SSN 0040-7712 9 770040 7/1208 APRIL 2004 LETNIK XLII CENA 400 SIT »SKUHAJMO« Sl POKiiVKABINE za leealski momi SOBNI STEKLENJAK mimm KOSMOS-2 SLOVENIJA V EVROPSKI KAZALO Revija za tehniško ustvarjalnost mladih APRIL 2004, LETNIK XLII, CENA 400 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac Glavna urednica: Maja Jug - Hartman Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 400 SIT, naročnina za prvo polletje pa 2000 SIT. Transakcijski račun: 07000-0000641 745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 8000 SIT (40 EUR). Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: 5156029220012171943 Koda SWIFT: LJBASI2X Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Vesna Aljančič Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Schwarz, d. o. o. Naklada: 6.000 izvodov Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Odjava naročnine revije je samo pisna. Fotografija na naslovnici: Vodilni proizvajalci plastičnih maket dosegajo pri svojih izdelkih že zavidljivo raven ponazo¬ ritve drobnih detajlov. Makete tako postajajo vse bolj natančni posnetki originalov. Foto: Andrej Kogovšek 186671 KAZALO 2 7 8 10 PLASTIČNE MAKETE - OBETI ZA LETO 2004. POKAL MIBO MODELI Z AVTOMOBILI V MERILU 1:24.... POSODOBITEV MODELOV LOKOMOTIV MALIH ŽELEZNIC (1. DEL) KOSMOS-2 13 »SKUHAJMO« SI POKROV KABINE ZA LETALSKI MODEL. 16 TIMOV TEST - MICRODANCER .. . 26 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - FOKKER D.VII. 27 VREMENSKA HIŠICA 28 MODEL PARNIKA NEJKO (2. DEL) 30 DVE SESTAVLJANKI- SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI 33 SOBNI STEKLENJAK. 36 POJOČI ZVONČEK IZ PAPIRJA. 40 »ELASTIČNA« VODA iriEI i 8 april 2004 1 Plastične makete - obeti za leto 2004 MITJA MARUŠKO Leto 2003 so zaznamovali velikopotezni na¬ črti velikih novincev v maketarski industriji, ki pa jim je za uresničitev proizvodnje številnih novosti pošla sapa. Napovedi za leto 2004 so manj obsežne in obsegajo kos lani »zarečene¬ ga kruha«. Očitno je, da si različni proizvajalci z napovedjo novosti skušajo rezervirati pro¬ izvodnjo posameznega tipa makete in opozoriti konkurenco na nepotrebno podvajanje ponud¬ be. Sejem v Nurnbergu je prvi kazalec resnosti načrtov za letos in oglejmo si napovedi. Revell Revellova naveza z Hasegavvo, uglednim azijskim proizvajalcem maket, bo tudi letos obrodila sadove z bistveno nižjimi cenami v primerjavi z izvirnimi Hasegawinimi maketami, uvoznik Hibisco, d. o. o., pa obljublja dobro os¬ krbo, čeprav se bo treba za večje makete obrni¬ ti neposredno na naslov uvoznika: Stegne 25, 1000 Ljubljana. V pregledu novosti poleg kode izdelka navajamo tudi predvideno četrtletje izi¬ da posamezne makete. Lani se je z rednih letalskih prog poslovil slavni Concorde in pri Revellu so mu posvetili darilni paket »Adieu Concorde« (05755-11) v merilu 1 : 144 s posterjem in muzejsko brošu¬ ro. Darilni paket »DTM German Touring Car Masters« obsega tri enostavne sestavljanke - makete dirkalnih avtomobilov audi TT-R 2003, mercedes-benz CLK-DTM 2003 in opel astra V8 coupe 2003 v merilu 1 : 32 (05756-III). V merilu 1 : 144 se nam obetajo F-14A tomcat »Black Bunny« (04029-1), radarsko le¬ talo ameriške mornarice grumman E-2C haw- keye (04012-IV), ruski velikan antonov An-124 (04221-IV), poslovni canadair challenger 604 (04207-III), boeing 767-300 ER (04216-1) in air¬ bus A319 (04215-111). Novosti v merilu 1 : 72 niso tako številne kot v preteklih letih. Tu je nov hawker hurrica- ne Mk.IIC (04144-1), Hasegawin odlitek za su- hoj Su-27 flanker (04319-1) je že dosegljiv na slovenskem trgu, za maketo ruskega lovca MiG21 F-13 (04346-IV) upamo, da gre za po¬ vsem nov kalup, pričakujemo pa tudi eurocop- ter EC 145 (04422-IV). Novosti iz Monogramove delavnice kalupov v merilu 1 : 48 so nova izvedenka nemškega lov¬ ca messerschmitt Bf-110 G-2/R3 (04530-1), ame¬ riški lovec F-102 delta dagger (04586-11) in mor¬ nariški jurišnik douglas A-1H skyraider (04584-1). V maketi britanske izvedenke MDD phantom FGR Mk.2 (04588-1) je pričakovati Hasegavvin iz¬ delek. MiG-25 foxbat A bi moral biti povsem nova maketa (04589-11), ki še nima omembe vredne konkurence v merilu 1 : 48. Nova sta tudi lockheed X-35 (F-35) JSF (04587-1) in mor¬ nariški lovec F/A-18E super hornet (04585-IH)- Maketi ameriškega helikopterja AH-64D long- bow apache (04420T1I) in francoskega poslov¬ nega letala falcon 10 (04217-1) zaključujeta po¬ nudbo novosti v merilu 1 : 48. Makete v merilu 1 : 32 že nekaj let niso več Revellov monopol. Ogrožajo ga azijski tigri kot sta Panda in Trumpeter, vendar se pri Revellu ne dajo. Novi nemški lovec focke wulf Fw 190 D-9 (04725-1) skriva nov Hasegavvin kalup vr¬ hunske kakovosti. Maketo nemškega ljudskega lovca na reakcijski pogon heinkel He-162 sala- mander je obljubila češka firma AML in zdi se, da bo kalup ugledal luč sveta kot Revellova ma¬ keta (04723-IV). Stoletnico nemške avtomobili¬ stične zveze ADAC označuje zbirka treh heli¬ kopterjev (BO 105, BK 117 in EC 135) v merilu 1 : 32 (04441-1) s slikovito rumeno ADAC-ovo barvno shemo. V seriji maket »Easykit« v merilu 1 : 100 bodo na voljo že pobarvani sestavni deli za makete F/A-18C hornet (06619-11), A-10 thun- derbolt II (06620-11) in helikopterja euro- copter EC-135 (06622-11) ter kamov hokum (06621-III). Za sestavljanje teh maket ne bo¬ ste potrebovali ne lepila, ne barv in ne nalepk. Vse so že postorili pri Revellu. Stoletnico prvega uspešnega poleta motor¬ nega letala bratov Wright, so pri Revellu obe¬ ležili z novo izdajo starega Monogramovega ka¬ lupa Flyerja v merilu 1 : 39 (04576-1). An-124, 1 : 144, (Revell) Hawker hurricane Mk II C, 1 : 72, (Revell) Falcon 10, 1 : 48, (Revell) april 2004 TIKI 8 2 Naftna ploščad Shell/ Esso North Cormorant, 1 : 200, (Revell) Britansko topništvo iz Napoleonovih vojn, 1 : 72, (Revell) Konigstiger s Porschejevo kupolo, 1: 72, (Revell) M60A3, 1 : 72, (Revell) Leopard 2 A 6 EX, 1 :35, (Revell) Kiibelwagen typ 82, 1:9, (Revell) Honda RC 211 V, 1:9, (Revell) Sauber Petronasov mercedes actros, 1:24, (Revell) Pri ladjah bomo znova dočakali pona¬ tise nekaterih dobrih Revellovih klasičnih maket: ameriške parne fregate U.S.S. Kearsarge v merilu 1 : 96 (05603-IV), tankerja Glasgow v merilu 1 : 400 (05221-1) in izkrcevalne lad¬ je U.S.S. Monrose/Randall v merilu 1 : 375 (05018-11). Med ponatise sodita še maketi bri¬ tanskih oklepnic King George V (05016-1) in Prince ofWales (05017-1) v merilu 1 : 570. Ma¬ keta veličastne Queen Mary 2 (05223-IV) v me¬ rilu 1 : 570 je resnična novost, saj so pravo lad¬ jo pravkar splovili. Rečni parnik Goethe (05232-11) v merilu 1 : 160 bo prav slikovita po¬ pestritev ponudbe. Zanimiva bo tudi maketa naftne ploščadi Shell/Esso North Cormorant v merilu 1 : 200. Lanska novost, nemška podmornica tipa VII C (05015) v merilu 1 : 72 pa bo dosegla večje slovenske prodajne police šele v prihodnjih mesecih. Priporočamo neposredno naročilo pri uvozniku. Vrste maket dirkalnikov v merilu 1 : 24 bodo bogatejše za Ferrarijev F2003-GA (07240-IV), Sauber Petronas C22 (07236-1) in renault R 23 (07237-III). Rally ekipo do¬ polnjujejo še novi BMW 320i group 5 v merilu 1 : 25. Maketam avtomobilov v merilu 1 : 32 se bodo pridružili audi union, tip D iz leta 1938 (07239-11), in porsche 935 (07238-11). V več¬ jih merilih bosta na voljo maketi BMW 3/15 PS iz leta 1929 v merilu 1 : 24 (07131-1) in ’65 cor- Honda CB 72, 1: 8, (Revell) vette sting ray (07443-1) v merilu 1 : 8. Vozni park tovornih vozil v merilu 1 : 24 se bo povečal za makete peterbilt 359 v merilu 1 : 25 (07542-111), mercedes actros švicarske tekmovalne ekipe Sauber Petronas v merilu 1 : 24 (07539-1) s prikolico in brez nje (07536-1) ter volvo VN v merilu 1 : 24 (07534-IV). Tu sta še prikolica za transport vozil v meri¬ lu 1 : 25 (07540-11) in hladilniška prikolica v merilu 1 : 24 z velikim arktičnim moti¬ vom (07544-111). Gasilske vrste bo dopolnil kamion peterbilt (07529-1). Povsem nova je se¬ rija maket gradbenih strojev v merilu 1 : 32, ki jo sestavljajo kolesni bager liebherr L 538 (07700-IV) in goseničarja liebherr A 900 li- tronic (07702-IV) ter liebherr R 900 litronic (07701-IV). V seriji »Easykit«, ki ponuja lahko sestavljive makete v merilu 1 : 32 z že pobarva¬ nimi deli, bodo na voljo peugeot 307 WRC »A« (07121-IV), peugeot 307 WRC »B« (07122-IV), citroen xsara WRC »A« (07125-IV), citroen xsa- ra WRC »B« (07126-IV), subaru impreza WRC »A« (07123-IV) in subaru impreza WRC »B« (07124-IV). Med maketami motociklov bo znova na voljo honda CB 72 v merilu 1 : 8 (07926-1), suzuki RG 500 (07925-1) v merilu 1 : 12 in hon¬ da RC 211 (07927-1) v merilu 1 : 9. Zbirka znanih lokomotiv v merilu 1 : 87 bo bogatejša za maketi nemških lokomotiv BR 01 s tenderjem 2’2' T32 (02172-III) in BR43 s ten- derjem (02173-H). Med maketami oklepnih vozil v merilu 1 : 72 bodo nove pozna izvedenka nem¬ škega tanka PzKpfw VI s kabino porsche (03138-1), nemški polgoseničar Sd.Kfz.9 farno 18t (03141-111), ameriški tank M60 A3 (03140-11), nemški oklepni transporter fuchs Al eloka/ABC (03139-IV), lahko izvidni- ško oklepno vozilo fennek (03136-IV) in ame¬ riški HMMWV z metalcem bomb Mk 19 (03137TII). Ponudba figur v merilu 1 : 72 je skromna, avstrijsko topništvo iz sedemlet¬ ne vojne bo dopolnila še pehota (02574-1). Novo bo tudi britansko topništvo (02577-11) iz časov Napoleonovih vojn. Med maketami oklepnih vozil v merilu 1 : 35 pa zasledimo le nemški tank leopard 2 A6 EX (03060-IV). Serijo motociklov v merilu 1 : 9 bo letos dopol¬ nila maketa znanega ktibelvvagna tip 82 (03073-11). |TT3S£ 8 april 2004 3 REPORTAŽA Italerl Trboveljski uvoznik Metronic Komet, d. o. o., ostaja dobavitelj vseh novosti, za nameček pa je postal tudi pokrovitelj pokala Italeri Heller, ki bo 17. aprila 2004 na osnovni šoli Vižmarje- Brod, Na gaju 2, Ljubljana. Večino Italerijevih novosti predstavlja¬ jo ponatisi maket italijanskega proizvajalca Eschija, ki je svojo pot v sedemdesetih letih začel v navezi z Revellom! Čeprav si večina ve¬ likih evropskih proizvajalcev pomaga s pona¬ tisi starih kalupov, je količina pravih novosti merilo konkurenčnosti. Italeri tokrat ponuja veliko in malo novega. V merilu 1 : 72 bo med zračnimi plovili nov P-47N thunderbolt (1240), nova torpedniška izvedenka savoia marchetti SM.79 III sparviero (1243), bivši Eschijev sovjetski bombnik tupo- ljev Tu-22 blinder (1245), ameriški mornariški bombnik A-7D corsair (1237) in helikopter beli UH-1D »slick« (1247). Med maketami v merilu 1 : 48 se obetajo naslednje novosti: JAS 39 A gri¬ pen (2638) in douglas A-20 havoc (2637). Iz Eschijevih zalog kalupov pa bodo ponatisnili: nemški jurišnik henschel Hs-123 A (2632), mirage III E (2634) in MDD F-4 E/F phantom II (2639). Večina nekdanjih Eschijevih maket v merilu 1 : 72 je dobro izdelanih in imajo vgravi¬ rane opiate, medtem ko so makete v merilu 1:48 zgodnejše izdelave in imajo dvignjene površinske detajle. Italeri je ponatisnil tudi Eschijevo ameriško letališko posadko z dvigalko oborožitve in traktorjem v merilu 1 : 48 (2629) ter Natovo le¬ tališko osebje v merilu 1 : 72 (1246). Med maketami vozil bomo v merilu I : 24 našli tovornjak cisterno DAF XF 95 (3817), vlačilec volvo VN 780 (3818), tovornjak MAN TG-A s prikolico (3822), prikolico dirkalne eki¬ pe Yamaha (3823), prikolico za razvoz cvetja (3813), mercedes actros 1845 LS (3824) in vsaj dva ameriška vlačilca (3825, 3820). Tu so še makete osebnih vozil alfa romeo giulietta spi- der (3691), mercedes S600 (3688), lancia delta HF integrale l6v Gr.A (3689) in fiat 131 »Rally Alitalia« (3690). Figuram v merilu 1 : 32 so dodali nemške viteze (6863), mongolsko konjenico (6864) in Napoleonovo topniško konjsko vprego (6867). V merilu 1 : 72 bodo iz časov Napoleonovih vojn na voljo avstrijsko-ruski (6037) in britan- sko-pruski vojni štab (6065). Iz časa ameriške državljanske vojne je tu komplet za vojno igro Gettysburg (6106). Med komplete za vojne igre sodi tudi Tobruk 1941 (6107). Obdobje ame¬ riške osvobodilne vojne predstavljata kompleta figur francoske pehote (6043) in britanske ko- 5. 