. čitav,a, o - cel, ves. član, a - člen, ud. čobanin, a - ovčar, pastir. čopov, a - tropa, krdelo. čučati, am - čepeti. čupati, am - puliti, skubsti. Čaven, a, o - čut, razlašen, sla¬ ven. čvor, a - vozal. D. Dača, e - dar, davek. dahtati dehteti, sopihati. dalcle - tedaj, torej, po tem takem. dakako - kaj pa da, se ve da. danguba e, - lenuh, postopač. danak, nka - davek. dapače ■ celo, marveč. daščara, e - šatra, koča. davorija e - bojna pesem, vo¬ jaška pesem. ded, deder - daj, nuj, hajd. derati, am - dreti, trgati. derište,a - paglovec, smrkovec. desiti se, im se - nahajati se, dogoditi se, primeriti se, na¬ meriti se. deva, e velblud, kamela. dičan, čna, čno - sloveč. dičiti, im - hvaliti, slaviti. dieva, e - devica, dekle. dika, e - čast, slava, hvala, ponos. 142 dimati, am - piliati, puhati. dir ati, am - dotikati, dregati. divan, ima , vno - čuden, pre¬ krasen. diviti se, im se - čuditi se. divljač, i - divjačina. djelatan, tna trio - delaven. djelomice, adv. - deloma, po eni strani. djevojka, e - deklica. dobaviti, im - priba viti, priskr¬ beti. dobit , i - dobitev, zmaga. dobitnik, a - dobilec, zmago¬ valec. dobrocudan, dna, dno - dobro¬ srčen. dockan, docno, adv. - kasno. docepati se, am se - doseči, ulo¬ viti. dočetak, tka ■ konec, končnica. dodijati, am - naveličati, pri¬ skutiti, nadležen biti. doduše, adv. - sicer, res da. dogodjaj, a - dogodek. doista, adv. - gotovo, zares. dojam, jma - vtis, učinek. dokinuti, nem - odpraviti. doknaditi, im - nadomestiti. dolcolica, e - počitek, brezdel- nost, praznovanje. dokuciti, im - doseči, limeti, za- popasti. dolaziti, im - dohajati. dolikovati, uje - prilegati se, podajati se, spodobiti. domašaj , a - streljaj, doseg. donjekle - do nekje, do neke mere. dopitati , am - prisoditi, dodeliti. doprieti, rem - dospeti, doseči. dopremiti, im - dopeljat', pri- baviti. dosadan, dna, dno - nadležen, siten. dosjetiti se, im se - domisliti se. dosjetka, e - domislek, dovtip, bistroumje. dostavno, doslovce , adv. - od be¬ sede do besede. dospieti, spijem - dospeti, priti, dozoreti, utegniti. doviti se, ijem se, - iznajti, iz¬ misliti. dozlogrditi, im - presedati, nad¬ ležen biti. doznačiti, im - prikazati, na- vkazati, dodeliti. drac, a - osat, plevel. dragulj, a - dragi kamen. drapati, pijem - praskati, tr- gati- dražcst, i - milina, mikalo, čar. dreselost, i - otožnost, turob¬ nost. drevan, vna, vno - starinski, starodaven. drhtati, drhčem - drgetati, tre¬ petati. drugda - časi, sicer. drum, a - cesta. drveče, a (coli.) - drevje. dubolc, a, o - globok. dučan, a - štacuna, prodajal¬ ni ca. diiga, e - mavrica, božji stol. dugme, eta - gumb. dunuti , nem - pihniti. duplir, a (u Crnojgori) - ve¬ lika voščena sveča. duplja, e - duplo, votlina. durnuti, nem - suniti, pahniti, dregniti. 343 dušmanin, a - neprijatelj. duvati, am - pihati, puhati. duš - ob, kraj, poleg. dvoriti , im - služiti, streči. djavao , vla - hudič. djipati, pijem - skakati. džigerica biela - pluča; dž. črna - jetra. džilit, a - kopje, sulica. E. Eda - jeli? eno, eto, evo - lej, glej. F. Fala, fdliti - hvala, hvaliti. fdliti , im - manjkati, grešiti. fenjer, a - svetilka. fišek, a - patrona, smojnica. G. Gad, a - gnjus, stud. gadan , dna , dno - ostuden, gnjusen. gadjati, am - meriti, na muho vzeti. gamziti, gamizati - lezti, laziti, plaziti se. garav , a, o - sajast. gatati , am - vedeževati, proro- kovati. gazda, e - gospodar. gdje - kje, kjer, ka, da. glad, a in glad, i - lakota. gladilica , e - osla, brus. glib, a - blato, mlaka, brozga. gluma, e - igrokaz, glediščna igra. glumač, mca - glediščni igralec. gl up , a, o - butast, bedast, za¬ bit. gljiva, e - goba, gliva. gnjev, a - jeza, srd, togota. godimir.e , adv. - vsako leto. godina, e ■ leto, letina. godiš nji, a, e - letni. golem , a, o - velikanski. goletan, tna, tno - gol. gorak , rka , rko - grenek, bri¬ dek. goropadan, dna, dno - vrto¬ glav, besen, stekel, silen. gorostas, a - velikan, orjak, hrust. gospodja, ali gospoja, e ■ go¬ spa. govno, a - gnoj, blato. grad, a - grad, mesto. grad, a toča graditi, im - staviti, zidati, de¬ lati, narejati. gradjanin. a - mestjan. gradski, «, o ■ grajski, mestni. graja, e - krika, hrup, ropot. grana, e - veja. granuti, nem - vziti, prisijati, napočiti. grkljan, a - grlo, goltanec. grliti, im - objemati. grmljavina, e - grom, grmenje. groktati , kčem - krokati, hri- pati. groznica, e - mrzlica. grudi, pl. f. - prsi. gruhati i gruvati - bobneti, grmeti, telebiti. grmtiti, im - gnjusiti, studiti se. gubica, e - gobec. guja , e ■ kača, gad. gungula, e - hrup, šunder, vstaja, vris. 144 gunj, a - plahta, plašč. gurati, am - rivati, tiskati. gusar, a - morski ropar. gviriti, im - upirati oči. gvoždje, a - železje, železo H. Hajati , em - marati, skrbeti za kaj. hajka, e - ščuvanje, gonja. halahuka, e - hrup, šum. hametom, adv. - popolnoma, do čista, do tal. harac , a - glavnina, davek od vsake glave. harati, am - pustošiti, pleniti, razdevati. harnost, i - hvaležnost. hartija, e - papir. hiljada, e - tisuč. himba i hinba, e - potuha, hi¬ navščina. Ilir , a - trma, muha. hit iti, im - vreči. hleb i liljeb, a, - kruh. hodnik, a - mostovž, (Gang). hodocastiti, im - romati, na bo¬ žjo pot iti. hora, e - ura, čas, pravi čas. liotice, hotimice, adv. - hote, hotoma. hram, a cerkev, hiša božja, tempelj. hrba, e - sulica, kopje. hrdja, e - rja; malovrednež, plašljivec. hrdjav, a, o - rijast, zarjavel; slab, spriden. hrid, i in a • hrida, e in hridina e - skalina, pečina. hrliti, im - hiteti, nagliti. hrpa, e - skupina, kup, kopa, krdelo. hrvati se, am se - rovati se, trgati se, tepsti se. hiika, e - krika, hrup. huliti, im - psovati, preklinjati. hulja. e - grdoba, malopridnež. hunjavica, e - nahod, kihavica. hvastati se, am se - bahati se, širokoustiti se. hvat, i in a - seženj. hvatati, am - loviti, prijemati. I. Igda, ikada, ikad - kedaj. igdje - kje. ili - ali. imutak, tka - imetek, premo¬ ženje. in, a, o - drug, drugačen. inače - drugač, sicer. inamo - drugam. indi - tedaj, toraj. istina, e - resnica. istom - samo, ravno, še le. istovjetan, tna, tno - isti, ravno tisti, enak. izbaviti, im - oteti, rešiti. izcašiti, im - izviniti, izpahniti. izcezavati, am - izginjati, po¬ jemati. izceznuti, nem - izginiti. izdašan, sna, šno - zdaten, obi¬ len. izgledati, am - ugledati, oče- kovati. izjava, e - izreka, sporočilo. izkon, a - početek. izmjenice, adv. - menjaje se, eno za drugim. 145 iznebuha adv. - nanagloma, iz¬ nenada. iz frazam, zna, zno - prazen, nečimern, puhel. izvaditi. im - vzeti iz, izvleči, izdreti, posneti. izijestan, stna, stno - gotov, očiten, resničen. izvjestiti, im - sporočiti, ogla¬ siti. J. Jačina, e - moč, jakost. jad, a - tuga, gorjč, reva, brid¬ kost. jadikovati , ujem - javkati, tar¬ nati. jagmiti, im - trgati se za kaj, viti se, jnmačan, čna, eno - zanesljiv, gotov. jamčiti, im - porok biti. jamstvo, a - poroštvo. jarki, a, o - žarki, svitel, bli- šeč. jaruga, e - draga, prepad. jato, a - roj, tropa, krdelo. jatomice, adv. - krdeloma, tro¬ poma. jauk, a - javk, jok, tarnanje, jedared - enkrat. jedljiv, a, o - srdarit, naglo jezen. jednoč , jednom - enkrat, nek- daj. jedvajedvice - komaj, toliko da. jeftin, a.o- po ceni, dober kup. jeka, e - jek, glas. j er, jere, jerbo - ker, kajti. jeknuti, eni - zadoneti, razleg- niti se. jezgra, e - jedro, cvet, izbor. jezgrovit, a, o - jedrnat. jogunast, a, o - nagajiv, tr¬ mast, trmoglav. jos, jošt, joste, jošter - še. j uče, jučer - včeraj. jur, jurve - vre, že. juriš, a - naskok, napad, naval. jur iti, im - dirjati, planiti. jutros • to jutro, danes zjutraj. K. Kabanica, e - plašč. kača, e - kad. kaciga, e - čelada, kadar, dra, dro - zmožen, spo¬ soben. kadifa , e - baršun, žamet. kadkad a, kadikad - včasi. kujanje, a - kesanje. kajuti se, em se - kesati se. kakvoca, e - kakošnost, kako¬ vost. kaludjer, a - runih, redovnik. Jcamata. e - obrčst. kaniti, im - nameriti, na mi¬ sli imeti kano, kao, ko - kakor. kapara, e - nadavek, ara. kaput , a - suknja. karanfilj, a - klinček, nageljc. karika, e - obroč, členek, sklep, veriga. kastiga , e - kazen. kat, a - nastropje. kavga, e - kreg, prepir. kazalište , a - gledališče. kazati, žem - kazati, reči, po¬ vedati. keba, e - pipec. kefa , e - krtača. 10 146 kesa. e - mošnja. lcesiti se, im se - režati. kicoš, a - gizdalin. kidati, am - trgati, lomiti. kip, a - podoba obraz, soha. lcist, a - čopič, pinzelj. kisa, e - dež. . kišobran, a - dežnik, omrela. kititi, im - kinčati, lepšati. kivan, vna, vno - neprijazen, sr¬ dit na koga, ujedljiv. Mesar, a - kamnosek, kamno tesec. kleveta, e - obrekovanje, oprav¬ ljanje. klica, e - kal, mladika. klim ati, am - majati, kimati, omahovati. klip , a - bat, storž. Mižati, zam - drsati, dričati. kloniti se, im se - ogibati se, umikati se. klonuti, nem - upasti, pojemati; klonuti duhom - srčnost iz¬ gubiti, srce mu vpade. kob i - znamenje, slutnja na- klomba, osoda. koban, bna, bno - usoden, oso- depoln. kociti se, im se - košatiti se, šopiriti se; otrpniti. kod - pri, poleg. kokoška, e - klobčič. kokot , a - petelin. kola d pl. - voz. kolajna, e - verižica, ovratnica, svetinja. kolati, am - krožiti, sukati »e. kolebati se. am se - majati se, zibati se. koliba, e - koča, bajta. količina, e - kolikost. kolovoz, a - vel. srpanj, avgust. komad , a - kos, odlomek. konac , nca, - konec; nit konak, a - dvor, stan; preno¬ čišče. konobar, a - kletar, točaj. kopanja, e - korito, kadunje, neške. kopca. e - petlja, zaponec. koprena, e - zavoj , tančina, pajčolan. kora, e - skorja. kore, kovice, d pl. - nožnice. koriti, itn - grajati, očitati, svariti. korizma, e - post. korov, a - plevčl. kos, a, o - poprečen. kosa, e - lasjč. kosnuti, nem - zadeti o kaj, dotekniti se. kostresiti se, im se - ščetiniti se, ježiti se. kostur, a - kostra, kostnjak, okostnica košulja, e - robača, srajca. kotač, a - kolobar, kolo. kotrljati, am - valjati, valiti, trkljati. koturati , am - trkljati, točiti, valiti. kotva, e - sidro, maček. kov, a in kov, i - kovina, ruda. kovčeg , a - skrinjica, kofer krabulja, e - krinka, larva. kraljema, e - kraljica. krcati, am - nakladati, tovoriti. krdo, a - krdelo, tropa, čreda. krenuti, nem - ganiti, makniti, oditi, odpraviti se. kretati, ceni - gibati, premikati. krevet, a - postelja. 147 kriomčar , a - tihotapec. krivda, e - krivica. krioudast, a, o ■ kriv, zakriv¬ ljen. kriška, e - kos, košček, urezanec. krmam, e - svinja, prašiča. krmah , a - prašeč. krov, a - streha. kroz , kroza, - skozi. krst, a - križ. krstiti se, im se - križati se. krš, a in krš, i - prod, grušec, kamenje, skalovje. kr san, sna, šno - skalnat, ka- menit, čvrst, jak. kršiti, im - krehati, lomiti. kršovit , a, o — kršan. krupan, pna, pno - velik, de¬ bel, čokat. krut, a, o - tvrd, žilav, trden. krvnik , a - morilec, ubijalec. klicati, am - trkati, biti, utri¬ pati. Icuca, e - dom, hiša; kuti - do¬ mov, kod kuce, doma. kucarica, e - hišica, kočica. kud, huda - kod, koder. kuditi, im - grajati, karati, oči tati. kudrav, a, o - kodrast. kukati, am - javkati, tarnati. kukavan, vna , vno - reven, be¬ den, siromašan. kuta, e - stolp, trdnjava, grad. kupiti, im - skupljati, zbirati. kapus, a - zelje, kapus. kur jak, a - volk. kvočka, e - koklja. kvrcja, e - grča, svrž. L. Lan - gugati, zibati. lokat, a - viseča ključavnica. lornan, mna, mno - kamenit, strm. lopov , a - malopridnež, pote¬ puh. lopta, e - oblica, žoga. loš, a, e - slab, zel. loža, e - rozga, trs, vinska trta: rod, pleme. lozinka , e - geslo. loziti, im - polagati, kuriti. ložnica, e - spavalnica, spava- lišče. luč, a - trska, luč. luča, e - žarek, trak. lud, a, o - bedast, nor. ludjak, a - bedak, norec. luk, a - čebula. luk, luka - lok. lukav, a, o - zvit, prekanjen. lukavština, e - zvijača, preka¬ njenost. lupati, am - lopati, tleči, tepsti. lupez, a - tat, slepar. lutati, am - bloditi, klatiti se. lutka, e - donda, igračka. M. Magarac, rca - osel. mahnit, a, o - nor, blazen, zmešan. mahom, adv. - bo bi trenil, pri tej priči. mahuna, e - luska, strok. mokar - ako tudi, če tudi, če prav. malaksati, am - slabeti, pešati molj, a - kij, bkt, tolkač. mana , e - pomankljej, pogre¬ ška, napaka. manastir, a - samostan. man, mani — zaman, zahman - zastonj. manuti , mahnuti se, em se - odreči se, pustiti. mantija, e - kuta, mniška ob¬ leka. marše, eta - živinče. marva, marha, e - živina, go¬ ved. mast, i - boja, barva mašca, e - mast. mašiti se, im se - prijeti, seči za čim. mašta, e - domišljija, fantazija. medjašiti, im - mejiti. medju - med. me/dan, a - bojišče, dvoboj. mekan, a, o - mehek. mekoputan, tna , tno - mehku¬ žen, razmazan. melem, a - oblaga, hladilo, drago mazilo. metez, a - zmeda, homatija. metnuti , em - vreči, deti. micati, čem - gibati, mikati. miriš, a - duh, dišava, vonj. mirodija, e - dišava, vonjava. misa, e - maša. mititi , im - podkupiti. mjed, a in i - toč, mesing. mjestance, a - mestice. mješovit. a, o - zmešan, pome¬ šan. mješte — mjesto - mesto, za. mlitav, a, o - mlačen, len. moliti, im - moliti, prositi. 149 mo mak, mka - dečko, mlade- neč, junak. motka, e - preklja, drog. motriti, im - ogledovati, opa¬ zovati. mozda - morda. mrk, mrkli, a, o - mračen, te¬ men. mrlja, e - madež, maroga. mršav, a, o - medel, shujšan, suh. mrva, mrvica, e - košček, drob¬ tina. mrviti, im - drobiti. mrziti , im - črtiti, sovražiti. nlunja e - strela. munjina, munjevina - elektrika. N. Nadmašiti , im - preseči, veči biti. nadnica, e - dnina, dnevni za¬ služek. nadnicar, a - dninar, delavec. nado, a - jeklo. nadoknaditi , im - nadomestiti. na dri, indekl. - kriv, laž njiv n. pr. nadrimudrost - puhla, pri vidna modrost, nadripi- sar - zakotni pisar. nadrljati, am - načrčkati. nadjenuti , em - nadeti. nadnirivati - tajno pogledovati, lukati. nagadjati, am ugibati, domi¬ šljati se. nagnuče, a - nagnenje. nagraditi , im - obdariti, na- plačati, povrniti. nagrnuti, em - nagrebsti, na¬ valiti. nahrupiti, im - prilomastiti, napasti. nahustiti, im - našuntati, na- dražiti. najaviti, im - naznaniti, napo¬ vedati. najmiti, im - najeti. nakan, a, o - namenjen, vo¬ ljan, hoteč. nakaza, e - spaka, grdoba. nakit , a - kinč, lišp. naklon, a, o - naklonjen, na¬ gnjen, dobrohoten. naknada, e - odškodovanje, po¬ vračilo. naknaditi , im - odškodovati, povrniti. naknadno - poznej, v dodatku. nakon i nakom - po, za. nakrcati , am - naložiti, nato- variti. nakupiti, im - skupiti, nakopi - čiti, nabrati. nakvasiti, im - namočiti. naložiti, im - nahajati. naličan, ena , čno i nalik a , o - podoben. naličiti , im - podoben biti. namači i namaknuti , em - na- mekuiti, pripraviti, priskr¬ beti. namet, a - naklada. namira, e - zadostilo, popla¬ čilo, pobotnica. namiriti , im - umiriti, zadovo¬ ljiti, poplačati. namisao, sli - namislek, namen. nanizati, am - zvrstiti, nabrati. napast , i - skušnjava. naperiti, im - naravnati, po¬ meriti na kaj. napokan - naposled, nazadnje. 