V sredo in sabolo izhaja in velja: celo leto . . 5 for. — kr. ga pd leta • • 2 n 70 n *a eetert leta . „ 40 „ Po pošti: ga celo leto . . 6 for. 30 kr. ga pol leta . * ‘d „ 20 „ za Četert leta . 1 „ 70 „ Oznanila Za navadno dvestopno versto ae plačuje : 5 kr. ktera se enkrat 8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; več. pismenke plačujejo po prostorne Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. St. 37. V Celovcu v saboto 20. maja 1865, Tečaj I. Naši umetniki. Sf. — Čedalje lepši razcveta se z vsakim letom slovenski narod; različni časopisi, društva in druge na¬ prave trudijo se z vsemi silami, da bi naš zanemarjeni narod pripeljali na višo stopnjo izobraženosti. »Slove- nec“ prinaša v vsakem listu polno torbo koristnih na¬ ukov; vsako stanje slovenskega naroda je že pretresoval, in kar njemu še ni bilo mogoče, obdelovali so ostali slovenski časopisi z neprecenljivim trudom. Le na umetnost se je skorej popolnoma pozabilo. Tu se od¬ krivajo rane našega kmeta, tam stiske narodnih uči¬ teljev; le za naše umetnike nimajo besed slovenski časniki. K izobraženosti spada pa gotovo tudi umetnost, da, v ozki zvezi stoji z znanostjo, kakor z obertnijo. Ni ga pa kmalo naroda, ki bi imel toliko veselja in toliko sposobnosti do umetnosti, kakor je ima slovenski na¬ rod. Vsakdo ve, koliko mara naš prosti narod za lepe cerkve, za lepo petje in lepo orgljanje v cerkvi. Da, učitelju, ki se hoče kmetu prikupiti, najprej je treba, da zna lepo orglati; pri podučevanju se mu že raji enmalo pregleda. Da ima pa naš narod tudi sposobnosti do umetno¬ sti, so nam na dokaz naši slikarji, naši podobarji, naši skladatelji. In koliko je med njimi samoukov! — Ce so se pa kaj učili, bilo je to kaj pičlo, in ne bi prišli da¬ lj eč, da se niso sami s svojo glavico dalje izobraževali. Le malokteri bili so tako srečni, da so prišli v veča učilišča; ali ti so se pa tudi tako izobrazili, da bodo nam Slovencem vedno v čast. Kukuljevičev „SIovnik jugoslovenskih umetnikov 41 hranuje tudi marsiktero slo¬ vensko ime. V živi pameti nam je še vsem prezgodaj umerli Langus, da ne govorimo o drugih. Pa tudi še živečih slikarjev je samo v beli Ljubljani, hvala Bogu, še dosti lepo številce. O izurjenosti naših podo¬ barjev pa spričujejo mojsterska dela po vseh sloven¬ skih cerkvah. Komu pa ni znano lepo slovensko petje! Slovan in Neslovan, ako je kdaj na Slovenskem živel, spominja se rad naših milo-otožnih pesem, ki slovijo o celem slovanskem svetu. Na Dunaju , v Pragi in rugod razlegali so se že večkrat slovenski glasovi! — In kdo je te pesmi zložil? — Samouki!! Moremo jih z dobro vestjo tako imenovati, kajti to, kar so se v Ljubljanskih šolah naučili, je kaj pičlo. Treba je bilo še dokaj lastne marljivosti, dokler so se ti nam pre¬ dragi domači umotvori rodili. Koliko se je moral tru¬ diti naš preslavni Gregor Rihar, da nam je podal svoje nam premile pesmice, ki nam naša serca razve¬ seljujejo in nas k pobožnosti povzdigujejo! Bog ve, kako bi bil pa še on naš narod poslavil, da mu je bila pri¬ ložnost dana, v kakem konservatorju^ popolnoma se izo¬ braziti ! In temu slavnemu možu hočejo ptujci, o kterih prošlosti nič ne vemo, kterim je godba vsakdanji kruh, njegove neprecenljive zasluge kratiti! Gospod