79III, 1: 72, (Italeri) Tu-22 blinder, 1 : 72, (Italeri) Douglas A 20 havoc, 1 : 48, (Italeri) F-86 E sabre, 1: 48, (Italeri) Cockpit F-104, 1:12, (Italeri) Intendantsko bolniški voz, 1 :35, (Italeri) 4 april 2004 8 REPORTAŽA Operacija »Overlord«, izkrcanje v Normandiji, (Italeri) T-55, 1 :35, (Italeri) Polgoseničar Sd. Kfz. 10/4 s topom flak 30, 1 '■ 35, (Italeri) njenice (6044). V merilu 1 : 72 so na voljo še gladiatorji (6062). Vojaštvo druge svetovne vojne dopolnjujejo štirje novi kompleti figur iz Eschijevih zalog: britanska pehota (6056), ruska pehota (6057), britanski komandosi (6064) in ameriški padalci (6063). Popestrena je tudi ponudba maket vozil v merilu 1 : 72, večinoma s ponatisi Eschije¬ vih kalupov: nemški tovornjak Kfz. 305 opel blitz (7014), nemški tank panther ausf.A (7018), ameriški tank M-48 A2/A3(7015), bri¬ tanski tank Churchill Mk.Ill (7019), nemški Sd.Kfz.142 Stug III Ausf.G (7021), nemški ok¬ lepnik Sd.Kfz.250/9 (7020), amfibijsko vozilo DUKW (7022), ameriški oklepnik M-8 grey- hound (7023), nemški Kdf.82 kiibehvagen (7024), ameriški poltovornjak GMC M6 s topom (7025) in nemško topništvo s'"topovi 3,7 cm pak 35, 7,5 cm, pak 40 in 2 cm flak 38 (7026). Med novostmi v merilu 1 : 35 so ponatisi nemškega tanka Pz.Kpfw.V ausf. F1/F2 (6217), amfibije DUKW s 105-mm havbico (6426), nemškega 5-cm topa pak 38 s posadko (6425) in britanskega tanka crusader Mk.I (6432). Eschijeve predloge so uporabili za nove makete nemškega intendantsko-bolniškega vprežnega voza z dvema konjema (6437), polgoseničarja SWS in skupino inženircev s samohodno mino goliath (6434), ruskega tanka T-55 (6427) ter nemškega polgoseničarja Sd.Kfz. 10/4 s topom flak 30 (6395). Tudi maketa ameriškega tan¬ ka abrams M1A1 z motorjem (6438) zna ime¬ ti korenine v Eschijevih predlogah. Nove so ma¬ kete nemškega sodobnega tanka leopard 2 A6 EX (6435), ameriškega izkrcevalnega čolna LCM(3) 50' (6435) in nemškega oklepnika Sd.Kfz.230 6 rad (6433). Med maketami ladij zasledimo le eno no¬ vost - ameriško letalonosilko U. S. S. Ronald Reagan (5533) v merilu 1 : 720. Najbolj pestra je ponudba maket motoci¬ klov v merilu 1 : 9, kjer najdemo maketo honde RC211V 2003 iz več tekmovalnih ekip (Movi- star (4624), Repsol (6422), Repsol-Valen- cia 2003 (4621) in Pramac Pons 2003 (4623)), vespo primavera 125 cm' (4603), MV aguste 500 cm' 3 cil. (4604), yamaho YZR 500 (1974) (4605), ducatija 988 SBK bayliss 2002 (4612), ducatija monster fagarty (4619), ducatija de- smosedici 2003, MV aguste »Ago« F4 1000 cm' 2004 (4626) in yamahe Ml moto GP 2004 (4627). V nekoliko večjem merilu 1 : 6 bodo na voljo: honda RC211V ekipe Repsol (4505), eki¬ pe Movistar (4507), ekipe Pramac Pons (4506) in honda RC211V »Valencia 03« ekipe Repsol (4508). Academy Gasilska oprema, d. o. o., (Mladi tehnik) je uvoznik Academyjinih maket, ki so na voljo le v njihovi trgovini v ljubljanskem BTC. Novo¬ sti ni veliko, nekaj lanskoletnih obljub pa sploh ni več v katalogu. V merilu 1 : 48 pri Academy obljubljajo ameriški helikopter CH-46E, ki ga uporabljajo ameriški marinci (2226). V merilu 1 : 72 bodo na voljo ameriški mornariški bom¬ bnik SB2C-4 helldiver (2220), dvorepi lovec P-38J lightning (2209) in že obljubljeni F-8E crusader (1615). Natančna vsebina dveh kom¬ pletov maket vozil v merilu 1 : 72 še ni znana, vsebovala pa bosta lažja vozila sil osi (2207) in lažja zavezniška vozila (2208). V merilu 1 : 35 bodo novi: komplet sodob¬ ne ameriške pehotne oborožitve - komplet strojnic z nabojniki(1384) ter maketi ameriških tankov M4A2 sherman (13010) in M551 sheri- dan (13011). Ameriški tank abrams M1A1 (13202) in oklepnik warrior MCV (13201) bo¬ sta ponatisnjena z oznakimi iz zadnje iraške voj¬ ne. Za novosti pa lahko štejemo tudi lovca tan¬ kov MIO GMC (1397) in M-36 jackson (1395), ki še nista dosegla slovenskega trga. V seriji radijsko vodenih in že pobarva¬ nih maket tankov v merilu 1 : 25 se bo pojavil nemški tank leopard 2A4 (1343). V tem meri¬ lu bosta novi tudi maketi nemškega tanka panther ausf.G v običajni - statični izved¬ bi (13018) in z motorjem (1341) ter statični lo- CH-46E, 1 : 48, (Academy) F/A-I8 C, I : 32, (Academy) F8E crusader, 1 : 72, (Academy) vec tankov jagdpanther (13019) in v izvedbi z motorjem (1342). Trumpeter Pri Mladem tehniku (Gasilska oprema, d. o. o.) obljubljajo uvoz maket kitajskega pro¬ izvajalca Trumpetra. Izbor sprva sicer ne bo popoln, vendar bo ponudba maket v prestižno velikih merilih 1 : 32 in 1 : 24 dobrodošla. Med maketami v merilu 1 : 24 prednjači focke wulf Fw-190D-9 (02411). V tem merilu pa so že na voljo north american P-51D mustang (02401), supermarine spitfire Mk.Vb (02403) in Mk.Vb s plovci (02404), micubiši A6M2b zero (02405) in A6M2-N s plovci (02410), mes- serschmitt Bf-109 G-2 (02406), Bf 109G-6, zgodnja izvedenka (02407) ter Bf 109G-6, po¬ zna izvedenka (02408), Bf 109G-10 (02409). Me Bf-109 G-10, 1:24, (Trumpeter) TIKI 8 april 2004 5 5.4-2 na lansirni rampi, 1 :35, (Trumpeter) SA-2 na transportnem vozilu, 1:35, (Trumpeter) T-34/76, 1: 16, (Trumpeter) V merilu 1 : 32 bosta novi dve izvedenki kitaj¬ skega lovca nanchang A-5 fantan (02211) in A-5 III (02212) ter ruski reakcijski lovec suhoj Su-27 flanker (02224). Po kritičnih ocenah makete ameriškega mornariškega lovca so pri Trumpetru popravili kalup za grumman F4F-3 wildcat (02225). Focke wulf Fw 190D-9 (02226) bo na voljo tudi v tem merilu, in sicer v družbi sovjetskega lovca MiG-3 (02230) ter ameriškega mornariškega torpednega letala grumman TBF-IC avenger (02233). Tudi ma¬ ket MDD/BA AV-8B harrier II (02229), LTV A-7E corsair II (02231) in north american F-100D super sabre (02232) v merilu 1 : 32 do¬ slej ni še nihče izdeloval. Izvrstna družba maketam oklepnih vozil bo maketa ruskega helikopterja mil Mi-8MT/Mi-17 hip-H (05102) v merilu 1 : 35. V merilu 1 : 48 pa napovedujejo makete ameriškega lovca curtiss P-40B warhawk (02807), britanskega bombnika vickers wel- lington Mk.I (02808) ter nemškega bomb¬ nika in mornariškega izvidnika focke wulf Fw-200C-4 condor (02814). Kot vse našteto, sta tudi ameriški mornariški izvidnik north-ame- rican RA-5C vigilante (02809) in rusko vodno letalo beriev Be-6 madge (02815) prvi svetovni predstavitvi. V merilu 1 : 72 bo ponudba no¬ vosti omejena na dva novejša kitajska lovca: shenvang F-8 finback-B (01610) in chengdu F-10 (01611). Trumpeter je zablestel s serijo ladijskih maket v velikem merilu 1 : 350, kjer se nam obetajo tri novosti: sodobna ameriška letalo¬ nosilka iz razreda Nimitz (05605), ruska leta¬ lonosilka Admiral Kuznecov (05606) in ena od prvih ameriških letalonosilk, Lexington CV-2 (05608). V klasičnem merilu 1 : 35 za makete oklep¬ nih vozil ne bo nič novega, zato pa v merilu 1:16 obljubljajo kar tri izvedenke slavnega sov¬ jetskega tanka T-34: T-34/85 model 1944 tovar¬ ne 183 (00902), T-34/76 model 1943 (00903) in T-34/76 model 1942 (00905). V merilu 1 : 72 lahko pričakujemo nemški tank king tiger II s Henschlovo kupolo (07201) in nemški pol- goseničar farno 18 t (07203). Eduard Makete češkega proizvajalca Eduarda so dosegljive pri Združenju graditeljev plastič¬ nih maket Slovenije, Tržaška 48, 1000 Ljub¬ ljana. Eduard, ki je v proizvodnji maket do¬ segel svetovni vrh, je svojo ponudbo lani razširil s serijo figur v merilu 1:16. Klasična ponudba fotojedkanih dodatkov v merilih 1 : 72, 1 : 48, 1 : 32 se je z leti dopolnila s se¬ rijo osnovnih kompletov za detajliranje, ki so cenovno ugodni v najbolj popularnih me¬ rilih, in serijo osnovnih dodatkov za makete oklepne tehnike in diorame, med katerimi so kovinski deli za upodobitev različnega rastlinja in kamuflažne mreže. Lani so izdela¬ li tudi tri komplete figur v merilu 1 : 48. Nji¬ hov bogati proizvodni program si lahko ogledate na www.eduard.cz. Večino letoš¬ njih novosti so pri Eduardu najavili že v ka¬ talogu 2003. V merilu 1 : 144 bo Eduard pripravil seri¬ jo maket nemškega jurišnika junkersa Ju-87. Zgodnja izvedenka junkersa Ju-87B (4414) bo na voljo tudi v tropski inačici Ju-87R (4415). Kasnejši izvedenki Ju-87D (4416) bo sledila le končna različica Ju-87G s topovi pod krili (4417). V merilu 1 : 72 bosta serijo maket francoskega lovca iz prve svetovne vojne zaključila še spad XIII s slikovitimi oznakami ameriškega letalskega korpusa (7053) in spad XIII »profipack« z dodanimi fotojedkanimi detajli. Tudi maketi ruskega lovca lavočkin la-7 (7062) in la-7 »profipack« (7063) sta plod lanskoletnega dela. Nova bo serija maket ruskega reakcijskega lovca iz časa korejske vojne: mig-15 (7055), mig-15 bis (7057) in mig-15 bis »profipack« (7056), mig-15 »profipack«(7058) in dvosedežni mig-21 UTI (7059). V merilu 1 : 48 sta že na voljo maketi ja¬ ponskega eksperimentalnega samomorilske¬ ga letala ki-115 curugi v običajni izvedbi (8087) in »profipack« (8088). Trem make¬ tam britanskega lov¬ ca sopwith camel F.l bosta sledili še dve maketi izveden¬ ke sopwith camel 2F.1 (8059) in »pro¬ fipack« (8058). Lan¬ skoletni uspešnici v merilu 1 : 72 se bo¬ sta pridružili maketi britanskega lovca iz prve svetovne voj¬ ne de havilland DH- 2 (8093) in DH-2 »profipack« (8094). Tudi dvomotorni lo¬ vec bristol fighter bo na razpolago v običajni izvedbi (8126) in »profi¬ pack« (8127). Zago¬ tovo bodo prava uspešnica makete francoskega reakcij¬ skega lovca mirage La-7, 1 : 72, (Eduard) Spad XIII, 1: 72, (Eduard) Ki-115 curugi, 1:48, (Eduard) Ju-87R, 1: 144, (Eduard) 6 april 2004 TTH Mirage IIICJ, 1:48, (Eduard) Hetzer, 1:35, (Eduard) Schivimmivagen, 1 : 16, (Eduard) III v merilu 1 : 48. Prva bo običajna izvedba mirage IIIC (8100), za njo pa prideta »profi- pack« mirage IIIC (8101) in izraelska izve¬ denka mirage III CJ (8102). Eduard bo s ponudbo izjemno detajli- ranih maket nemškega lovca tankov tipa he¬ tzer, ki je nastal na podvozju češkega pred¬ vojnega lahkega tanka, posegel na povsem novo področje vrhunskih plastičnih maket oklepnih vozil v merilu 1 : 35. Načrtovalcem so bili na voljo izvirna dokumentacija in šte¬ vilni ohranjeni primerki v muzejih po svetu. Izvedenka »profipack« bo iinela vse sestavne dele za notranjost. Pripravljajo tudi zgodnjo in pozno izvedenko hetzerja, pa še posebno izdajo v »kraljevskem« razredu, ki bo omeje¬ na na vsega 1000 oštevilčenih izvodov. Ta bo imela tudi posebno ilustracijo, več kovin¬ skih delov in posebne dodatke. V merilu 1 : 16 se obeta maketa nemškega terenskega vozila schwimmwagen (1601). Eduardov katalog za leto 2004 pa še ne razkriva nadaljnjih načrtov. V merilu 1 : 48 lahko pričakujemo makete sovjetskih lovcev polikarpov 1-16 tipa 10, 17,18 in 24'.'Nasta¬ jajo tudi nove izdaje nemških lovcev iz prve svetovne vojne fokker E.III in fokker D.VII. Obnovljena bo tudi maketa francoskega lov¬ ca morane N. Figuram letalskega osebja v merilu 1 : 48 bodo letos sledile upodobitve britanskih, ameriških mornariških, japonskih mornariš¬ kih in sovjetskih letalskih