150 napomenuti , nem - opomniti, omeniti. napor, a - trud, prizadet j e. napose - posebej, posebno. naprasit, a, o - ošaben. ndprecac - spotoma, koj. naprtiti, im - naložiti, natova- viti. naputiti - napotiti, podučiti. naricati, čem - tožiti, tugovati, žalovati. naročit, a, o - izrečen, dolo¬ čen, poseben. nasamariti , im - opehariti, uka¬ niti. nasrnuti , etn - naleteti, zale¬ teti se, napasti. nasrt, a - napad, naskok. nastava, e - nadaljevanje, po¬ duk, nauk. nastaviti, im - nadaljevati. nastajati, jim - prizadevati se, truditi se. nasusret - naproti. natjecati se, čem se - tekmati se, skušati koga prekositi. natjerati, am - natirati, nag¬ nati. natrag, natrazke - nazaj. natucati, am - jecljati, nazna- čevati. navala, e - naviti, napad. naviestiti, im - napovedati, oglasiti. navihiuti , nem - navaditi. navlastit, a, o - poseben, navratiti, im - navrniti. nazočan, čna eno - pričujoč. nečak , a - sestrič, sestre sin. nedobana, bno - nevčasen, nezrel, nedorasel nedostatak, tka - pomanjkanje. nedjelo, a - zločinstvo, zlo delo, hudobija. nehajdn, jna, jno - nemaren, zamkaren. nehajati, jem - ne marati, ne¬ maren biti. nehnran, rna, rno - nehvale¬ žen. nehotice - nehotč. neka - naj. nekmo, nekmoli - nikar že, nikar ne še. nekolicina, - nekoliko njih. neman, i - grdoba, spaka, stra¬ šilo. nemoj, - te - nikar - te nepogoda, e - nevreme, ne¬ vihta. nesgrapan, pna, pno - okoren, nespreten, neotesan. nesiguran i nesjegnran, rna, rno - negotov, nevaren. nestati, nem - izginiti, zmanj¬ kati. nestasan , sna, sno - nagajiv, poreden. nesviest, i - nezavest, omedle¬ vica. netorn - komaj, toliko da. neumoran, rna, rno - neu¬ trudljiv. nevaljan, a, o - neveljaven slab, spriden. nevolja, e - nadloga, revščina, stiska. nezgrapan — nesgrapan. nicati, čem - kaliti, kal poga¬ njati. nišaniti, im - meriti, pomeriti na kaj. nistica, e - ničla. niz, niza - doli po. 151 njihati, sem - ujčkati, zibati. njuh. a - voh, vonj, duh. njušiti , im - vohati, slediti. nuditi, nudjati - ponuditi, po¬ nujati, siliti. mikati, am - spodbadati, nago¬ varjati, siliti. nuz - poleg, pri. nužda, e - nuja, potreba, sila. O. Obala , e - breg, obrežje. obaliti, im - pobiti, zvrniti, umanjšati, znižati. obaviest , i - naznanilo, pojas¬ nilo obaviestiti, im - sporočiti, ogla¬ siti. obaviti, im - opraviti, storiti, dogotoviti. obezbiediti , im - zavarovati, zagotoviti. obeznaniti se, im se - omedleti, onesvestiti se. obiediti, im - okriviti, po kri¬ vem obdolžiti. obiest, i - prevzetnost, ošab¬ nost. obitaliste, a - prebivališče. obitavati, am - prebivati, sta¬ novati. obitelj, i - družina, rodbina.. objava, e - oglas, naznanilo. objestan , stna, stno - prevze¬ ten, ošaben. oblok, a - okno. oboriti, im - zvrniti, podreti, pobiti, pobesiti. obraditi, im - obdelati. obratiti, im - obrniti. obresti, etern, - odkriti, iznajti. obricati, čem - obetati, oblju- bovati. obronak, nka - rob, breg, reber. obsada, e - obseda, oblega. obsjena , e - slepotila, slepilo, mamilo. obuča, e - obutev, obuvalo. obuhvatiti, im - obseči. očal , cla - jeklo. očajan, jna, jno - obupen, obupljiv. očajati, am - odlašati, odkla- dati. odgaliti , in - odgrniti. oclječa, e - obleka. odjuriti, im - oddirjati. odkale - odklej, odkod. odkidati , am - odlomiti. odlanuti, ern - olajšati, zlaj- šati se. odluka , e - odloček, sklep. odmah - koj, precej. odmor, a - počitek. odnosa,), a - razmera. odojak. jka - prešiček. odoljeti, im - upreti se, usta¬ viti se, premagati. odora, e - plen, oprava, obleka. odovle, odovud, a odovod, od tod. odpaditi se, im se - odpasti, odvaditi se. odpratiti, im - odpraviti, od¬ poslati. odpremiti, im - odpraviti. odraziti , im - odbiti. oduran, rna , mo - gnjusen, priskuten. odušedjenje, a - navdušenje. odvažati, zna, žno - srčan, smel. odvise - odveč, preveč. 