učitelj petja v Ljubljani bi pa imel vedeti, da ima nemški na¬ rod svojo godbo, francoski svojo, in italijanski zopet svojo. Tako n. p. Wagnerjeva godba ni za italijansko uho; Nemci pa imajo zmirej dosti o italijanski muziki kritizovati. Mi Slovenci živimo na jugu, smo Italijanom bliže, nego Nemcem, je kar posebno v našem petju oči- vidno. Nikoli nas nemška godba ne bode tako povzdT- • govala, kakor slovenska. To občuti Slovenec posebao-- tedaj, ako je dalj časa na ptujem živel in se je pot oral. zopet domu vernih Kaj Slovenec občuti,, kedar čez dalj časa zopet pervikrat v slovensko cerkev stopi, kjer se slovenske pesmi v božjo čast prepevajo, si gospod Ljub¬ ljanski učitelj, ko ptujec, ne more misliti. Moral bi imeti kamenitO serce, da mu ne bi stopile solze v oči. Ne tajimo, da slovenska godba še nima te umetne po- polnamosti, kakor italijanska, francoska aji-riemška. Pa poterpimo, saj se je še le jela razvijati. Tudi nismo Slovenci do zdaj še imeli mož, ki so se na kaki viši godbeni šoli izučili. Tudi se do najnovejših časov, razun v cerkvi, ni dosti slovenski prepevalo. Filharmonično društvo, dasi že staro, je s svojimi ptujimi učitelji le ptuje cvetlice presajalo, ki se pa na naši zemlji niso in se tudi nikoli ne bodo prijele. Zdaj imamo čitavnice in ravno toliko pevskih društev. Tim je tudi godbi na Slovenskem nastala nova doba; domača godba jela se je zopet lepši razvijati. Ali pred vsem je treba, da se možje, kterim je vodstvo domačega petja in domače godbe izročeno, slovensko, narodno čutijo; da razumevajo duh slovenskega naroda; da jim bode mar ne le za dobro službo, ampak še mnogo bolj za ovzdigo slovenskega petja in slovenske god- e sploh. Moremo pa to od ptujih gospodov učiteljev, če tudi Slovanov, pričakovati?? — Ne tajimo, da je mogoče, da severni Slovan z vsem svojim trudom dela za blagor kakega jugoslovenskega naroda; saj nam je prekrasni izgled gospod S ul e k v Zagrebu. Ali to so le iznimke. Pri našem petju je pa to tim teži, ker je n. p. v Ljubljani učenje petja izročeno popolnoma ptu- jim učiteljem in ker nimajo pri strani domačih mož, ki bi imeli na petje vsaj ravno toliko upliva, kakor oni. Le škoda, da nam je smert tako zgodaj pograbila slav¬ nega Kamila Mašeka! Zato nas je kaj razveselilo, ko smo slišali, kako slovi na Dunaju naš domoljubni ro¬ jak gosp. Meden; ravno tako, daje slavni naš skla¬ datelj gosp: Gerbec šel na konservatorij v Prago. Ko¬ nec preteklega meseca pa je zapustil Ljubljano nade- polni mladeneč gosp. A. Heidrich, ter šel tudi v praški konservatorij, in kakor slišimo, misli iti na jesen tudi neka slovenska gospodična v Prago, da si svoj mili glas umetno izobrazi. Po vsem slovanskem svetu pa slovi ime našega gosp. Jenko-ta, ki nas je Slo¬ vence poslavil s svojim „Naprejem“. V večno sramoto Slovencem pa ta gospod ni dobil vodstva kakega slo¬ venskega pevskega društva, marveč pri naših bratih Serbib, ki znajo njegove zasluge bolje ceniti, nego ro¬ jaki njegovi; in tako velja, žali bože, tudi pri Sloven¬ cih pregovor: „nemo propheta in pa^ria 11 . — Bodo li prej imenovani gospodje, ki z dušo in telesom plamtč za svoj narod, bolje sprejeti, kedar se z Dunaja in — 240 — Prage povernejo?! — Kakor smo videli, je naš narod bogat bistrih glav. Koliko talentov pa je še med naro¬ dom, kterim ni dana priložnost, da bi si razvili moči, s kterimi jih je Bog obdaril. Kje bi bila že slovenska umetnost, da so se umetniki bolje podpirali!