posadk iz druge svetovne vojne. V vsakem kompletu je do 6 figur in nekaj spremljajoče opreme. V sode¬ lovanju s češko firmo Extratech bo v merilu 1 : 72 izšla serija maket ameriških tankov M4 sherman. Extratech bo izdal maketo M4 sherman v zgodnji izvedenki, M4A3 jumbo in firefly Mk.I, Eduard pa M4 sherman v poz¬ nih izvedenkah, M4A3 76 mm, M4A3 105 mm in druge. REPORTAŽA Pokal Mibo modeli z avtomobili v merilu 1 MIHA HOLC, SAŠO BABIČ Jeseni, pred začetkom lanske tekmoval¬ ne sezone nas je podjetje Mibo modeli pri¬ jetno presenetilo z odločitvijo, da bodo organizirali pokalno tekmovanje z RV-mo- deli avtomobilov v merilu 1 : 24. Tako smo se modelarji, nadušeni nad malimi štirikoles¬ niki, pomerili na štirih tekmah Pokala Mibo. V nagradni sklad za najboljše v konč¬ ni razvrstitvi je organizator prispeval pri¬ vlačne praktične nagrade v skupni vrednosti več kot 130.000 SIT. Ne samo tekmovanje, tudi druženje Nekateri tekmovalci so imeli pred začet¬ kom tekem pomisleke, da bodo te postale prenapete in bodo izgubile čar prijetnega po¬ poldanskega druženja in zabave, vendar se je že po prvi tekmi pokazalo, da k sreči ne bo tako. Čeprav smo pričakovali nekoliko več voznikov, tudi 16 tekmovalcev v skupnem se¬ števku ni majhno število. Finalnih 30 minut vožnje je za vsakogar dokaj zahtevna naloga. Zbranost tekmovalca in natančnost pri vožnji sta tu na veliki preizkušnji. Na majhni progi so tekmovalci z modeli prevozili tudi več kot 210 krogov Na internetnem forumu http:// mdm.zrcalo.si/forum so si tekmovalci izme¬ njevali nasvete in si zaupali trike ter si tako medsebojno pomagali. Modeli so bili bolj ali manj vsi zelo hitri, a je bila na večinoma zapr¬ tih progah pomembnejša voznikova sposob¬ nost krmiljenja modela. Štiri napete tekme Tri od štirih tekem so potekale na tekstil¬ ni podlagi, ki omogoča izredno dober opri¬ jem, zato so se avtomobili ob pretiravanju pogosto prevračali. Tekma na Izlakah je pote¬ kala na precej bolj zahtevni podlagi. Epok- sidna tla tam omogočajo atraktivno drsenje in mehkejše vodenje avtomobilov. Orga¬ nizator Jaro Krem- ser je s pomočniki poskrbel za najbolj¬ šo tekmo letošnjega pokala. Na vseh tek¬ mah so se tekmoval¬ ci glede na rezultate iz kvalifikacij razvr¬ stili v dve jakostni skupini. Počasnejši iz finala B so se nato pomerili v dvajset¬ minutni vožnji, hi¬ trejši iz A pa so upri¬ zorili pravo polurno dirko. Ne glede na razlike v vožnji so se vsi tekmovalci do¬ bro zabavali. Večina jih je na tekme pri¬ hajala brez kakega pomembnejšega tre¬ ninga. Tistim, ki so trenirali na stalno postavljenih progah, pa se je to poznalo tudi pri rezultatih. Zazdaj imajo taki progi pri nas samo v Mariboru (MSM) in Sežani, pripravlja pa se tudi postavitev v Ljubljani (DML). Tehnika malih dirkalnikov Nekateri tekmovalci so se lotevali posa¬ meznih predelav. Modela Dejana Sabederja in Zdenka Gačarja sta bila po tehnični plati daleč spredaj, zato so ju skušali posnemati tudi drugi tekmovalci. Premični zadnji del s pogonskim sklopom je bil ključ do hitrejših krogov. Večjih predelav na modelih ni bilo opaziti. Krmiljenje prehitrih modelov je enostavno prezahtevno in zahteva veliko treninga in občutka. Pregovor »počasi se da¬ leč pride« je tu še posebej prišel do izraza. Pomembna je bila predvsem »obutev« mode¬ lov in njena priprava, saj niti en tekmovalec ni vozil s serijskimi pnevmatikami. Kot po¬ membna se je izkazala tudi masa modelov. Nekateri so celo uporabljali svinčene uteži za izboljšanje lege vozila. Kljub vsemu pa je o končnem rezultatu odločala voznikova spretnost, kar je večkrat dokazal Marko Sa¬ jovic z uvrstitvami v finale A s serijskim mo¬ torjem. V pričakovanju novih tekem Za naslednjo jesen so nekateri tekmo¬ valci že pripravili predloge za spremembe pravilnika, s katerimi bi lahko pritegnili šir¬ ši krog navdušencev. Ob razmeroma majh¬ nem strošku za nakup takega avtomobilčka, njegovi vzdržljivosti, saj je skoraj neunič¬ ljiv, in obilici zimske zabave, ki se ponuja v toplih prostorih, je širitev zanimanja za to¬ vrstno dejavnost umestno pričakovati. Več o tekmovanju z modeli avtomobilov na električni pogon v merilu 1:24 si lahko preberete na forumu MSM http://mdm. zrcalo.si/forum in na modelarskem portalu http://www.modelarji. com. Vabljeni na nove tekme! 1. Zdenko Gačar 2. Luka Sajovic 3. Dejan Šabeder 4. Jaro Kremser 5. Miha Holc Končni vrstni red Tekmovalec TTS.L 8 april 2004 7 MAKETARSTVO Posodobitev modelov lokomotiv malih železnic (l.dei) IGOR KURALT Slika 1. Hitremu tehnološkemu razvoju elek¬ tronike in prodoru digitalizacije se tudi modelne železnice niso mogle izogniti. Ker je v svetu (in tudi pri nas) še veliko delujočih starejših Marklinovih modelov lokomotiv, so inženirji pri tem vodilnem proizvajalcu začeli razmišljati, da bi starej¬ še modele prilagodili za vožnjo na make¬ tah, ki so delno ali v celoti digitalno krmi¬ ljene. Vsem lastnikom starejših modelov so ponudili možnost delne ali popolne posodobitve modela. Z delno posodobi¬ tvijo (sistem delta) pridobimo samo os¬ novne možnosti, spreminjanje hitrosti brez pospeševanja in pojemanja in funk¬ cijo za prednje luči. Za tako posodobitev je treba samo zamenjati elektromagnetni preklopnik z modulom delta, vse drugo lahko ostane. Za popolno posodobitev modela pa moramo opraviti malce večji poseg na modelu in poleg dekoderja za¬ menjati tudi motor. Miirklinova poseb¬ nost je, da ima vse nadomestne dele med seboj združljive. Ker je tudi pri nas vse več uporabnikov Marklinovega digitalne¬ ga sistema, bomo v dveh nadaljevanjih na kratko opisali posodobitev njihovih sta¬ rejših modelov. Za posodobitev sem med svojimi mo¬ deli izbral lokomotivo DB38 (slika 1), ki je imela za spreminjanje smeri vožnje vgrajen elektromagnetni preklopnik. Ta model je lahko vozil samo na tirih, ki so klasično (analogno) napajani z Miirklino- vim transformatorjem, ne pa tudi na so¬ dobni digitalno vodeni maketi. Od tod tudi želja po posodobitvi. tralo delta ali 15 kod za vodenje z digital¬ no centralo. Obstajajo tudi novejši deko- derji, ki imajo vgrajeno funkcijo za priži¬ ganje in ugašanje žarometov. Najprej odstranimo elektromagnetni preklopnik, ki je z vijakom pritrjen na podvozje modela (slika 5). Žice poščipa- Slika 2. Slika 3- Model ima na zgornji strani vijak, s ka¬ terim je pritrjeno ohišje. Ko ga odvijemo, lahko zgornji del modela odstranimo. Na podvozju je motor s prenosnim mehaniz¬ mom ter elektromagnetni preklopnik za spreminjanje smeri vožnje (slika 2). Od tu naprej za delo potrebujemo še nožiček, spajkalnik, cin, termoskrčljivo cev, ščipal- ne klešče, komplet Marklinovega orodja (slika 3) in seveda najbolj pomembno stvar - Marklinov dekoder delta 6603 (sli¬ ka 4). Dekoder ima možnost nastavitve petih kod ali naslovov za vodenje s cen- Slika 5. 8 april 2004 lTI3S £ (Vv- ,Q .. a MAKETARSTVO / 17 ~ zato’ Slika 6. Slika 7. mo s ščipalnimi kleščami ali jih na me¬ stih, kjer so prispajkane, odstranimo s pomočjo spajkalnika. Pri vgrajevanju de- koderja je priporočljivo, da na sebi nima¬ mo sintetičnih oblačil, ker statična elek¬ trika lahko poškoduje dekoder. Ko vse odstranimo, dekoder delta vgradimo na mesto, kjer je bil prej elektromagnetni preklopnik. Dekoder skupaj z držalom je namreč enakih dimenzij kot elektromag¬ netni preklopnik. Pri spajkanju žic pazi¬ mo, da jih ne zamenjamo, zato imajo izo¬ lacijo različnih barv (slika 6). Za dovod elektrike sta namenjeni dve žici. Rjava (masa) mora biti pritrjena na podvozje modela, rdeča (faza) pa na drsnik med kolesi. Dve žici sta namenjeni za luči, in sicer siva za prednjo ter rumena za zad¬ njo luč. Ker je v omenjeni model vgrajen motor na izmenično napetost, ima za po¬ vezavo z dekoderjem tri žice. Prvi dve, modra in zelena, morata biti povezani z navitjem statorja motorja, črna pa z ro¬ torjem prek krtačke, ki je povezana z maso. Kondenzatorji, ki so že vgrajeni na motor, morajo za pravilno delovanje mo- Slika 8. Slika 9. torja tam tudi ostati. Pri spajkanju dveh žic priporo¬ čam uporabo termoskrčljive cevi, ki se pri segrevanju skr¬ či in izolira spoj (slika 7). Po vgradnji dekoderja vse žice poravnamo, da ne ovirajo de¬ lovanja modela in ponovne pritrditve ohišja na podvozje (slika 8). Na dekoderju na če¬ tvernem mikrostikalu nasta¬ vimo enega od naslovov, ki so nam na voljo, in model lo¬ komotive že lahko preizkusi¬ mo, seveda v digitalnem si¬ stemu na Marklinovi centrali Control Unit (slika 9). marklfn mmm TRIX Modeli železnic in pribor za gradnjo maket pokrajin Zastopa in prodaja Prometej, d o o Križna 4, 1000 Ljubljana GSM: 041/672-238, faks: 01/545-13-75, e-pošta: prometej@prometej.si Pri nas se lahko naročite tudi na komplet uslug »Marklin Insider« in »Trta Proti Club«. ( ^ V spomin Vladimirju Zupanu ( 1924 - 2004 ) V ponedeljek, 16. februarja, le nekaj mesecev pred dopol¬ nitvijo 80. leta življe¬ nja, nas je zapustil univ. dipl. inž. ke¬ mije Vlado Zupan. Dolga leta je s Teh¬ niško založbo Slove¬ nije oziroma uredništvoma revij TIM ter Življenje in tehnika sodeloval kot avtor in prevajalec. Rodil se je 18. julija 1924 v Vrbi na Gorenjskem. Po končani srednji šoli in fakulteti se je najprej zaposlil v podjet¬ ju Arbo Podgrad, kasneje pa je delal še v tovarnah Lek, Nafta Lendava in Teol ter na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Zadnja leta pred upokojitvijo je bil za¬ poslen v Leku kot svetovalec direktorja za investicije. Ob redni zaposlitvi je ne¬ kaj časa učil tudi na srednji kemijski šoli in na višješolski stopnji fakultet¬ nega študija. Poleg obiskovanja koncertov kla¬ sične glasbe, planinarjenja in potovanj se je najbolj navduševal nad tehniko. Pred približno štirimi desetletji se je začela njegova strast do malih železnic. Skupaj s sinom sta tire postavljala naj¬ prej po vsem stanovanju, po preselitvi pa sta v približno 4 x 4 m velikem klet¬ nem prostoru naredila pravo maketo z izključno Marklinovimi modeli. Bogate izkušnje, ki sta si jih pri tem pridobila, sta začela v obliki člankov posredovati bralcem revije TIM. Zaradi vedno več¬ jega zanimanja graditeljev maket je Vla¬ do Zupan v rubriki Male železnice red¬ no spremljal razvoj in novosti na tem področju ter se v zadnjih letih navdu¬ ševal nad neizčrpnimi možnostmi, ki sta jih v svet malih železnic prinesla elektronika in računalništvo. Na podla¬ gi vseh teh člankov je naposled napisal knjigo z naslovom Male železnice, ki je leta 1995 izšla pri Tehniški založbi Slo¬ venije v okviru zbirke Timova knjižni¬ ca. Zelo odmevna je bila tudi njegova serija prispevkov o izdelavi maket zna¬ čilnih slovenskih hiš, ki jo je za revijo TIM pripravil v letih 1994-96. Za isto založbo je prevedel še dobršen del knjige Izdelajmo sami. V reviji Življenje in tehnika je obja¬ vil precejšnje število prevedenih, pri¬ rejenih in izvirnih člankov z različnih področij tehnike. Med najbolj zanimi¬ vimi so bili vsekakor njegovi prispev¬ ki o prvih hitrih vlakih na evropskih progah in njegovi potopisno-zgodovin- skotehniški članki. V njih je na prav poseben način opisal številne evrop¬ ske tehniške znamenitosti, muzejske zbirke itd., ki jih je obiskoval na svojih skrbno načrtovanih potovanjih. Spo¬ minjali se ga bomo po vzorno urejenih rokopisih, ki so jih vedno dopolnjevali tudi izbrano slikovno gradivo in izvrst¬ ne avtorske fotografije. Tlllf april 2004 9 PRILOGA Štartni kompleks rakete R-12 je bil v mnogih pogledih podoben tistemu za ra¬ keto R-5, ki so ga razvili v konstrukcij¬ skem biroju Specmaš pod