152 odvesti, vezeni - odpeljati. odvjet, a - odgovor, odziv. odvjetnik, a - advokat. odvratiti, im - odvrniti. ogavan, vna, vno - ostuden, gnjusen. ogroman, mna, mno - velikan¬ ski, orjaški. ogrtač. a - ogrinjalo. ohol, a, o - prevzeten, napnh- n j en. oholost, i - prevzetnost, napuli. oka , e - teža 1V 2 kila in mera 4 litre. okaljati , am - oskruniti, ognju- siti, zablatiti. okaniti se, im se - popustiti, jenjati. oklada , e - stava, vadija. okladiti, im se - staviti, vad- ljati. oklievati , am - oprezvati, od¬ lašati. okom, okomit, a, o - navpik, ravnotežen. okrenuti, nem. - obrniti, zasu¬ kati, premeniti. olovo, a - svinec. odmah - koj, precej. onomad - nedavno, oni dan. opacina, e - napaka, spride- nost, pregreha. opak, a. o - napek, spriden, hudoben. opasan, sna, sno - nevaren. opasnost, i - nevarnost. opetovati , ujem - ponavljati. opip, a - tip, tipalo. oporaviti se, im se - okrevati, opomoči si. oprastati , am - odpuščati, priza¬ našati, poslavljati se. oprcdieliti, im - dolomiti, odre¬ diti. opreka e - nasprotje. opremiti, im - odpraviti, odpo¬ slati. oprezan, zna , zno - pazljiv, po¬ zoren, premišljen. oprostiti , im - odpustiti, priza¬ nesti; opr. se - posloviti se. oviti se, im se - glasiti se, raz¬ legati se, odmevati. osiediti , im - osiveti. osim - razim, mimo, brez osječati, am - čutiti. osjegurati , am - zavarovati. oskudica, e - pomanjkanje, si¬ romaštvo. oskvrniti, im - oskruniti, oma- dleževati. ostrica, e - ostrina, rez. rezina. osuda, e - obsodba, sodba. osvaditi, im - ovaditi, zatožiti, dolžiti. osvanuti, em - svitati, zdaniti se. osveta, e - maščevanje. osvetiti se, im se - maščevati se. osvetnik, a - maščevalec. osvjedociti, im - prepričati. osvrnuti, nem se - ogledati se. ošinuti, nem - kreniti, udariti. ošteta, e - poksodoianje. ostetiti , im - poškodovati. otajan, otajstven, a, o - skri¬ ven, skrivnosten. otale, odatle - odtod, od tega. otiti, otmtm - odvzeti, ugrabiti. otimafi, am, in mljem - od je¬ mati, odvzemati. otrag, a - zadej. otrov, a - strup. otvoriti, im - odpreti. otvarati, am - odpirati. 153 ovamo - simo. ovdi , ovdje, ovdjeka - tu, tukaj. ovoče, a - sadje. ovrha, e - izvršba, izpeljava, izpolnitev. ovud, ovuda - tod, ovdd. ozbiljan , Ijna, Ijno - resnoben. ozleda, e - poškodovanje. ozlediti , im - raniti, poškodo¬ vati. ožujak, jka - sušeč, mart. P. Pacati se, am se - vtikati se, mešati se, pečati se. pače , adv. - marveč, temveč, nasproti. pačiti, im - ovirati, škoditi. pakost, i - zlobnost, hudobnost. pamtiviek, od pamtivieka - od¬ kar pomnijo ljudje, odkar svet pamti. pamuk, a - pavola, bombaž. pand ja i pandža, e - krempelj, parkelj pandur, a - javni st.ražmk, po¬ licaj. papak, pka - parkelj, kopito. papuča, e - škrpet (Pantoffel). par , a - hip, trenutek. parba, e - prepir, spor, pravda. parcov, a - podgana. parnica , pravda, tožba. parub, a - parobek, štor. pasmina, e - pasem, pleme, svojad. past-uh , a - žrebec. patiti, itn - trpiti. patka, e - raca. patnja , e - trpljenje, muka. patriti, im iti koga, čegav biti. patuljak , Ijka - pritlikovec. pav,čina, e - pajčevina. pauk , a - pajek. paun , a - pav. pazar, a - semenj, trg. pazariti, im - tržiti, sajmovati. pazikuča, hišnik, vratar. peckati , am - pikati, zbadati. pečal, i ■ skrb, žal, otožnost. pedalj , dlja i pedanj - ped, i. pedepsa, e - kazen. pehar, a - čaša, kupa, vrč. pekar, a - pek. pelud, i - cvetni prah. pendžer , a - okno. pentati , am - jecljati. perivoj, a - cvetnjak, gaj. perjanica, e - pero za klobu¬ kom. persin, a - peteršilj pice, a - pitje, pijača. piac in piaca, e - trg. pietao, tla - petelin. pile, eta - pišče, eta. piljiti, im - oči upirati, štrleti v kaj. pir, a - svatba, ženitvanje. piriti, im - puhati, netiti. pisnuti, nem - črhniti. pitati, am - prašati. pitom i pitoman, mna, mno - krotek, naseljen, obdelan. pitomac, mca - gojenec, re¬ jenec. pjesice i pjeske, adv. - pčš. pjetao , tla i pjevac, vca - pe¬ telin. pjenvšav, a. o - penast, peneč. plačkati, am - pleniti, ropati. plandiste, a - senčnat kraj, kjer goveda o poletni vro¬ čini leže; počinek. 