— Koliko imamo štipendij za uboge dijake, in še vedno se usta¬ navljajo nove; ubogih umetnikov se pa nobeden ne usmili. Bolj previdni so v tem naši sosedje Hervatje. Da si tudi tam še nimajo štipendij za umetnike , vendar jih pa z dobrovoljnimi zbirkami prav dobro podpirajo. Lani vernila se je gospodična Bizjakova iz Prage, letos pričakujejo gospodično Malingerjevo, nadepolni mladeneč Milakovič pa ostane še dalje v konserva¬ toriju ravno tam. *) Kako pa mi naše umetnike pod¬ piramo? — Dosti je, ako čitatelji vedo, daje n. p. gospod Grerbec, ko je svoje prekrasne pesmi (ne vemo, zakaj jih v ljubljanski čitavnici nikoli ne čuje- mo?) izdal, zavoljo slabe prodaje imel čez 100 gold. zgube, kakor nam je sam pravil. Zato pa morajo nje¬ gove nove pesmi, ki so še mnogo lepše od pervih, ča¬ kati ugodnejših časov. Časi so slabi, to je res; ali če že ne moremo naših umetnikov podpirati pri njihovem učenju, ki jih mnogo mnogo stane, bodimo hvaležni vsaj s tim, da jim preskerbimo v predragi naši domo¬ vini kako dostojno mesto, kedar se domu povernejo. Popravimo, kar smo pri gosp. Jenko - tu zamudili. Po¬ tem se bo slovenska godba lepši razcvetala; potem ne bodo več ptujci napadali našega petja; ne bodo podirali, kar je naš slavni Rihar s tolikim trudom zidal celo svoje življenje. Njegove zasluge so velike, in še le po¬ tomci naši ga bodo znali prav ceniti. Grlejmo, da nam ne bodo unkraj groba očitali nehvaležnosti! — Deržavni zbor. Ker ni veliko iz deržavne zbornice povedati, pa naznanjamo najprej svojim bravcem, daje spet počil glas, da bodo poslanci v kratkem poslovljeni in domu izpuščeni. Vlada se neki za tisti čudni §. 13. zelo boji, in da ne bi celo nobenega pogovora o njem bilo, zato se misli prej ko mogoče pri poslancih posloviti, kteri so pa tudi že res počitka potrebni. Kedaj bi potem zopet skupej prišli, to pa sam Bog ve. Tako hitro gotovo ne! — — Tudi se govori, kakor smo že zad¬ njič na drugem kraju rekli, zdaj enmalo bolj o pri¬ hodnjem ogerskem zboru. Nekteri celo pravijo, da se bodo volitve v 14 dneh razpisale. — Res, čas bi bil že gotovo, ker gre žito že v klasje; — do tistihmal pa ga je kancelar Herman Ziči po zimi enkrat obljubil. Da, obeta se res lahko marsikaj prav dober kup! Mo¬ rebiti ga vendar enkrat doživimo; kedaj pa, tega nismo zdaj v stanu povedati. Ravno to velja tudi o herva- škem. — Pa vernimo se spet k zbornici. 12. t. m. se je pomenkovala o načertu postave za sedmograško že¬ leznico, ki bode izpeljana od ogerskega mesta Arad čez Alvinč v Sibinj na Sedmograško. Sedmogračani so dozdaj edini, ki nimajo v deželi nobene železnice. To je dandanašnje zares velika škoda in ker so poslance v deržavni zbor poslali, treba jih je kolikor mogoče odškodovati, da bodo pomnili,^kaj se to pravi, deržati se deržave, kakor jim je g. Smerling tolaživno re¬ kel. Zbornica je z majhnimi prenaredbami odobrila od¬ borov nasvet, po kterem naj se delo ali kakemu zapo- četniku neposredno izroči in potrebni denarji na upanje vzemo, ali pa naj se privolitev zanjo dovoli. Dva mo- *) G. Malinger-jeva dobiva na leto čez 600 gl., g. Milakovič (14 let star) 300 gl. — mladi slikar se v Eimu vzderžuje. Koliko je bilo pa poslušavcev pri Jenko-vem koncertu, me je sram povedati. P. sta naj bota železna, šine pa iz slabeje robe. Tudi dobi le-ta železnica krilo (Ztveigbahn) čez Alvinč v Sedmo- graški Beligrad (Karlsburg). Avstrijansko cesarstvo. Dežele niže-avstrljanske. V;» Dunaju. 