vodstvom glav- Prva iz serije lahkih nosilnih sovjetskih raket nega konstruktorja v. Barmina. Letno-konstrukcijske preizkuse rakete 8K63 so začeli 22. junija 1957 na izstreli- šču Kapustin Jar in so potekali vse do de- VLADIMIR MINAKOV cembra 1958. V tem času so izstrelili 25 ra¬ ket. 4. marca 1959 so raketni kompleks R-12 sprejeli v oborožitev sovjetske arma- Kosmos-2 V zadnjih dveh številkah Tima letnika 1998/99 smo pisali o ruski nosilni raketi lahkega razreda kosmos-3M, tokrat pa bomo predstavili nekoliko zgodnejši tehnični dosežek znamenitega dnjepro- petrovskega konstrukcijskega biroja »Juž- noje« - še ne povsem pozabljeno prvo no¬ silno raketo lahkega razreda z oznako 63Sl (11K63), sicer bolj znano kot kos- mos-2. Tehnološki duplikat rakete je bil dolga leta razstavljen v paviljonu Kosmos na moskovskem VDNH (razstavi dosež¬ kov narodnega gospodarstva). V tem pri¬ spevku natančneje opisujemo raketo in predstavljamo podroben načrt (v prilogi), izdelan na temelju kopije rakete, ki je razstavljena v Nacionalnem centru za le- talsko-vesoljsko izobraževanje Ukrajine v Dnjepropetrovsku. Zgodovina te nosilne rakete sega v leto 1960, ko je vlada izdala ukaz »O izde¬ lavi nosilne rakete 63S1 na temelju vojaš¬ ke rakete R-12 ter razvoju in izstrelitvi de¬ setih malih umetnih satelitov«. S tem je bil potrjen program vesoljskih raziskav, ki ga je predlagal KB Južnoje, čigar predstoj¬ nik je bil tedaj akademik Mihail Jangel. KB Južnoje so na predlog Sergeja Ko- roljova ustanovili leta 1951 pri dnjepro- petrovskem podjetju št. 586, ko so tam za¬ čeli z izdelavo prvih balističnih raket R-l, R-2 in kasneje tudi R-5. Leta 1953 je bil M. Jangel imenovan za glavnega konstruktor¬ ja biroja, čigar naloga je bila načrtovanje in izdelava bojnih raketnih kompleksov s trajnejšimi komponentami raketnih goriv za potrebe strateških raketnih enot. Prvi samostojni izdelek biroja je bila vojaška raketa srednjega dometa R-12, z razvojem katere so začeli po uka¬ zu vlade, 13. avgusta 1955, »O načrtova¬ nju in proizvodnji raket R-12 (8K63)«- Ta je predvideval začetek letno-kon- strukcijskih preizkusov v aprilu 1957 in določil domet rakete 2000 km. V OKB-586 so oktobra istega leta obja¬ vili popravljen okvirni projekt nove rake¬ te, ki je predvideval uporabo tehnološke opreme podjetja Južmaš za izdelavo raket R-5. Določili so tudi premer rakete 1,65 m in dolžino okoli 21 m. Za njen pogon so iz¬ brali štirikomorni motor na tekoče gorivo RD-214, razvit v OKB-254, ki ga je vodil glavni konstruktor Valentin Gluško. Motor je uporabljal komponente raketnega gori¬ va z visokim vreliščem - AK27I (27-odstot- na raztopina dušikovega tetraoksida v du¬ šikovi kislini) in TM-185 (ogljikovodikovo gorivo, podobno terpentinu) ter razvijal potisno silo 635 kN na Zemlji ter 730 kN v vakuumu. Tlak v zgorevalnih komorah je znašal 43,6 atmosfer, motor je deloval 130 s, vžigali pa so ga s kemijsko reakcijo s po¬ močjo štartnega goriva TG-02 (podobnim nemškemu gorivu Tonka - 250), vstavlje¬ nega neposredno v gorivni sklop. Raketa R-12 je bila prva, ki je imela po¬ polnoma avtonomni sistem inercijskega krmiljenja in se je usmerjala s pomočjo grafitnih plinskih krmil, postavljenih v curek iztekajočih plinov. Raketo (od zgoraj navzdol) sestavljajo naslednji sklopi: bojni del, prehodni od¬ sek, rezervoar za oksidant, vmesni instru¬ mentni odsek, rezervoar za gorivo in repni odsek z vgrajenimi štartnimi oporami in plinskimi krmili. Uporaba tekočinskega ra¬ ketnega motorja RD-214 je vplivala tudi na zunanjo obliko rakete - nujno je bilo obli¬ kovati konični okrov na repnem delu, kar je pozitivno vplivalo na stabilnost leta ra¬ kete. V ta namen je raketa imela tudi ne¬ premične aerodinamične stabilizatorje. »Suhi« odseki imajo že po tradiciji ko- vičeno konstrukcijo, sestavljeno iz nosil¬ nih elementov in opiat iz aluminijeve zli¬ tine B-95 oziroma D-l6. Rezervoarji so zvarjeni iz aluminijeve zlitine AlMg-6. Vsak od teh je sestavljen iz valjastega oboda in dveh sferičnih dnov. Obodi so oblikovani iz obročev, zvarjenih iz upognjenih plošč. Material je na mestih zvarov zaradi kompenzacije slabših me¬ hanskih lastnosti odebeljen s pomočjo ke¬ mijskega postopka. de in je postal temelj za novi rod oborože¬ nih sil - strateške raketne enote. Te so us¬ tanovili po ukazu vlade 17. decembra 1959 in za njihovega prvega načelnika imenovali topniškega maršala M. Nedelina. Zadnja etapa v posodabljanju rakete R-12 je bil razvoj različice R-12U, name¬ njene za izstreljevanje iz silosa, ki so jo vpeljali v oborožitev januarja 1964. Od osnovne rakete se je razlikovala po spre¬ menjeni konstrukciji rezervoarja za oksi¬ dant in po tem, da ni imela aerodinamič¬ nih stabilizatorjev. V obdobju serijske proizvodnje so izdelali okoli 2500 kosov R-12 in njenih izpeljank. Zadnje tovrstne 10 april 2004 ITTK.! PRILOGA rakete so umaknili iz oborožitve šele ju¬ nija 1989- V tem času so jih uporabljali ne le v vojaške namene, temveč tudi za iz¬ strelitve modelov orbitalnih raketoplanov Bor-1 in Bor-2 in za izdelavo vesoljskih nosilnih raket kosmos-2. Kosmos-2 Pri izdelavi raket kosmos-2 (63S1) so za prvo stopnjo brez kakršnih koli sprememb uporabili različico R-12U, povsem na novo pa so konstruirali drugo stopnjo Sl. Blok glave druge stopnje nove nosilke je bil sestavljen iz aerodinamičnega okro¬ va in pod njim umetnega satelita DS ter prehodne rešetke. Za pogon druge stop¬ nje so v NPO Energomaš pod vodstvom V. Gluška razvili tekočinski raketni motor RD-119. Motor je uporabljal eksotično go¬ rivno zmes - tekoči kisik in nesimetrični dimetilhidrazin, kar je ob visokem tlaku 78,9 atmosfer v zgorevalni komori omo¬ gočilo precej visok specifični impulz - skoraj 3500 Ns/kg; to še danes velja za za¬ vidljiv dosežek. Motor je deloval 260 s in razvijal potisno silo 105 kN (v vakuumu), vžigali pa so ga s pirotehničnimi sredstvi. Ločevanje stopenj je potekalo po t. i. »vroči« metodi - motor druge stopnje se je vžgal še pred zaključkom delovanja mo¬ torja prve stopnje. Za upravljanje poleta stopenj so izko¬ ristili izrabljeni plin iz TNA, ki je iztekal skoz tri pare nepremičnih šob, opremlje¬ nih z napravo za razvod plinov. Poleg tega je RD-119 zagotavljal ustvarjanje plinov za zagotavljanje pritiska v rezervoarjih z gorivom. Drugo stopnjo nosilne rakete tvorijo prehodni odsek, rezervoar za oksidant, instrumentni odsek, rezervoar za gorivo, repni del in spajalna rešetka s toplotno zaščito rezervoarja za oksidant prve stop¬ nje. Rezervoarja sta zvarjena iz dveh delov sferičnega dna in valjastega oboda iz plošč aluminijeve zlitine AlMg-6. Konstrukcija »suhih« odsekov iz alu¬ minijeve zlitine B-95 oziroma D-16 (no¬ silni elementi in opiate) je kot običajno kovičena. V prehodnem odseku je prostor za okvir, namenjen za pritrditev vesoljskega plovila in namestitev naprav za oddvajanje. Instrumentni odsek je predviden za namestitev aparatur za krmiljenje rakete, zato so v trup odseka napravljene štiri večje lopute, ki omogočajo montažo ozi¬ roma dostop do aparatur. V repnem odseku se nahaja pogonski motor RD-119, na spodnjem robu odseka pa so šobe krmilnega sistema. Spajalna re- Tehnične lastnosti nosilne rakete kosmos-2: Trti 8 april 2004 11 šetka, ki služi tudi za nemoten pre¬ tok plinov ob vži¬ gu motorja druge stopnje, je z vijaki pritrjena na spod¬ nji nosilni obroč odseka. Na spod¬ njem delu je nanjo pritrjena toplotna zaščita rezervoarja za oksidant prve stopnje, ki je izde¬ lana iz azbestnega tekstolita v obliki okrogle plošče s ko¬ nično profiliranim osrednjim delom. Ob ločitvi stopenj rešetka ostane na prvi stopnji. Raketa 63S1 je dolga 29,95 m in tehta ob vzletu 49,4 t. V standard¬ no orbito lahko ponese koristni tovor z maso 450 kg. Za izstreljevanje satelitov so razvili dve vrsti štartnih kompleksov - površin¬ skega in podzemnega v obliki silosa. S preizkusnimi poleti so začeli okto¬ bra 1961 iz podzemne lansirne naprave v Kapustin Jaru. Prvi dve izstrelitvi sta bili neuspešni, posrečila se je šele tretja, 16. marca 1962. Nosilna raketa N^6LK je uti¬ rila v orbito okoli Zemlje blizu načrtova¬ ne satelit DS-2, ki je dobil ime Kosmos-1. Do konca leta 1965 so v orbito izstrelili 22 umetnih satelitov znanstvenega in gospodarskega pomena. V tem času so na kozmodromu Ple- seck zgradili površinski stacionarni štart¬ ni kompleks Raduga (mavrica). Nosilna raketa, konstruirana za izstreljevanje iz si¬ losa, je bila v vetru manj stabilna, zato so jo po namestitvi na vzletno ploščad zaprli v poseben servisni stolp, visok okoli 45 m. Prva raketa je s tega kompleksa polete¬ la 16. marca 1967. Skupno so izstrelili 163 nosilnih raket kosmos-2, od katerih je bilo 144 uspešnih. Pri tem so v orbito uti¬ rili 145 satelitov, vključno s tistimi iz pro¬ grama Interkosmos. Zadnja izstrelitev s Kapustin Jara je bila izvedena 19. aprila 1974 s satelitom Interkosmos-8 na krovu, s Plesecka pa 18. junija 1977 - satelit Kosmos-919. Kasneje raket 63S1 (indeks 11K63) niso več uporabljali, in sicer zaradi uved¬ be nove bolj izpopolnjene in močnejše ra¬ kete kosmos-3M (indeks 11K65), pa tudi zaradi zapletenosti priprave raket ko- smos-2, povezane z obilico različnih kom¬ ponent raketnega goriva in plinov, po¬ trebnih za delovanje rakete. Nasveti za modeliranje Nosilna raketa kosmos-2 je prototip, primeren za izdelavo leteče makete z ustreznimi lastnostmi za uspešen nastop na tekmovanjih v raketnem modelarstvu. S svojimi letnimi in tehničnimi lastnostmi se povsem približa maketi rakete kos- mos-3M, opisani v Timu 8 in 9-10/99. Ena¬ ko kot pri tej, priporočamo gradnjo v merilu 1 : 40, kar omogoča uporabo mode¬ larskih minimotorjev do premera 13 mm in konstrukcijskih rešitev, predlaganih pri opisani maketi. Merilo je lahko tudi večje, saj spre¬ memba pravil FAI v kategoriji maket S7 zdaj dopušča vzletno maso 1 kg. Izračun pokaže, da bi bilo mogoče izdelati maketo celo v merilu 1 : 25 in v prvi stopnji upora¬ biti štiri motorje po 20 Ns. Načeloma ni bistvenih razlik, razen pri zagotavljanju us¬ trezne stabilnosti leta druge stopnje. 