154 plandomti ujem - opoldne po¬ čivali, pohajkovati, posto¬ pati. plešiv, rt, o - plešast. plima i ojeka - Ebbe u. Flut. plivati, am - plavati. plod, rt - 3ad, prirodek, pri¬ delek. pljustavica, e - ploha, naliv. pobiediti, im - premagati. pobieda, e - zmaga. počelo, « - prvina, početek, načelo. pocinak, nka - počitek. počiniti, im * storiti. pocitati, am - spoštovati. podašan, podatan tna, tno - radodaren, popustljiv. podcinjen, a, o - podložen. podhvat , rt - podvzetje. podlost, i - prosto, nizko mi¬ šljenje, nesramnost. podmititi, im - podkupiti. podmiriti, im - umiriti, zado¬ voljiti, plačati. podmukao, kla, klo - potuhnjen, zvit, prekanjen. podpuno, adv. popolnoma. podruni, a - prizemlje. klet. podvorba , e - postrežba. podvoriti , im - postreči. podvostr učiti, im - podvojiti. pogibao , bli i pogibelj, i - po¬ gin, nevarnost. pogibeljan, Ijna, Ijno - nev.iren. pobarati, am - opleniti, oro¬ pati. pohodit, im - obiskati. pojav, rt - prikaz. pojaviti, im - prikazati. pojmiti, im - razumeti, za po¬ pasti. pok, pokle - ko, po tem ko, ker. poklad, rt - zaklad. poklisar, a - poslanec, glasnik. poklop, a - pokrov. pokojni, rt, o - ranjki. pokoljenje, a - rod, koljeno, rodovina pokret. rt - kretanje, gibanje. pokretnina, e - premakljivo blago. pokrociti, im - stopiti naprej. poklicati, am - potrkati. pokuciti, im - podati. pokučje i pokučtvo, a - pohišje, hišna oprava. pokunjiti, im - pobiti, popiriti, ob srce pripraviti. pokupiti, im - skupiti, sbrati, pobrati. polagan, a, o - počasen polako, polahko - polagoma, počasi. poluciti, im - doseči, zadobiti. poluditi, im - znoreti. polugodište , a - polletje. pometnja, e - zmota, pogrešek. pomican, ena, eno - gibljiv, premakljiv. pomnja, e - pazljivost, pozornost pomrcati , itn - mrknuti. pomrsiti, im - zaplesti, zamo¬ tati, pokaziti, zmesti. ponor, a - ponikva, t. j. mesto, kjer voda. ponira, t. j. se v zemljo gubi. pomika, e - pobuda, nagib. popiknuti se / em se - spotak¬ niti se. poput - podoben. poradi - zavolj, zarad. poraziti , im - pobiti, pogubiti. i-azdjati. 155 poreci - tik, kraj, poleg. poremetiti, im - zmetati, zmesti, zmotiti porez, a - davek. poreči, poricati - oporeči, opo¬ rekati. porieklo, a - rod, pleme, ko¬ leno. porodica, e - družina, rodbina. poruga e - sramota, zasmeho¬ vanje. porugljiv, a , o - zasmehljiv, zabavljiv. posao, sla - delo, opravilo. posielo, a - večerna zabava. ■poslan, a , o - delaven, marljiv. podi je, posije - poznej, po, po tem. pospremiti , im ■■ pospraviti, ure¬ diti. posrnuti, em - spotakniti se. postiti, ignern - doseči. postojan, jna , jno - stalen, sta¬ noviten. postolar , a - črevljar. posve , posvemn - zevsema, do čista. poticati, icem - spodbadati. potjera, e - gonjenje, preganja nje, lov. potacati se, am se - potepati se, klatiti se. potvoriti, im - okriviti, obdol¬ žiti pouzdan, a, o - zanesljiv, za¬ upljiv, zvest. pouzdati se, am se - zaupati, zanesti se. poijest, i - zgodovina. povod, a - uzrok, nagib. povorka, e - tropa, krdelo, vrsta. poorieiiti , im - poškodovati, razžaliti. pozajmiti, im - posoditi. pozuda, e - poželjenje, pohlepa. požuriti , im - pohititi, podvi¬ zati. pra, e - prepir, pravda. prah , a - prah, smodnik prani , pratna, prema - proti, k. prani, a - šop, kita, lasje. pramaljece , a - spomlad. prastati, am - odpuščati, prizanašati. pratilac, ioca - spremljevalec. pratiti, im - spremljati, spro- voditi. pravac, vca - mdr, ravnilo, vodilo. pravedan, dna , dno - pravičen. preiti se, im se - šopiriti se, nos vihati. predsuda, e - presodek. pregrst, i - perišče, prgišče. prekinuti, prekidati - prelomiti, pretrgati, prejenjati. prekjuie , - r - predvčeraj. prekršaj, a - prestopek. prekršiti, im - prelomiti, pre¬ stopiti. prelja e - predica. preljub, a - prešestvo. prema - proti, k, do. premoč, mca - raven, enak. premda - akoravno. prenuti se, nem se - zganiti se, stresti se. prestici, ignern - preteči, pre¬ seči, prekositi. presen, sna , sno - nujen, si¬ len. pretjerivati, am i ujem - pre- napenjati. 