14. maja — M. (Kdo bo hervaski ban injlalmaunki namestnik ? Volitev za dijaški od¬ bor. Zalostinka.) Mnogo se po časnikih piše, da pride na mesto g. Mamula v Dalmacijo za deželnega na¬ mestnika g. Petrovič; temu nasproti sem pa jaz od veljavne strani zvedel, da berž ko ne bode namesto sedanjega hervaškega bana Sokčeviča prišel general. Filipovič, dobro znan od karlovaškega zbora, brat generalov pa v Dalmacijo za deželnega namestnika. Da to niso samo prazne čenčarije, vam zagotavljam; te premembe so pa tudi berž ko ne v zvezi s tim, da se bode še le sklical hervaski deželni zbor ta čas, ko bodo že omenjene reči v redu. Zdaj pa še nekaj od vseučelišča. Znano je čita- teljem, da letos naše vseučilišče petstoletnico svojega ustanovljenja obhaja. Vojvoda Rudolf IV. ustanovil je 12. dan marca 1. 1365 vseučelišče, tedajni papež pa je meseca avgusta vseučelišče poterdil. Dijaki so hoteli v marcu obhajati slovesnost, pa vlada je ni dovolila, ukazala pa je, svečanost naj se ohaja meseca avgusta. Da je to dijakom nekoliko vročo kri naredilo, je tudi znano. Ker se pa vendarle svečanost na Jvsečelišču ne more brez dijakov obhajati, je vseučiliščini konzistorij sklenil, dijake povabiti, naj se svečanosti meseca av¬ gusta udeležijo. V ta namen naj dijaki svoj posebni odbor volijo, medicinarji in pravniki, vsaki razred 2 ; filozofi pa skupej 4; ta dijaški odbor bode potem z velikim odborom svečanost vredil in bode tudi sred¬ stvo med odborom in dijaki, ako bi zoper celi odbor kaj ugovarjati imeli. 11., 12., 13. maja so bile pri dijacih volitve za dijaški odbor. Kaj so bile čudne! Pri medicinarjih jih je volilo blizo 30, pri pravnikih 8, pri filozofih pa nobeden! To je očiten dokaz, da dijaki nočejo svečanosti v av¬ gustu in da se je tudi ne bodo udeležili, kajti v avgu¬ stu so že—šolski prazniki, —Preden pa pismo končam, še eno žalostinko. Se le pred tremi tedni je umeri medicinar IV. leta g. D e r b i č, iu denes smo že zopet pokopali pravnika g. Antona Ogrinca. Obadva sta Slovenca iz Kranjskega doma. Mnogo Slovencev je rajnima zadnjo čast skazalo, zlasti drugemu , ker pri pogrebu pervega bili so slovenski dijaki večidel doma na velikonočnih počitnicah. Dežele notrajno-avstrijanske. h Korensliejr«. — a — Slabo stanje obertnikoo in kmetov. Srenjsko življenje.) Že dopisnik z Bleda je parkrat potožil, daje v naših krajih čedalje slabše. Tudi jaz ne morem nič boljšega povedati. Žalibog! da je res tako. Steber gorenske premožnosti je padel, obertnija železna je ob tla. V Kamnigorici, že malo malo delajo. Kovači nimajo dela, nimajo kruha; že mo¬ rajo reveži ,za pastirje in, kamor le mogoče, služit iti, da si življenje ohranijo, in tako bode berž ko ne pov¬ sod, kjer so se z železnimi izdelki pečali. Kaj do z delavci, ki so bili dozdaj dobrega živeža vajeni? Kri¬ vi pa so te nesreče po mojih mislih največ lastniki fužin, ker jim ni bilo