12 april 2004 [TTKC MODELARSTVO »Skuhajmo« si pokrov kabine za letalski model MITJA SERŠEN - ERMAN Ko gradimo letalski model samo po načrtu, naletimo na težavo, kako izde¬ lati prozorni plastični pokrov kabine. Prozorni pokrovi kabin se običajno iz¬ delajo po postopku termoformiranja, kar pomeni da plastično folijo najprej segrejemo do temperature, ko postane mehka, nato pa jo raztegnemo prek ustrezno oblikovanega modela. Temu rečemo globoki vlek. Druga metoda je, da pri oblikovanju plastike prek mo¬ dela uporabimo vakuum. Obe metodi sta dokaj zapleteni za modelarja brez ustreznih orodij in pripomočkov, sploh pa se postopek ne splača, če namerava¬ mo izdelati le eno kabino. Doma narejeni pokrov kabine za motorni model Na srečo pa obstaja še en zelo pre¬ prost način izdelave pokrova kabine. Pri tem izkoristimo zanimivo lastnost plastenk gazirane pijače, da se pri po¬ višani temperaturi krčijo. To pomeni, Spekter možnih barv in velikosti plastenk je velik. da če plastenki odrežemo dno, vanjo potisnemo primerno oblikovan model (kalup), ter vse skupaj segrejemo do temperature, ko se plastika začne krči¬ ti, bo ta med krčenjem objela naš mo¬ del, in ko se bo ohladila, bo obdržala novo obliko. Prikazali bomo ta preprosti posto¬ pek izdelave pokrovov kabin, ki sem jih že večkrat uspešno uporabil na svojih modelih. Potrebujemo: - plastenko od gazirane pijače, - kos stirodura, - večji lonec, - oster kuhinjski nož, - škarje, - flomaster, - grob in fin brusilni papir, nalep¬ ljen na leseni deščici, - vilice, - električni odstranjevalnik barve (ni nujno). Postopek izdelave Vzamemo prazno plastenko ter ji s škarjami odrežemo dno, nato pa še grlo. Pri tem pazimo, da se ne urežemo ter da bo rez potekal v čim bolj ravni črti okoli oboda plastenke. S plastenke mo- Plastenki odrežemo dno in grlo. ramo odstraniti etiketo. S plastično ni težav, če pa je papirna, jo najprej nekaj časa namakamo v mlačni vodi, da lepilo hitreje popusti. Naredimo si kalup, ki bo povzemal obliko pokrova kabine. Na primerno velik kos stirodura narišemo krivuljo, ki predstavlja zgornji obris pokrova, vendar jo podaljšamo naprej in nazaj do roba stirodurnega kosa, saj bo treba izdelati nekoliko večji pokrov, ki ga ka¬ sneje s škarjami natančneje prikrojimo trupu modela letala. Stirodur odrežemo po tej črti. Lahko uporabimo oster nož ter odrežemo več manjših kosov, dokler se ne približamo črti. Če pa imamo žago na uporovno (cekas) žico, si naredimo kartonsko šablono, jo z bucikami pripnemo na sti¬ rodur ter odrežemo z vročo žico. Pri rezanju si lahko pomagamo s šablono iz tršega papirja. Zdaj bo treba kos stirodura obliko¬ vati tako, da bo čim bolj podoben po¬ krovu kabine, ki ga želimo narediti, zato moramo zaobliti ostre robove. S flomastom narišemo na robovih črte, ki nam bodo služile za vodilo, do kod bo treba odstraniti material. Z ostrim no¬ žem odrežemo gradivo med obema čr¬ tama. Da bo rez gladek, režemo tako, da delamo podobne gibe, kot če bi žagali. Za čim lepši rez pomikamo nož kot pri žaganju. Na podoben način obrežemo robo¬ ve še enkrat, vendar tokrat odvzemamo veliko manj gradiva. Spet si lahko nari- Prostoročno risanje vzporednic ob robu Na stirodur narišemo obris pokrova kabine. stirodura ITIK1 8 april 2004 13 MODELARSTVO šemo pomožne črte. Enakomerne črte, vzporedne z robom stirodura, nariše¬ mo tako, da flomaster podpiramo s pr¬ stom, s katerim drsimo po stranskem robu stirodura. Obrezovanje robov Obdelovanje z nožem je končano, sledi brušenje. Preostane nam le še dokončna do¬ delava površine stirodura z brusilnim papirjem. Pri brušenju pazimo, da ni¬ smo pregrobi, saj se kaj hitro odkrhne košček gradiva in nam pokvari izdelek. Nazadnje uporabimo še fin brusni papir, da do konca zgladimo kalup. Dobili smo obliko, ki posnema žele¬ ne obrise pokrova kabine za naš letalski model. Površina stirodura je obrušena. Črtkana čr¬ ta prikazuje del, ki bo služil kot zasteklitev kabine. Preverimo, kako tesno gre stirodur v pla¬ stenko. Prikazani pokrov kabine je tisti, ki sem ga naredil za svoj model, sicer pa se pri izdelavi vselej ravnajte po tlorisu, stranskem risu in po prerezu pokrova kabine iz načrta. Najprej moramo preizkusiti, kako se naš kalup prilega v plastenko. Po potre¬ bi obrežemo kos stirodura na mestih, kjer ga je preveč, vendar samo tam, kjer ne predstavlja površine pokrova. Odrežemo presežek materiala. Ponekod se zdi plastika preveč oddaljena od stirodurnega kalupa. Nato stirodurni kalup dokončno po¬ tisnemo v plastenko. Če se nam zdi, da plastika kje pre¬ več ohlapno nalega na kalup, lahko na spodnjem delu vmes natlačimo ostan¬ ke od obrezovanja stirodura. Zdaj smo že skoraj povsem pri¬ pravljeni na »kuho« našega pokrova ka¬ bine. ■ V prazne prostore zatlačimo koščke stiro¬ dura. Vzamemo tako velik lonec, da bomo lahko vanj v celoti potopili naš izdelek. Vanj natočimo toliko vode, da ne bo po¬ tem, ko potopimo ves izdelek, voda ste¬ kla čez rob, in vodo zavremo. V kalup zapičimo vilice, ki bodo služile kot držalo, da se med segrevanjem ne opečemo. Da se med tiščanjem izdelka v vrelo vodo ne opečemo, si pomagamo tako, da v stirodurni del zapičimo vilice. Ko voda zavre, z vilicami vse skupaj potisnemo pod gladino. Če kakšen del plastenke vseeno štrli iz vode, obdelo- vanec obračamo, da se celotna površina plastenke enakomerno segreva. V nekaj sekundah se plastenka toliko skrči, da Vse skupaj potopimo v vrelo vodo. že skoraj v celoti objame kalup. Izdelek potegnemo iz vode ter preverimo, ali je proces že končan. Če ni, kalup še za nekaj časa potopimo v krop. Ko smo za¬ dovoljni z izdelkom, ga ohladimo pod curkom hladne vode iz pipe. Izdelek v vodi obračamo, da toplota enako¬ merno učinkuje na celotno površino. Krop je opravil svoje. 14 april 2004 TEE.I l MODELARSTVO Če se na kakem mestu plastenka ni popolnoma skrčila, jo lahko dodatno obdelamo tako, da v ta del usmerimo curek vročega zraka iz električnega od- stranjevalnika barve. Z odstranjevalnikom barve obdelamo mo¬ rebitne gube ali dele, ki se niso povsem skrčili. Vendar moramo v tem primeru pazi¬ ti, da vročina ne stali stirodura. Ko oblika izdelka ustreza, odre¬ žemo del plastike, ki predstavlja za¬ steklitev naše kabine. Odrežemo pre¬ cej večji kos, da ga bomo kasneje s škarjami laže prikrojili našemu mode¬ lu. Zdaj z nožem zarežemo v plastiko skupaj s stirodurom, da lahko loči¬ mo naš kos od preostanka, ki ga bomo zavrgli. Z nožem pazljivo odrežemo uporabni del zasteklitve kabine. Plastiko ločimo od kalupa. Odrezali smo malce večji kos, ki ga borno natanko na mero obrezali pri montaži na model. Zastekljena kabina močno polepša videz modela. Na opisani način lahko izdelamo tudi pokrov motorja manjšega motor¬ nega modela na električni pogon. V ta namen izdelamo kalup v obli¬ ki pokrova motorja iz stirodura in ga potisnemo v plastenko čim bliže nje¬ nemu grlu, ki ga tokrat ne odreže¬ mo. »Skuhani« izdelek obrežemo na prave mere ter spredaj pri grlu izreže¬ mo luknjo za prehod gredi propeler¬ ja. Na tem delu je plastika postala precej debela in močna. Tak po¬ krov motorja (ali nos modela) je najbolje pobarva¬ ti z notranje stra¬ ni, da se kasneje barva med upo¬ rabo ne more opraskati, pa še izvrsten sijaj do¬ sežemo s tem. Upam, da je pričujoči opis iz¬ delave dovolj ja¬ sen, da vam bo uspelo narediti veliko ličnih po¬ krovov kabin za modele. S to »kuhinjsko« tehnologijo se od¬ pirajo možnosti za izdelavo še dru¬ gačnih izdelkov. Spretni in iznajdljivi modelarji bodo zagotovo poizkusili na podoben način narediti tudi zaključke kril, »copate« za kolesa, preprosto ka¬ roserijo za model avtomobila, ter za izdelavo kalupa uporabili še kak drug material poleg stirodura. Morda blok balze, lipovine ... 5 kuhanjem izdelani pokrovi kabin in nos za letalski model. Še nekaj opomb in nasvetov: Stirodur je trši stirodur, narejen po postopku ekstrudi- ranja. Njegova struktura ni sestavljena iz kroglic, marveč je homogena - vlaknasta. Veliko se ga uporablja v gradbeništvu, na primer za talno izolacijo objektov. Pri nas se prodaja pod imeni: stirodur, roofmate, flormate, dow-rofmate ... Uporaba navadnega belega stiropora ni tako primerna, ker se ta med krčenjem plastenke preveč stisne, zato dobimo precej manjši izdelek od kalupa. Plastenke so uporabne le tiste, v katerih je pijača pod tla¬ kom, torej gazirana pijača. V trgovinah najdemo velik izbor plastenk različnih velikosti in barv. Pazimo le, da izberemo čim bolj gladko, ki nima vtisnjenih preveč čudnih oblik, ki bi motile vstavljanje kalupa vanjo. Varnost pri delu je zelo pomembna, zato pazimo, ko re¬ žemo plastenko, saj nam zaradi neprevidnosti lahko spodleti in se urežemo ali zbodemo. Prav tako moramo biti previdni pri namakanju izdelka v vrelo vodo, da se ne opečemo. Če uporabimo odstranjevalnik barv na vroči zrak, preberimo tudi navodilo za njegovo uporabo. »Lahko da sem staromoden, a vseeno se mi zdi, da je s tistim člankom o nakitu nekaj narobe ...« mri 8 april 2004 15 Timov test Microdancer Čeprav je modelček majhen in krhek, je presenetljivo hiter. Zaradi uporabljenega materiala so popravila nezahtevna; za prvo silo gre že s samolepilnim trakom. SAŠO BABIČ Pri reklamiranju modelov proizva¬ jalci pogosto poudarjajo, da je kak model res tisti pravi model za zabavo. Ločnice med modeli in igračami se z uporabo sodobnih materialov hitro brišejo, kar listanje po katalogih večjih proizvajalcev samo še potrdi. Laiki več¬ krat pravijo, da se modelarji ukvarjajo z nekimi »modelčki«. V primeru Graup- nerjevega microdancerja to celo drži. Za »malega plesalca« nismo povsem pre¬ pričani, ali je model, igrača ali oboje. Zagotovo pa je namenjen mlajšim mo¬ delarjem in ga pri Graupnerju tržijo v skupini izdelkov »Junior line«. Sestavljanka modela letala Model dobimo v ličnem potiskanem kartonastem kovčku, ki služi za shranje¬ vanje in prenašanje modela. V njem je vse, kar potrebujemo za zabavo - se¬ stavljen modelček, pogonski akumula¬ tor, oddajnik z zastavico, podstavek za modelček, rezervna propelerja in navo¬ dila za uporabo. Vse je nared in za lete¬ nje tega malega modela manjka samo še šest baterij velikosti AA. Uporabil sem Graupnerjeve celice eco velikosti AA s kapaciteto 800 mAh, ki so me prepriča¬ le z nizko ceno. Ta pa še ne pomeni sla¬ bega izdelka, saj so baterije že po enem ciklu prišle do polne sape in so zmogle celo več kot 800 mAh kapacitete. Krila in repne površine so izdelani iz depro- nu podobnega materiala, zaradi majhne mase modela pa krilo nima vzdolžnika, ampak je samo na spodnji strani okrep¬ ljeno z lepilnim trakom. Trup modela je iz stiropora, rep pa iz tanke ogljikove cevke. Vsi deli so med seboj dobro zlep- Na repu so reliefno vtisnjene krmilne povr¬ šine, ki pa služijo zgolj boljšemu videzu mo¬ dela. Tega krmilimo izključno z elektromo¬ torjema. Motorni gondoli sta na krilo že prileplje¬ ni, kabla do motorjev pa sta pokrita z lepil¬ nim trakom, ki ima funkcijo krilnega vzdolžnika. V kovčku dobimo vse potrebno razen oddajniških baterij, v stiro- pornem dnu pa najdemo tudi podstavek modela za na omaro ali v vitrino. Na voljo je še dovolj praznih predalčkov za vse drobnarije. Microdancer PROIZVAJALEC: UVOZNIK: VRSTA MODELA: VRSTA POGONA: RAZPETLNA KRIL: MASA MODELA: KONSTRUKCIJA: GRAUPNER, NEMČIJA MIBO MODELI, d. o. o. MIKROMODEL ZA ZABAVO ELEKTRIČNI DVOMOTORNIK 360 mm 47 g VSI DELI MODELA SO IZ UMETNIH MAS. RV-NAPRAVA: TRIKANALNA (priložena) UPRA VLJANJE: VIŠINA, SMER (z motorjema) MODEL JE PRIMEREN: ZA MLADE PO SRCU CENA: 17.443 SIT (upoštevan je 4-% gotovinski popust v trgovini) 16 april 2004 MODELARSTVO Oddajnik je precej oglate, a funkcionalne oblike. Na sliki vidimo vse »sestavljanje«, kije potrebno za pripravo modela za let. S koščkom maskirnega ali lepilnega traku si olajšamo jemanje po¬ gonskih baterij iz modela. Pogonski akumulator malega plesalca na¬ polnimo kar na oddajniku - akumulatorji so polni po dveh minutah, ko se začnejo rahlo greti. ljeni, tako da je že ob nakupu model ne¬ deljiva celota. Sestavljanje modela Kljub temu da je model zelo pre¬ prost, je ob sestavljanju dobro pogleda¬ ti v navodila. Ta nas vodijo samo do vstavljanja baterij v oddajnik, polnjenja pogonskega akumulatorja in določanja pravilnega težišča modela. Pogonski akumulator polnimo tako, da ga priklju¬ čimo kar na izklopljen oddajnik in po¬ čakamo dve minuti oziroma toliko časa, da se začne rahlo greti. Eno polnjenje zadošča za približno štiri minute lete¬ nja. Akumulatorske baterije po poletu spet napolnimo in jih v model vstavimo skozi plastična vratca. Pet ali šest pol¬ njenj pogonskega akumulatorja nam iz¬ prazni oddajniške baterije! Kljub temu da sta motorčka videti precej nedolžna, pri polnem plinu zagotovita modelu zavidljiv vlek. Priprave na prvi polet Model nima servomehanizmov, s ka¬ terimi bi mu premikali krmilne površi¬ ne in ga tako usmerjali, ampak se pelje zgolj in samo s krmiljenjem