156 p ret varati, am - predelavati, hliniti, pritajevati. pretvoriti , im - predelati, spre¬ meniti. previjati, a, o - prekanjen, zvit. prevrtljiv, a, o - omahljiv, ne¬ stanoviten. prezime, imena - primek. prezirati, am - zaničevati. prhnuti, eni - odfrfrati, vzleteti. prianjati, am - prijemati se, držati se. priča, e - basen, pravljica, pri¬ povedka. pričati, am - pravljice pripo- vedati. pričest, i - obhajilo. priek, a, o - poprečen, kriv, osoren. prietiti, itn - groziti, žugati. prihvatiti, im - poprijeti. prijati, am - prilegati se, go¬ diti, na roko iti. prijava - naznanilo, poročilo. prikopčati , a m - pripeti. prikučiti se, im se - prigniti se, nagniti se, približati se. prilagoditi, im - prikrojiti, pri- strojiti, vravnati. prilaskati se, am se - prilizniti se, prikupiti se. primjetiti, im - opaziti. prinuditi, im - prisiliti. prinukati, am - prisiliti. prionuti, etn - prijeti se. pripretna, e - priprava. pristao, ala, alo - pristojen, prikladen, čeden. pristaša, e - privrženec. pristojba , e - taksa. prisutan, tna, tno - pričujoč, navzoč. pritoman, mna, mno - pričujoč 1 navzoč. priuštiti, im - privošiti. priviknuti, em - privaditi. privremeni , a, o - začasni. privriediti , im - pridelati, pri služiti, pridobiti. prkos, a - klubovanje, trma. prkositi, im - kljubovati. prijav , a, o - zamazan. prnja, e - cunja, capa. probit, i probitak, tka - prid, dobiček, korist. probitačan, čna, eno - koristen, pridoven, dober. probušiti , im - prebiti, prevr¬ tati, predolbsti. prodolica, e - dolinica. profučkati, am - zapraviti, po¬ tratiti . prokšen , a o - razposajen, sr- borit, lahkoumen. prolječe , a - spomlad. proljetos - te spomladi. promašiti, im - zgrešiti, ne po¬ goditi, ne zadeti. promatrati, am - pregledovati, premišljevati. promet, a - prodaja, kupčija, obrt. promicati , ičern - premikati, pospeševati. promisao, sli - previdnost. proniknuti, pronicati - preši¬ niti, preseči, spreviditi. propovjed , i - pridiga. prosinac , nca - gruden, de¬ cember. prostiti, im - odpustiti prizanesti. prosvjed , i - ugovor, protest. prosvjedovati, njem - upirati se, ugovarjati. 157 pr o sejeta, e - omika, izobra¬ ženost. prošast , a, o - prošli, pretekli. proštenje , a, o - odpuščenje, prizanašanje, shod, sejem. protjerati , am - pregnati. proturati , am - preriti, prepe- hati, protiskati. protusloviti , im - prigovarjati, opoi-ekati. provala , e - predor, prelom, napad, naskok. proz (u Crnoj gori) = kroz, - skozi. prozor , a - okno. prozorje, a - svit, osvitek, zor. prozvati, zovem - imenovati. prpošan , sna šno - jezikav, ve- dečen. prsluk, a - oprsnik, telovnik. prsnuti, eni - prskniti, razpo¬ čiti se. pršiti , im - prskati, frfrati, pra¬ šiti; pršeč - nestanoviten. prtljag , a i prtljaga , e - pra- tež (Glepack). prašiti , im - raztegniti, podig niti, podati, ponuditi. psetance , a - psiček. pucati , am - pokati, strelati. puce , eta - gumb. pucanstvo , a - prebivalstvo, stanovništvo, ljudstvo. pučina , e - široko, debelo morje. pucki, a, o - ljudski, naroden. a - 1) pok, 2) polk, narod, ljudstvo. a - pot; putem - potem, medpotoma. p«/.#, a - k, proti. R. Rad, a - delo, opravek, posel. radi - zarad, zavolj. radin, a, o - delaven. raditi, im - delati, prizade¬ vati si. radnik , a - delavec. radnja, e - delo, opravilo. radoznalost , i - radovednost. rakija , e - žganje, ra#, a - vojska. ratoboran, rwa, r«o - bojaže- ljen. ratovati , ujem - vojskovati, a - udar, pah. razabrati, berem - razbrati, povzeti, posneti, sprevideti. razbluda , e - pohotnost, na- sladnost, mehkužnost. razbor, a - razum, pamet, spre- vidnost. razborit , a, o - razumen, pa¬ meten. razcviliti, mm - razžalostiti, užaliti. razdalek , a, o - daleč vsak sebi, narazen, oddaljen. razgaliti , m - razvedriti, raz¬ bistriti. razglobiti, m - razuditi, raz¬ staviti, razločiti. razgovietan , #«a, tno - razločen, jasen. r