mar, da bi bili o svojem času nove znajdbe pri svojih fužinah vpeljali in jih tako primerno zboljšali. Zdaj pa so zastali predalječ za Angleži, Francozi, Belgijanci in drugimi obertnijskimi — 147 — ljudstvi, ki cenejše blago privažajo in tako naše do¬ mače spodrivajo. Nekaj je pa krivo tudi to, ker se je vvoznina za železo in železne izdelke prehitro znižala, da zdaj domači obertniki nikakor ne morejo shajati in so zares milovanja in pomoči vredni. Ne morem tudi zamolčati, da so si delavci to veliko nesrečo nekoliko tudi sami zakrivili, ker niso bili zmirej varčni in so lahko prislužene denarce pozabljivši prihodnosti le pre¬ več radi berž izdajali. Vse to je rodilo grenek sad, pelin in želč, ki ga bodo morali Gorenci zdaj piti. — Pa tudi za kmete je sploh slabo. Neizmerni davki in druge žalostne okoliščine jih tlačijo, da si jih že mno¬ go ne ve s čim pomagati. Z živinorejo bi si zamogli, če ne povsod, pa vsaj v nekterih krajih, še najprej opomoči, ako bi bolj umno začeli gospodariti in polja svoja obdelovati. Ali gorenski kmet se le prerad sta¬ rega kopita derži in se težko da preveriti, da bi kaj novega vpeljal in poskusil, da bi za več in boljo ker- mo skerbel in si živino pomnožil. Imajo pa tudi veči¬ del premajhna posestva, kjer ni lahko starega reda prenarejati ali z novimi rečmi poskušati; toda še tisti, ki imajo veča zemljišča mislijo malo na spremembe. Pogrešajo se sploh izgledne kmetije. Da bi videl naš kmet, ki je sploh prebrisan in delaven, kje kako po- skušnjo, in da se dobro sponaša, vpeljal bi jo gotovo tudi kmalo doma, ali tako . . . . ? Pomanjkanje pa ubožtvo se je grozno začelo širiti na vse strani. Zatorej se pa tudi ni čuditi, da jih gre zmirej več v Ameriko svojo srečo poskušat, kajti povsod, koder solnce teče, se (pridnim) pogača peče — tukaj pa je slaba! — H koncu naj pristavim še to, da je, kar se samooskerbstva po naših srenjah tiče, večidel tudi prav žalostna. Svo¬ bodne občine (srenje) so podlag a vsa ki svo¬ bodni deržavi —• kakšne so p.a naše in kako se v njih godi!? Malokje se zavedajo svojih dolžnost in oblasti, zato ni čuda, da nič ne napredujemo. Iz lastne skušnje pa vem, da je to na Dolenskem, zlasti ob her- vaški meji, veliko bolje. Srenjčani so tam v srenjskih zadevah večidel prav premedeni, česar so se gotovo od svojih hervaških sosedov naučili. Da bi se pač skorej tudi tukaj kaj najbolje obernilo! * Ea IJubljaaie. (Veliki zbor slov. matice) Najprej naznanjam bravcem »Slovenčevim 11 najimenit¬ nejše reči, potem pa bodem bolj obširno o vsakej po¬ sebej govoril. Zbor se je pričel 11. t. m. po slovesni sv. maši, ki so jo prečastiti stolni prošt, g. Kos, v stolni cerkvi brali, v mestni dvorani ob 9. uri zjutraj in je trajal do */ 2 l pop. Pri razgovorih se je udeležilo 15 govorni¬ kov. Ako ravno še nismo parlamentaričnega razgovo¬ ra vajeni, bil je ta dan najbolj imeniten za naše me¬ sto, kajti govorilo se je pervikrat izjemno slovenski. Po¬ hvaliti bi moral enega in druzega govornika, pa opustim to in opomnim le govora našega župana gosp. dr. C o s t a. Tako gladko mu je govor tekel, kakor bi se bil že mnogo let v slovenščini vadil, vendar pa ve vsak Ljubljančan, da mu je pred letom še terdo šlo; on je javno pokazal, koliko se zamore tudi odraščen