pogonskih motorjev. Ob dodanem polnem plinu se model vzpenja, brez plina lepo jadra, levo in desno pa ga usmerjamo samo z enim delujočim motorjem. Posebej ve¬ lja opozoriti na položaj težišča, ki je ključnega pomena za dobro letenje in uspešno vodenje modela. Po vklopu od¬ dajnika vklopimo še model, in sicer tako, da vanj vstavimo baterije in preiz¬ kusimo delovanje oddajnika. Pri tem ne pozabimo popolnoma raztegniti oddaj¬ niške antene! Letenje Tehnika letenja je nekoliko svojska in posebej na začetku zahteva precej razmišljanja in privajanja. Model pri obeh delujočih motorjih vržemo iz roke rahlo naprej in se s sveže napol¬ njenimi akumulatorji zelo dobro vzpe¬ nja. Ker ga peljemo samo s plinom, je pomembno da plina nimamo vkloplje¬ nega dalj časa. Takrat se model postavi preveč pokonci in se rad začne zaga¬ njati (»zapumpa«). Plin dodajamo tre¬ nutno, po potrebi, oziroma ga vključu¬ jemo glede na kot vzpenjanja modela. Če poskusimo težišče nastaviti tako, da bi se model lepo vzpenjal ob stalnem plinu, hitro ugotovimo da je njegov položaj za jadranje preveč naprej. Ob izklopu motorjev lepo zajadra. Koman¬ da smeri deluje tako med dodanim pol¬ nim plinom modela kot tudi samo med jadranjem. Model nas do oddaljenosti trideset do štirideset metrov lepo ubo¬ ga, nato pa se samo še delno odziva. Model je precej hiter in okreten, saj ima najmanjši premer obračalnega kroga približno 8 metrov. Izvajanje os¬ mič dobesedno okrog glave je tako precej zahtevno, a zabavno početje. Le¬ tenje v mirnem ozračju zvečer, tik pre¬ den se stemni, je odlična sprostitev. Z majhnim kovčkom pridemo na trav¬ nik, trikrat odletimo, pospravimo in že smo nazaj. Priporočam letenje nad travnatimi površinami, čeprav sem letel tudi v temi na osvetljenemu parkirišču večje trgovine. Izogibanje lučem je zabavno in napeto, a pristanki na trd asfalt mo¬ delu ravno ne koristijo, čeprav je sko¬ raj neuničljiv. Na trdi podlagi se s kap Model je v zraku lahko vodljiv, po začet¬ nem učenju posebnega načina letenja in prilagajanju postane vodenje pravi užitek. Pod spretnimi prsti, ki jim krmiljenje mo¬ dela ni tuje, postane plesalec presenetljivo okreten. propelerjev in kril odrgne samo nekaj barve, zato pa se radi lomijo propelerji. Pa brez skrbi, saj jih v trgovini dobimo kot rezervni del. Če se model slučajno močneje poškoduje, ga za prvo silo lah¬ ko popravimo z lepilnim trakom, kasne¬ je v delavnici pa s sekundnim lepilom za stiropor ali epoksidnim lepilom. Ob pristankih na travniku se nam takih poškodb ni treba bati. Kot vsake nove stvari, se je tudi tega malega plesalca treba navaditi. In ko pilot enkrat ne raz¬ mišlja več, kaj počnejo roke na oddajni¬ ku, ampak samo gleda model in ga pelje po občutku, postane letenje s to »igra¬ čo« veliko veselje. Zaključek Modelček nam kljub preprosti iz¬ vedbi nudi veliko zabave, marsikomu pa tudi taka igrača dokaže, da krmilje¬ nje na videz preprostih modelov ni nuj¬ no tudi enostavno. To, ali je model vre¬ den svojega denarja, pa je, kot vedno, stvar posameznikove presoje. Ob tem naj pripomnim, da iz trgovine v kovčku odnesemo model s pogonom in vode¬ njem. Model kljub vsemu ni primeren za učenje letenja, gotovo pa mladi in gibki prsti po začetnem privajanju z vo¬ denjem ne bodo imeli nobenih težav. ITTEC 8 april 2004 25 MAKETARSTVO Timovo izložbeno okno JURE MIUEVIČ Fokker D.VII (Revell, kat. št. 04574, merilo 1 : 48) Fokker D.VII velja za najboljšega nemškega lovca prve svetovne vojne. Že tako dobro letalo je še izboljšal mo¬ tor BMW lila, prirejen letenju na večjih višinah. Veljalo je, da D.VII spremeni povprečnega pilota v asa, in letalska industrija sploh ni mogla izpolniti naro¬ čil za tisoče letal tega tipa. D.VII F je le¬ tel z več kot 200 km/h, ob napadih od spodaj »visel« na propelerju, na 5000 metrov pa se je povzpel v takrat never¬ jetnih 16 minutah. Večina jih je bila oboroženih s po dvema lahkima strojni¬ cama spandau 08/15, le na nekaj avstro- ogrskih letalih sta bili nameščeni po dve strojnici schwarzlose M7/12. Pfalz D.XII, siemens-schuckert D.IV, fokker D.VIII in junkers D.I so bila boljša leta¬ la, a vsa so trpela za številnimi otroški¬ mi boleznimi, na bojišču pa so se poja¬ vila le v manjšem številu. Fokker D.VII si je največje priznanje prislužil pri svo¬ jih sovražnikih. Po vojni so namreč sile Antante v mirovni pogodbi poimensko zahtevale izročitev vseh letal tega tipa. Že prvi pogled v škatlo izda, da ne gre za novo maketo. Deli so se mi zdeli nekako znani, zato sem med škatlami poiskal prastaro maketo fokkerja D.VII češkega proizvajalca Smer. Primerjava je pokazala, da so deli po merah in obri¬ sih povsem enaki in celo zamenljivi, res pa ima Revellova maketa izboljšane po¬ vršinske podrobnosti. Oba izdelka tako delita iste napake. Revellov fokker naj bi bil v merilu 1 : 48, vendar je trup makete predolg za 5 mm, krila pa za 7 mm. Po merah je maketa tako pomanjšana za 46,25-krat, a celo temu nenavadnemu merilu ne ustreza. Globina trupa je premajhna za približno 2 mm, njegova oblika je zgre¬ šena tudi v tlorisu, motor in propeler sta nepopolna in tudi rep je napačne oblike. Daleč najbolj opazna pa so po¬ vsem napačno izdelana krila. Anton Fokker je namreč na svojem enokrilni- ku spinne leta 1911 začel s preprostimi nosilnimi površinami v obliki ukrivlje¬ ne plošče in z novimi letali počasi prehajal na profil z velikim vzgonom, podoben kasnejšemu ameriškemu Clar¬ ku Y. Krilo se je tako vse bolj redilo. Tako zgornje kot tudi spodnje krilo fok¬ kerja D.VII sta bili v osrednjem delu zelo debeli, proti koncu pa sta se začeli ožiti. Profil krila makete je v primerjavi z izvirnikom dosti pretanek in se po razponu ne spreminja, tako da ustreza samo na koncih kril. V sredini je de¬ bel malo več kot 3 mm, kar je za slaba 2 mm premalo. Zanimivo je, da so pro¬ fil krila tega letala povsem zadeli pri skoraj 40 let stari Revellovi maketi fokkerja D.VII v merilu 1 : 72. Ob¬ lika pokrova mo¬ torja in hladilne reže približno us¬ trezajo letaloma, ki ju Revell ponu¬ ja med barvnimi shemami. Pred¬ vsem hladilne re¬ že je vsaka tovar¬ na razporejala po svoje, zaradi pre¬ grevanja motorja pa so jih dostikrat dodajali tudi v enotah samih. Kvaliteta Revellovih nalepk je do¬ bra, zadovoljuje pa tudi njihova toč¬ nost. Prva barvna shema predstavlja enega od fokkerjev nadporočnika Her¬ mana Goringa, poveljnika JG I in kas¬ nejšega poveljnika nemškega vojnega letalstva v drugi svetovni vojni. Barva¬ nje Goringovega D.VII F s številko 5125/18 je potrjeno z več fotografijami in ni vprašljivo. Na desni strani trupa mu je treba dodati le še tanko črno črto. Manjkajo tudi manjši rdeč pokrov na vrhu propelerja in ob kabini na de¬ sni strani trupa nameščeni naboji za signalno pištolo. Na levi strani trupa je imel Goringov fokker tudi prirejen, globlje zarezan rob odprtine pilotovega prostora, ki je omogočal lažje vzpenja¬ nje v letalo. Goring je namreč trpel za¬ radi artritisa in stare poškodbe kolka. Letalo je bilo verjetno že tovarniško snežno belo, kajti pri naknadnem bar¬ vanju v enotah je skozi nov premaz navadno udarila osnovna barva. Goring je s tem letalom večinoma le poziral; vprašanje je, ali je z njim sploh kdaj po¬ letel v boje. Manj miroljubna je bila kariera fok¬ kerja D.VII poročnika Oliverja von Beau- lieu-Marconnayja. Tudi za letala tega pilota obstaja več fotografij, vendar so njihove barvne sheme manj zanesljive. Sprva je bil von Beaulieu-Marconnay do¬ deljen Jasti 15 in je najbrž dobil enega od fokkerjev, na katerem je pred tem le¬ tel poveljnik JG II Rudolf Berthold. Barv¬ na shema v navodilih za sestavljanje bi bila v tem primeru skoraj ustrezna, vprašljiva je le bela površina centropla- na zgornjega krila. Na eni od fotografij namreč von Beaulieu-Marconnay stoji pred svojim letalom, ki ima na zgornji površini sicer temno pobarvanega de¬ snega krila velike svetle zaplate. Ali gre za nadomestno platno, ki so ga kasneje pobarvali, ni znano. Upoštevati je treba, da je bilo letalo barvano naknadno; na fotografijah izvirnika je na trupu skozi zgornjo plast barve videti sledove križa nemškega vojnega letalstva in krilatega meča, simbola Rudolfa Bertholda, ki je to letalo (domnevno) pilotiral pred von Beaulieu-Marconnayjem. O nalepki štiribarvnega maskirnega platna za spodnje površine kril, ki ga ponuja Revell, lahko rečemo, da bi lahko bila ustrezna. Barve tega platna so se glede na proizvajalca, obrabo in izpostavljenost soncu tako razlikovale, da jih je težko natančno določiti. Baron Oliver von Beaulieu-Marcon- nay je kasneje poveljeval Jasti 19- V tej enoti je imel njegov fokker (najbrž) ru¬ men nos in krila prevlečena s petbarv- nim maskirnim platnom. Na obeh leta¬ lih je bila na trupu naslikana stilizirana oznaka 4D; pred tem je namreč von Be- aulieu-Marconnay kot konjeniški čast¬ nik služil v 4. dragonskem polku. Pri dvajsetih je bil najmlajši nosilec zelo za¬ želenega »modrega Maxa« ali križca Pour le Merite, najvišjega nemškega vo¬ jaškega odlikovanja tistega časa. To mu sicer ni dosti pomagalo. Da je odliko¬ van, so mu sporočili, tik preden je 26. 10. 1918, dobra dva tedna pred koncem vojne, podlegel ranam. Gradnja Revellovega fokkerja D.VII v merilu 1 : 48 je izguba časa, denarja in veselja, saj je povsem izven meril in zato tudi na pogled manj podoben iz¬ virniku. Odpravljanje napak se hitro spremeni v neprijetno in zamudno sa¬ mogradnjo. Tudi če bi se kdo lotil tak¬ šnega podviga, bi maketa za spodoben videz zahtevala vsaj še zamenjavo niče¬ mur podobnih strojnic s fotojedkanimi, če že ne še kakšnega kompleta dodat¬ nih delov. Račun se ne izide, zato bo pomanjšanega fokkerja D.VII bolje po¬ iskati kje drugje. april 2004 TT?\._ 8 26 Vremenska hišica ROBERT RESMAN Barometri in druge podobne pri¬ prave, ki jih prodajajo kot spominke, so najrazličnejših oblik, njihova skupna naloga pa je merjenje zračnega priti¬ ska oziroma ugotavljanje sprememb v ozračju ter s tem napovedovanje vre¬ mena. Vremenskih hišic, kakršne so bile pri nas priljubljene pred leti, da¬ nes skoraj ne zasledimo več, zato pa si jih z malo truda lahko naredimo sami. Za izdelavo ni potrebna kaka posebna spretnost, le pri umerjanju bomo mora¬ li biti malce bolj potrpežljivi. Za izdelavo hišice uporabimo veza¬ no ploščo debeline 5 mm. Potrebovali bomo še nekaj letvic, kose raznobarvne tkanine, nekaj žice, struno za violino in še nekaj drobnarij. Na vezano ploščo narišemo sestav¬ ne dele, jih izrezljamo in jim natančno obrusimo robove. Dele zlepimo z belim mizarskim lepilom. Znotraj hišice v vo¬ galih spoje okrepimo z letvicami. Na zadnji strani stranico okrepimo še z dvema trikotnikoma (F). Pri delu si lah¬ ko pomagamo z žebljički. Zadnja stran hišice je odprta, in če jo želimo obesiti na steno, moramo v sleme strehe vlepi- ti trikotnik iz vezane plošče ter nanj pritrditi kljukico za obešanje. Podsta¬ vek D izdelamo iz nekoliko debelejše vezane plošče (8-10 mm) in mu z bru¬ silnim papirjem zaoblimo robove. Figurici fanta in dekleta imata za osnovo okroglo letvico 0 5 x 60 mm, na katero prilepimo leseno ali plastič¬ no kroglico, ki bo služila za glavo. Roke naredimo iz plastificirane bakrene žice, ki jo ovijemo okoli letvice. Na leseno kroglico narišemo obraz in vse skupaj prelakiramo. Obleko sešijemo iz raznih kosov blaga. Nekako logično je, da ima dekle rdečo obleko, fant pa modro. De¬ kle namreč predstavlja lepo vreme, fant pa deževno. Da bo predstava še bolj prepričljiva, fantu v naročje