človek naučiti, če mu je resnična volja. Slava mu! Pri zboru se je izrekla hvala odboru in tudi posameznim odbor¬ nikom, edini tajnik za svoj trud ni hvale dobil! Zakaj se njegove zasluge niso javno priznale, ini ni znano. Po dokončanem delu se je skupno obedovalo in slišale so se tukaj mnogoverstne napitnice mnogoverstnim do¬ moljubom in rojakom in na večer je sledila beseda v narodni čitalnici, drugi dan pa so nas zapustili dragi domorodci iz raznih slovenskih pokrajin. Pri volitvi zo bili izvoljeni za novi odbor in sicer iz Ljubljane: dr. Toman, A. baron Gojz. dr. Iv. Bleiweis, dr. Gosta, Ter- pinec, dr. Vončina, dr. Zupanec, dr. Pogačar, kateheta Lesar in Marn, dr. Vojska, Levstik, Vavru, Praprotnik, J. Vilhar, prošt Kos; iz drugih krajev: Terstenjak, škof. D obrila, Pet. Kozler, Miklošič, Cegnar, dr. Razlag, dr. Sernec, Černe, Svetec, dr< Kočevar, grof Barbo, A. vi¬ tez Gariboldi, Janežič, Cigale, dr. Vošnjak, Vinkler, dr. Ulaga, Grabrijan, dr. Kocijančič, Pirc, Majar, dr. Do- minkuš, Fr. Erjavec. Slednjič še to povem, da so stara pravila skoro eno¬ glasno bila poterjena. Torej se o premembah pravilnih ni nič govorilo in glasovalo. Pluje dežele. Papeževa. Iz Rima so se zdaj zvedeli bolj na-. tanko pogoji za vredjenje cerkvenih zadev, ki ste si jih po¬ stavile papeževa in sardinska vlada. So pa sledeči: Sv. Oče papež volijo neposredno in popolnoma svo¬ bodno škofe za vsa spraznjena mesta na vsem Itali¬ janskem. — Pregnani škofje se vernejo v svoje ško¬ fije nazaj. — Novoizvoljenim škofom ni treba, posvetni oblasti prisegati. — Oni prejemljejo vse škofovske do* hodke. —• Imenovavna pisma se nimajo sardinski vla¬ di v pregled dajati, da bi jih poterdila („exequatu#’“). — Semenišča vodijo neposredno dotični škofje, in vla» da nima zastran njih nič ukazovati. —■ O teh rečeh tedaj so se v Rimu menili. Sardinski kralj je bil, ka¬ kor so pisali, s konca ves voljen, s sv. Očetom se pogo¬ diti ter zlasti vernikom spet dušnih pastirjev in vodi¬ teljev pridobiti; toda zdaj se pa spet govori, da ne misli kraljevskega poterjenja iz rok dati, in da tudi papež ne bo mogel neposredno in popolnoma svobodno voliti. Liberalna in prekucijska stranka neki še zelo kra¬ lja ovirate. Pač bo tedaj še velika težava pogaja¬ ti se! — Angleška. Deržavni zbor (parlament) je oni dan zavergel nasvet postave (Reform-Bill), po kteri naj bi se pravica voliti in izvoljenemu biti tudi na niže ljud¬ stvo, na delavce, bolj raztegnila. — Močno se je tudi govorilo, daje stari Palmerston na smert bolen, ali to ni bilo res. On se neki še kaj dobro počuti, če. mu le amerikanski pervosednik Johnson preveč sker- bi ne dela. Zadolžil pa se je Palmerston zlasti na Tur¬ škem veliko, ker je vedno Turke proti Slavjanom tako strastno podpiral. Da bi ga že vendar enkrat pamet sre¬ čala, da bi nehal Turke podpirati, Slavjanom na škodo! Razne novice. J® Iz pri j atelskega dopisa iz Vuherjev na Štajerskem zvemo, da se zastran slovenščine še marsikaj pogreša. Nemškutarenja je še preveč! Naša gospoda in za njo tudi drugi se kar ne morejo nem¬ ških časnikov od —, slovenskih pa privaditi! V urad- nijah se še vedno nektere reči po tolmačih obravuujejo. Oh, to je čudno pa žalostno. Tudi, kar se bilježnikov tiče, bi se imelo marsikaj potožiti. Ce se komu kaka krivica zgodi, in se potem pri bilježniku oglasi, slišal bo navadno: „k dohtarju pojdi!“ Ni nam pa znano, ali je res tako prav, in da mora potem revež za vsako reč po 8 ur dalj ec k odvetniku hoditi. Ali bi se ne moglo temu kako v okom priti? —■ Bilo je tudi v tu¬ kajšnjih krajih dozdaj suho vreme. Samo enkrat, t. j. 2J. aprila je bilo entnalo dežja. Ozimina je slaba, ve¬ čidel pa je pozebla. —'Naš cesar je poklonil černogor- skemu knezu 200 pušek, ki si jih je bil naročil za svojo telesno stražo. Po zadnjih novicah je knez N i- kita že 16. t. m. v Terst prišel, odkoder gre najprej na Dunaj, potem pa v Beligrad, kjer se bode slovesno ob* bajal petdesetletni spomin osvobodenja serbske kneze- —148 — vrne. Tudi romanski knez Kuzaje tj e povabljen. Po¬ klicana pa je vsa serbska vojna od 60.000 mož v Be- ligrad. — Piše se , da bode gerški patrijarh v Cari¬ gradu kneza Kuža izobčil, če ne bode postave zastran sekvestracije samostanskih posestev preklical. — Ruski veliki knez Miha, Kavkaški namestnik, je te dni skozi Dunaj na Nemško k carski rodbini potoval. — Zadnji vstajni poljski poveljnik, duhoven Berzoska, je bil neki 1. t. m nastreljen in vjet. — Mesto Kolo mej a v Galiciji je večidel pogorelo. 800 rodovin je ob vse pri¬ šlo. — Cesarje v spomin slovitega italijanskega pesnika D ant e-a na Padovanskem vseučilišču štipendijo za 500 gld. ustanovil.— Znani hervaški odvetnik g,Mra¬ zovi č je prišel na Dunaj, da dobi privoljenje za nov časnik, ki ga misli v Zagrebu izdajati. To bi bilo pač dobro, da bi se neodvisen časnik ustanovil! — Sliši se, da je prej slana, zdaj pa toča že po več krajih ve¬ liko škode napravila. Pa tudi suša hudo pritiska. V Ce¬ lovcu je še le te dni enmalo deževalo. — Pridni B o- rovški puškarji bodo v Celovcu napravili očitno raz¬ stavo pušek, da bi tako svetu pokazali, kakšni mojstri da so in da bi potem kaj več dela dobivali. Iz celega serca jim dajemo prav ter želimo, da bi si s svojimi bistrimi glavicami iz sedajnih nadlog pomagati zamogli Drobtine. Gospotlarstvene. (Se nekaj o rudečiali burgundski pesi.) Nič kaj dobrega šene obeta kmetom naše dni. Da je vedno slabše, to kmet sam dobro spoznava, spoznavajo pa tudi taki že , ki nimajo S kmetovanjem nič opraviti. Cena žitu je sicer veča, nego je bila nekdaj, (dasilih je za dan danes zelo nizka), ali veči so tudi davki, priklade, dnine in drugi stroški: če se vse to povzame, prav majhen je dobiček, ki ostaja kmetu potem, ko je vsemu zadostil. Da se tej nadlogi v okom pride, potreba je tako narediti, da se na enem in istem zemljišču več pridelkov dobiva ali pa da se za take skerbi, ki imajo večo ceno in se bolj. ž njimi teržuje, iz kterih obertniki in roko¬ delci mnogoverstne reči izdelujejo, n. pr. lan, konoplje, hmelj, mak, tobak, rudeča pesa. Napčno je od kmetov, ki mislijo, da le tako kme¬ tovati zamorejo, če sejejo vsake verste žita, a da bi za- kmetovali, če bi kaj druzega poskusili. Sosednje de¬ žele nam pričajo, da se dobitki od živine, kakor meso, maslo, mleko bolje splačajo. Kedar pride čas, da ne bode več vsak gospodar samo žita sejal, ampak rav¬ naje se po okoliščinah tudi druge rastljine, in se bodo kmetje okoli mest in obertniških okolic bolj z živino¬ rejo pečali in s