prilepimo dežnik, ki ga zganemo iz papirja, dekle¬ tu pa kanglico za zalivanje, ki jo obli¬ kujemo iz tanke pločevine. Pri mehanizmu za prikazovanje vre¬ mena moramo biti malce bolj pazljivi. Iz vezane plošče 5 mm izžagamo dele I in G. V delih I izvrtamo luknji 0 9"mm in ju natančno obrusimo. Skoznju poti¬ snemo okroglo letvico H 0 8 mm, ki se mora v njima neovirano vrteti. Dela pri¬ lepimo v notranjost hišice in pazimo, da ju ne prilepimo postrani, sicer bi ovirala vrtenje letvice in s tem celotne¬ ga mehanizma. Na letvico H prilepimo in pribijemo nosilec figuric G, nanj pa obe figurici. Pod sleme strehe pritrdi¬ mo plutovinast zamašek, skozi katerega smo prej izvrtali luknjo in vanjo poti¬ snili letvico 0 5 mm. Zamašek moramo na zgornji strani na obeh straneh obru¬ siti, da ga lahko prilepimo. Letvica K, ki gre skozenj, se mora vrteti, vendar ne preveč na lahko. Letvica je na vrhu ko¬ ničasto obrušena in na zgornji strani sega skozi streho. Nanjo nataknemo le¬ seno kroglico L in jo prilepimo. Sledi vgradnja strune. Potrebujemo violinsko ali kitarsko struno, in sicer tako, ki je navita kot vzmet. Zaradi lažje montaže strune najprej v osi zgornje (K) in spodnje (H) letvice zavrtamo luknjici, v kateri bomo vstavili struno. To odrežemo na želeno dolžino in jo prilepimo v luknjici tako, da je nosilec G približno 5 mm dvignjen od podstav¬ ka D. Tega je najbolje podložiti in ka¬ sneje, ko je lepilo dovolj suho, podlogo odstraniti. Sestavljeno hišico prebarvamo po svojem okusu. Podstavek je lahko zele¬ ne barve, na streho narišemo strešni¬ ke opečnate barve. Na čelni strani na¬ rišemo balkon z rožami, okoli vrat pa polkna. Preostane nam le še umerjanje. Novo na trgu Hišica mora biti postavljena zunaj, ven¬ dar ne neposredno na soncu. Omogoči¬ ti moramo tudi, da je menjavanje okoli¬ škega zraka nemoteno. Počakamo na lepo vreme in zgornjo letvico, ki moli iz strehe, zasučemo tako, da je dekle zunaj hišice. Mehanizem je tako umerjen in zdaj je položaj figuric odvisen le od vlažnosti zraka. Bolj vlažen kot je zrak in »diši« po dežju, bolj se ven pomakne figura fanta. Vendar se s tem prvim umerjanjem ne smemo takoj zadovolji¬ ti, zato premikanje figuric spremljajmo dalj časa in v različnem vremenu ter na¬ stavimo najbolj optimalne odklone. OBVESTILO Bralce obveščamo, da naslednja, dvojna številka letošnjega letnika Tima, 9-10/04 (maj-junij), Izide 24. maja. Uredništvo DEPRON Po daljšem času je pri nas spet na voljo izolacijski material depron, ki je zelo uporaben tudi v modelarstvu. Depron lahko marsikje nadomesti balzo in je med drugim idealen za gradnjo letal¬ skih modelov slow in park-fly. V Mibovi trgovini v Logatcu so dobili dolgo pri¬ čakovane plošče debeline 3 mm in si¬ cer v velikosti 1,25 x 0,8 m. Naprodaj so po 690 SIT. Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10, 1370 Logatec, tel.: 01/759-01-01, e-pošta: trgovina@mibomodeli.si TTIC 8 april 2004 27 PRILOGA Model rečnega parnika Nejko (2. del) MATEJ PAVLIČ V 7. številki Tima so bili objavljeni se¬ stavni deli trupa, tokrat pa za vse tiste, ki ste se odločili za gradnjo modela rečnega parnika Nejko, objavljamo še glavne dele nadgradnje: krov, kapitanovo kabino in skupni prostor s streho na opornikih. Obrise sestavnih delov v merilu 1 : 1 in kosovnico najdete na prilogi na sredini revije. vrtajte skupaj. Vrtalnik po možnosti vpnite v navpično stojalo. Ker bi bil model z zevajočimi okenski¬ mi odprtinami milo rečeno čuden, okna in vrata »zasteklite«. Uporabite 3-4 mm debe¬ lo akrilno steklo modre ali sive barve, ki ga na obeh straneh prelepite z ličarskim lepil¬ nim trakom (slika 11). Ta zagotavlja po¬ polnoma gladke robove obdelovanca, saj preprečuje lepljenje drobcev, ki nastajajo pri žaganju akrilnega stekla, poleg tega pa se da nanj izvrstno risati oziroma pisati. Iz vezane plošče izžagano stranico položite na akrilno steklo in s tankim kemičnim svinčnikom občrtajte vse okenske odprti¬ ne (slika 11). Če jih boste natančno izžaga- li, se bodo koščki akrilnega stekla brez špranj prilegali odprtinam. Z izjemo zunanjih pokrovov pogon¬ skih koles so vsi elementi iz 4 mm debele vezane plošče. Pri žaganju bodite čim bolj pazljivi, da se bodo utori natančno prilega¬ li drug drugemu. Vrata na levi bočni strani¬ ci kapitanove kabine (19) in na zadnji stra¬ nici skupnega prostora (24) izžagajte po prekinjeni črti, nato pa jih prilepite nazaj na njihovo mesto. Luknje za opornike (28) v glavnem krovu (16) in strehi (25) izvr¬ tajte s 3-mm svedrom (slika 10). Da bodo natančno druga nad drugo, oba kosa z mo¬ delarskimi sponami spnite v sendvič in ju Kapitanova kabina se proti sprednje¬ mu delu zožuje, zato so vsi utori nekoliko večji. Da bi se bočne stranice (17-20) te¬ sno stikale, jim s fino ploščato pilo nekoli¬ ko poševno posnemite stične površine (slika 12). Manj dela je s skupnim prosto¬ rom, ki je škatlaste oblike (slika 13). Če sedaj poskusno sestavite obe kabini in ju skupaj z glavnim krovom postavite na ogrodje trupa, se morata utora na spod¬ njem delu bočne stranice kapitanove ka¬ bine (19) zatakniti za zadnji rob sprednje¬ ga krova (12), kar kaže slika 14. 28 PRILOGA Pogonski kolesi ob bokih plovila sta na zgornji strani pokriti. Pokrov je sestavljen iz zunanjega in notranjega polkrožno ob¬ likovanega nosilca (26, 27), ki sta zataknjena v utora na glavnem krovu, na sredini pa imata odprtino za os (slika 15). Streha (25) sega od zadnje stranice kapitanove kabine do krme (slika 16). Na več mestih je pritrjena na opornike (28), ki jih je najlažje (in najceneje) narediti iz 3 mm debelih okroglih bu¬ kovih paličic za gospodinjstvo (slika 17). Model tako postopoma dobiva pravo podobo (slika 18). Na koncu velja enako opozorilo kot v prejšnjem nadaljevanju: z barvanjem in lepljenjem počakajte do naslednje številke, v kate¬ ri bodo objavljeni še vsi preostali sestavni deli in podrobna navo¬ dila za sestavljanje. (Nadaljevanje prihodnjič) NAGRADNI NATEČAJ revije TIM in lepil UHU Uredništvo revije TIM v sodelovanju s podjetjem UNIHEM, d. o. o., ki v Sloveniji zastopa in tr¬ ži lepila UHU, razpisuje nagradni natečaj za izdelavo različnih tehničnih izdelkov/modelov, izdelanih s pomočjo lepil. Cilj natečaja je spodbujanje tehnične ustvarjalnosti in inovativnosti med mladimi ter praktič¬ no spoznavanje lepil in lepljenja različnih gradiv, kot so papir, les, tekstil, umetne mase, ko¬ vine, kamen... Pogoji za sodelovanje Natečaja se lahko udeležijo posamezniki in šolske skupine. Za sodelovanje mora vsak ude¬ leženec (skupina ali posameznik) izpolniti priloženo prijavnico in jo priložiti izdelku. Udele¬ ženci natečaja bodo glede na starost razdeljeni na dve skupini: - do 6. razreda, - od 7. do 8. razreda (oz. 9. razreda devetletke). Prijavnice za sodelovanje na natečaju in izdelke pošljite oz. dostavite na naslov organizator¬ jev regijskih srečanj mladih tehnikov. Ocenjevanje in nagrade Izdelki bodo ocenjeni in nagrajeni na regijskih srečanjih mladih tehnikov, ki bodo potekali v mesecu maju. Na vsakem regijskem srečanju bodo v obeh starostnih kategorijah nagrajeni po trije najboljši izdelki. Podeljene bodo naslednje nagrade: -prva nagrada v višini 10.000 SIT (vrednostni bon za nakup modelarske opreme oz. gradiv) in - dve praktični nagradi (izdelki iz programa podjetja Unihem, d. o. o.). Najuspešnejši iz posameznih regij bodo v začetku junija sodelovali še na državnem sreča¬ nju mladih tehnikov v Hrastniku. Komisija Vse prispele izdelke bodo ocenile strokovne komisije, sestavljene iz predstavnikov organi¬ zatorjev nagradnega natečaja ter regijskih srečanj mladih tehnikov oziroma učiteljev tehnič¬ ne vzgoje. Objava rezultatov Rezultati natečaja bodo objavljeni v reviji TIM, nagrajenci pa bodo nagrade prejeli po pošti. Prijavnica za UHU-jev nagradni natečaj Ime in priimek:_ Starost:_ Naslov: Šola / razred: _ Učitelj tehnične vzgoje / mentor: Naziv izdelka:_ Kratek opis uporabe lepil: Starostna skupina: O do 6. razreda O 7.-8. razred (oz. 9. r. devetletke) O Individualno delo O Skupinsko delo Datum:_Podpis:_ TTEZ 8 april 2004 29 PRILOGA Dve sestavljanki - Slovenija v Evropski uniji obenem povečajte za 200 % (oziroma manj, če želite manjšo sestavljanko). Obrise posameznih držav lahko na glad¬ ko obrušeno vezano ploščo z merami 380 x 410 mm prerišete s pomočjo ko¬ pirnega papirja, mnogo lažja, hitrejša in natančnejša pa je uporaba odstranljive- ga lepila (npr. Scotch UP), s katerim fo¬ tokopijo preprosto prilepite neposred¬ no na vezano ploščo. Ker nobena črta ne sega do zunanjega roba, morate na enem od stičišč črt zemljevida izvrtati luknjico in skoznjo s spodnje strani potisniti žagi- MATEJ PAVLIČ Ko se bo s 1. majem Slovenija (sku¬ paj s Ciprom, Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko in Slo¬ vaško) pridružila dosedanjim 15 člani¬ cam (Avstriji, Belgiji, Danski, Finski, Franciji, Grčiji, Irski, Italiji, Luksembur¬ gu, Nemčiji, Nizozemski, Portugalski, Španiji, Švedski in Veliki Britaniji), bo Evropska unija (EU) štela že 25 držav. Njena površina se bo ob tem povečala za 23 % - na 3,9 milijona km 2 , število prebivalcev pa bo naraslo za 20 % - na 454 milijonov. Ob slovenski zastavi bo tako odslej vihrala še evropska - dva¬ najst zlato rumenih zvezd na modri podlagi. Število zvezd ni povezano s številom članic; številka 12 je namreč prastara prispodoba popolnosti, krog pa simbol povezanosti in nerazdružlji- vosti. Ob skorajšnji razširitvi EU na 25 držav se število zvezdic na zastavi (kljub utopičnim pričakovanjem in zavajajo¬ čim zagotovilom nekaterih) torej ne bo spremenilo! (Več informacij o EU najde¬ te na spletnih naslovih iviviv.evropska- unija.si/, www.evropskaunija.com/ in evropa.go v. si/e u/.j Če bi vas kdo vprašal, ali znate na zemljevidu Evrope pokazati prej našte¬ te države, bi vas bila najbrž velika veči¬ na v zadregi. Ker smo Slovenci (seveda upravičeno) užaljeni, ko na podelitvi medalj na kaki mednarodni tekmi zara¬ di površnosti ali neznanja namesto slo¬ venske himne zaigrajo slovaško, je prav, da se tudi sami poučimo, kje, de¬ nimo, ležita Litva in Latvija. In ker se je mogoče veliko naučiti skozi igro oziroma zabavo, smo za to¬ kratno številko Tima pripravili načrt za izdelavo sestavljanke (slika 1), ki je igra¬ ča in učni pripomoček obenem, saj se boste marsikaj o Evropski uniji naučili že med njeno izdelavo. Obrisi držav so zaradi pomanjšave in lažje izdelave se¬ veda precej poenostavljeni, kar še zlasti velja za severni del Velike Britanije, Dansko, Grčijo in Turčijo. Otoki Is¬ landija, Sardinija, Korzika, Sicilija in Kreta so le nakazani; podobno velja za pribaltski košček Rusije med Litvo in Poljsko, pa Andoro, Švico in nekda¬ nje jugoslovanske republike. Vse te po¬ vršine lahko le narišete ali pa jih izrez¬ ljate in nato prilepite na podlago, da bodo v pomoč pri sestavljanju. Zaradi (pre)majhnega merila zemljevida na njem tudi ni videti Liechtensteina, San Marina in Vatikana. Naj nam ne zamerijo! Orodje Ker sestavljanka ni zahtevna za izde¬ lavo, je primerna tudi za popolne začet¬ nike, ki imajo osnovni modelarski kom¬ plet: rezljačo z žagicami (št. 4 ali 5), podložno mizico in mali ročni vrtalnik s svedrom 1,5 mm. Poleg tega potrebu¬ jete le še risalno orodje, večji kotnik, grob in fin brusilni papir, kombinirane klešče ter čopič. Material Sestavljanka je narejena iz dveh 380 x 410 mm velikih kosov 4 ali 5 mm de¬ bele vezane plošče, ki ju morate prej dobro obrusiti, pri čemer si lahko po¬ magate z električnim vibracijskim ali tračnim brusilnikom (slika 13). Za lep¬ ljenje uporabite belo lepilo za les (npr. UHU express ali UHU holz), za barvanje pa katere koli barve - lahko tudi flo¬ mastre, vodene oziroma tempera barve ali barvne svinčnike. Če se bodo s se¬ stavljanko igrali manjši otroci, ki bodo kak košček po svoji znani navadi nesli tudi v usta, je za zaščito ploščic, ki po¬ menijo posamezne evropske države, priporočljivo uporabiti akrilne barve, npr. Belinka ambient. Naprodaj so v lončkih po 0,2 1, na voljo pa je 11 barv, ki jih je mogoče med seboj poljubno mešati. Ker so narejene na vodni osno¬ vi, so popolnoma nenevarne za zdravje, zelo hitro se sušijo, gladko obrušeni po¬ vršini lesa pa dajo lep lesk. Nanašamo jih s čopičem, ki ga na koncu speremo z vodo. Ista tovarna izdeluje tudi brez¬ barvni lak na vodni osnovi, ki ga lahko uporabite za zaščito vseh drugih delov sestavljanke. Da bo ploščice mogoče prijemati in prestavljati, uporabite bu¬ cike z večjimi glavicami ali plastične ri¬ salne žebljičke v obliki raznobarvnih valjčkov, ki se uporabljajo npr. za pri¬ trjevanje listov na oglasne deske. Izdelava Izdelka se lahko lotite pri tehničnem pouku, saj združuje večino temeljnih po¬ stopkov obdelave lesa: prerisovanje na gradivo, vrtanje, žaganje z rezljačo, bru¬ šenje in barvanje. Risbo 2, ki je objavlje¬ na na prilogi, najprej prefotokopirajte in Risba 2, ki prikazu¬ je načrt sestavljan¬ ke na desni, je v me¬ rilu 1:2 objavljena na prilogi na sre¬ dini revije. 