kupčijskim rastljinstvom, tako da bodo samo od mest oddaljeni žito izvažali — onda ne bode cena žitu tako padala, kakor lani in letos, ker ga ne bo toliko na prodaj; nasproti pa spet ne bodo drugi pridelki tako dragi, kakor so zdaj, ker jih bo več, ka¬ kor n. pr. hmelja, leče, graha itd., in jih bodo tudi več sejali in sadili. Živinoreja pomaga ne samo neposredno dohodke množiti, nego tudi posredno, ker prideluje gnoj, da se nagnoji polje in žito bolje rodi. Da je zlasti detelja živinoreji zelo koristna, smo že povedali. Za njo pa se koj priporoča rudeča pesa, ki daje dobro klajo, pa tudi sladkor, če ga kdo hoče in more narejati. Že oni dan smo nekaj povedali, koliko je je nek izveden kmetovavec naniže-avstrijanskem na enem oralu pridelal; zdaj navajamo še nekaj druzih, ki rudečo peso sadč. V Kraljevcu na Pruskem je je 1. 1858 posest¬ nik Heubah nabral na 1 oralu pruske mere (700 štir- jaških sežnov) 640 centov, posestnik Topf na Sakson¬ skem pa 1. 1864 na 1 oralu saksonske mere (1538Q sežnov), ki ga je bil s 460 centi dobrega gnoja pogno¬ jil in 14 palcev globoko razoral, 1510 centov in 500 centov perja. Drugi posestnik Senštedt je je nabral na 1 sak¬ sonskem oralu lani negnojene in samo za 6 palcev glo¬ boko razorane zemlje 1309c. Francoz grof Gasparin je s pomočjo blagega francoskega obnebja vse prekosil. On je nabral z 1 jutra (od 1538Q sežnov) 2767, a z drugega 3000 centov r. pese. Vsaka pesa je tehtala poprek 28 liber (funtov). Nekje drugod na Franco¬ skem so veliko tacih pridelali, ki so tehtale 120 liber! Grof pa tudi pristavlja opomin , naj nikdo ne misli, da to presiluje, in kaže na Angleško, kjer so z umnim po¬ stopanjem na enem jutru nabrali 277 centov sena italijanske pahovke. Zdaj pa malo računajmo! Leta 1863 (tako pišejo češke »gosp. noviny“) dal nam je 1 oral košnje poprek 23% centov sena in otave, al oral (r.pese) najmanj 300 c. pese in 80 c. perja. Vzemimo zdaj, da ima 1 cent r. pese samo % tiste hrane, ki je ima 1 cent dobrega sena; tedaj se je z 1 orala r. pese dobilo 75 centov senene hrane, in če temu dodamo še 5 centov perja, znaša vse skupej 80 centov, tedaj skorej 4krat več, kakor pa sena. — Ždaj pa še računajmo v denarjih, da vidimo razloček med dohodki od sena in r. pese. Stavimo jmno za 1 cent pese 1 gld., znaša to skupej 80 gld. Ce odbijemo na delavce in gnoj 40 gld., ostaja nam še 40 gld.; zdaj pa odbijmo pri senu za stroške samo 3% gld. — ostaja nam samo 20 gld., tedaj polovica manj, kakor od r. pese! — To je tako gotov račun, da ga ni spodbiti; ugovarjati bi se le moglo, da je povsod še toliko seno¬ žet, kine dajejo 23 y 2 centov klaje, nego gostokrat samo polovico. — (Po „gosp. L.“) Duhovske zadeve. Kerška škofija: Naš premilostljivi knezoškof Valentin bojo letos te le dekanije obiskovali: Pli¬ berk, Doljni dravberg, Tinje, Terg, Belak, Spodnjo Žilo in Kanalsko dolino. Na pot se podajo konec meseca ju¬ lija in dokončajo svoje vizitacije konec septembra. Do¬ ločnejši program še ni narejen. _ \ Žitna cena. Dunajska borsa 19. maja 1865. 5°/ 0 metalike ..... . 71. 5 5° 0 nacijonal ........ 76.20 Novi zlati.. . 6.18 Srebro.107.25 Izdatelj in odgovorni vrednik : J. E. Božič. — Natisnil Ferd. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom A. Kofler-ja.