30 april 2004 lTEKE 8 co ter jo nato še na zgornjem delu vpeti v rezljačo. Izžagajte najprej zunanji obris in nato po vrsti vse meje med državami (slika 3). Med žaganjem pazite na popol¬ noma navpičen položaj rezljače (pravo¬ kotno na obdelovanec!), sicer boste imeli kasneje težave pri uporabi sestavljanke. Na začetku smo omenili, da se boste marsičesa o Evropski uniji lahko naučili že med izdelavo sestavljanke. (Če ob tem predse na mizo razgrnete pravi 5). Če se nikjer ne zatikajo, se lotite bar¬ vanja (slika 6). Pri tem vam seveda ni treba nujno upoštevati barvne sheme s slike 1, kjer je prva skupina članic po¬ barvana z zeleno, letos pridružene drža¬ ve z oranžno, države nečlanice z rume¬ no ter morja in jezera z modro barvo. Okvir sestavljanke in vse tiste like, ki ne pomenijo držav članic, z belim lepilom za les prilepite na podlago z merami 380 x 410 mm (slika 7) in dobro stisni- zemljevid, bo učinek še boljši.) Dokaj hitro boste ugotovili, kako malo je prav¬ zaprav kolikor toliko ravnih odsekov meja, ki ponekod potekajo kar po re¬ kah in gorskih grebenih. Prav tako ne bo težko že na oko določiti, katera drža¬ va ima največjo in katera najmanjšo površino, katera je najbolj razpotegnje¬ na, katera meji na največ drugih držav članic EU itd. Izžagane dele natančno obrusite (slika 4) in jih poskusno sestavite (slika Tračni brusilnik Black & Decker KA 85 in KA 85 EK Električni ročni tračni brusilniki so zelo primerni za brušenje grobih po¬ vršin, s katerih je treba odvzeti veliko materiala, z uporabo finejšega brusil¬ nega papirja pa lahko površine tudi povsem zgladimo. Z njimi je moč bru¬ siti površino lesenih, kovinskih in plastičnih obdelovancev. V naših trgovinah z električnim roč¬ nim orodjem sta naprodaj dva Black & Deckerjeva tračna brusilnika - KA 85 in KA 85 EK (slika 13). Oba poga¬ nja 600-vatni motor, brusilna površi¬ na je velika 75 x 130 mm (oziroma 98 cm~), brusilni trak pa je širok 75 mm. Pri modelu KA 85, ki stane 21.960 SIT, se trak premika s stalno hitrostjo 200 m/min, pri približno 8 tisočakov dražjem modelu KA 85 KE pa zaradi v sprednji ročaj vgrajenega elektronskega regulatorja lahko hi¬ trost vrtenja brusilnega traku na¬ stavljamo v mejah od 80 do 200 m/ min; to orodje je spravljeno v trdnem plastičnem kovčku. Skupne lastnosti obeh modelov so še vrečka za zbiranje prahu, ki je nameščena ob zadnjem ro¬ čaju, priročna oblika ohišja, ki omogo¬ ča delo tudi na težje dostopnih mestih, preprosta zamenjava brusilnega traku ter njegovo samodejno nastavljanje in napenjanje med delovanjem. V trgovinah je mogoče kupiti do¬ datne brusilne trakove Piranha. V eni škatli, ki stane 1.200 SIT, so trije kosi z merami 75 x 475 mm. Na voljo so tri različne zrnatosti: 40 (oznaka X33099), 80 (oznaka X33101) in 150 (oznaka X33111). .Nj Ofl O s > ca co - r- E H \5 Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah: MERKUR, Gerbičeva 101, 1000 Ljubljana, tel. 01/200-06-20 MERKUR MOJSTER, Dunajska 125, 1000 Ljubljana, tel. 01/530-97-22 MERKUR MOJSTER, Trebušakova 5, 2000 Maribor, tel. 02/461-46-11 MERKUR, Mariborska cesta 162, 3000 Celje, tel. 03/543-27-88 MERKUR, Vipavska cesta 53, 5000 Nova Gorica, tel. 05/330-32-00 MERKUR MOJSTER, Šmarska cesta 2, 6000 Koper, tel. 05/611-40-29 MERKUR, Kočevarjeva 7, 8000 Novo mesto, tel. 07/371-84-48 MERKUR MOJSTER, Cesta krških žrtev 153 F, 8270 Krško, tel. 07/488-12-00 Na vašo željo vam bomo poslali: □ katalog in cenik orodja Black & Decker □ cenik orodja DeWALT □ cenik univerzalnega pribora Piranha □ cenik Rotozip = □ katalog Vrtni program mšl Black&Decker )mo poslali: # BLACK&DECKER I Električno orodje za industrijo in obrt i^MINICRAFT www.g-mm.si Opozorilo: Kdor ne želi izrezovati kupona in s tem poškodovati revije, naj ga pre- fotokopira oziroma naročilo za kataloge pošlje po e-pošti: gmm@g-mm.si. Ime in priimek: Naslov:_ Poštna št. in kraj:. TEJLE 8 april 2004 31 PRILOGA te (slika 8), v preostalih 25 ploščic pa v izvrtano luknjico s sekundnim ali epoksidnim lepilom prilepite bucike z nekoliko večjo glavico, ki jih prej s kombiniranimi kleščami skrajšajte na dolžino 4 mm (sliki 9 in 10). Če je le mogoče, jih opremite z mednarodni¬ mi oznakami držav, ki jih izpišite s tan¬ kim črnim alkoholnim flomastrom ali prilepljivimi črkami (letraset). Na kon¬ cu vse skupaj prelakirajte z brezbarv¬ nim lakom (slika 11). Sestavljanka je narejena (slika 12) in lahko jo začnete uporabljati. Evrosestavljanka Slovenija naj bi k mehanizmu me¬ njalnih tečajev pristopila prihodnje leto, evro kot skupno valuto pa bo uve¬ dla leta 2007. Ob tem, da smo Slovenci v zadnjem desetletju najprej prešli z dinarjev na bone in nato na današnje tolarje, se bomo morali dotlej nekako privaditi še preračunavanju v evre ozi¬ roma njihovi stalni uporabi. Tako kot vse stvari v javni uporabi tudi za evro obstaja mednarodno spre¬ jeti znak (€), ki ima točno določene (standardizirane) vse elemente in mere oziroma razmerja (slika 14). Te je sicer treba dosledno upoštevati, ko gre za manj uradno uporabo, pa zahteve niso več tako zelo stroge in je dovoljene tudi nekaj umetniške svobode (slika 15). Po¬ goj je le, da znak ne izgubi svoje pre¬ poznavnosti. Ena izmed takšnih, malenkost prire¬ jenih različic znaka za evro (risba 16) nastopa tudi v nekoliko nevsakdanji se¬ stavljanki znaka za evro oziroma »evro- sestavljanki«, ki jo lahko vidite na sliki 21. Namenjena je predvsem tistim, ki jim iznajdljivost in potrpežljivost pri is¬ kanju prave rešitve nista tuja. Obrise vseh osmih sestavnih delov z risbe 17 mineralnim oljem ali antičnim voskom (slika 20); oboje izdeluje podjetje Sam¬ son Kamnik, d. o. o. Če koščke sestav¬ ljanke spravite v majhno vrečko iz bla¬ ga in jo zavežete z vrvico, izdelek lahko uporabite tudi kot lično darilce. Naloga je preprosta, vsaj slišati je tako. Iz vseh 8 sestavnih delov je treba sestaviti znak evra, kakršnega vidite na risbi 16. No, za rešitev se je treba kar nekoliko potruditi, saj so si nekateri se¬ stavni deli precej podobni med seboj, poleg tega si ni mogoče pomagati z let¬ nicami v lesu, pa tudi to se ne ve, katera stran posameznega koščka je sploh zgornja ... Da pri zlaganju sestavljanke ne bi obupali, je na sliki 21 prikazana tudi pravilna rešitev. prekopirajte na 5 do 7 mm debelo poskob- ljano, gosto raščeno deščico smrekovega, bukovega ali hrastove¬ ga lesa (slika 18). Po¬ magate si lahko tudi z odstranljivim lepilom in fotokopijo risbe 17, ki jo po želji lahko obenem še povečate. Vse koščke natančno izžagajte, obrusite in prebarvajte s poljub¬ nim premazom za les (slika 19), pred vlago in umazanijo pa jih lahko zaščitite tudi z 32 april 2004 8 IZDELEK ZA DOM Ustvarjajmo s steklom (8. del) Sobni steklenjak MATEJ PAVLIČ Ker se serija člankov Ustvarjajmo s steklom počasi bliža koncu, je v tem prispevku opisana izdelava nekoliko zahtevnejšega sobnega steklenjaka, ki vključuje večino postopkov obdelave ste¬ kla, opisanih v dosedanjih nadaljevanjih. Sobni steklenjak s slike 1 spada med tri¬ dimenzionalne vitraže, ki se po načinu izdelave ne razlikujejo od ploskovnega vi- traža, na primeru jaslic predstavljenega v lanski decembrski števili Tima. Je pa pri izdelovanju tovrstnih izdelkov, med kate¬ re spadajo tudi šatulje za nakit, vaze, sveč¬ niki, različne posodice in podstavki, senč¬ niki za svetilke ipd., dobro poznati nekaj prijemov, ki olajšajo delo in privedejo do uspešnega zaključka projekta. Najprej si pripravite steklo. Ker je po¬ nudba velika, z izbiro ne bi smeli imeti te¬ žav. Glede na to, da mora priti skozi stene izdelanega steklenjaka dovolj svetlobe, je priporočljivo, da je vsaj njegov zgornji del iz čim bolj prosojnega stekla. Približne zunanje mere steklenjaka na sliki 1 so 300 x 300 x 130 mm, zasnovan pa je tako, da imajo vsi sestavni deli ravne stranice, kar precej poenostavi rezanje steklenih plošč, brušenje in ne nazadnje tudi sestav¬ ljanje. Mere posameznih kosov so podane v kosovnici, oblika ožjega in širšega okra¬ ska - iz njih je sestavljen spodnji pas - pa je prikazana na risbi 2. Za prenašanje mer na steklo uporabite ravnilo, kotnik in ta¬ nek alkoholni flomaster (slika 3). Upošte¬ vajte tudi smer vzorca, če je steklo vzorča¬ sto. Pri rezanju stekla se splača biti čim bolj natančen, saj se je tako najlaže izogniti zamudnemu popravljanju napak z brušenjem. Če nimate električnega bru¬ silnika, si za silo lahko pomagate tudi z grobim brusilnim papirjem, s katerim obrusite vse robove stekelc (slika 4). Sle- Wardov steklenjak Že okrog 500 let pr. Kr. so naši predni¬ ki postavljali rastline pod steklene poso¬ de zvonaste oblike, da so jih lažje opa¬ zovali. O pravih rastlinjakih pa lahko govorimo šele od leta 1827 naprej, ko jih je povsem po naključju »izumil« lon¬ donski zdravnik Nathaniel Ward, ki je bil tudi strasten botanik. Na vrtu za hišo je postavil skalnjak s praprotmi in drugimi rastlinami, v katerem je razi¬ skoval žuželke in gosenice. Da bi jih lažje opazoval, je nekatere pokril s steklenimi kozarci. Čez čas je na maj¬ hni površini zemlje pod kozarcem za¬ čuden opazil več zdravih poganjkov praproti. Iz tega je sklepal, da s stek¬ lom pokrite rastline lahko uspevajo celo v angleškem glavnem mestu , ki je imelo zaradi številnih tovarn še bolj onesnažen zrak kot danes. Ward je nadaljeval svoje raziskave v majhnih steklenjakih, ki so jih začeli imenova¬ ti »praprotnjaki« (angl. fern cases) ali terariji (slika 16). Ker so ponujali dobro zaščito pred hladnejšim ozrač¬ jem in izrazitimi podnebnimi spre¬ membami, so gojitelji rast¬ lin za vrto¬ ve in parke z njimi do¬ bili možnost za prevoz in vzgajanje ob¬ čutljivih trop¬ skih rastlin v zanje manj prijaznem oko lju. Wardovi steklenjaki v najrazličnejših oblikah in izvedbah so postali zelo priljubljeni tudi po domovih. Revnejši so se zadovoljili s preprostimi različicami, bogatejši pa so si seveda lahko privoščili tudi steklenja¬ ke v obliki pomanjšanega templja Tadž- mahala ali brightonskih paviljonov; skratka, vsako gospodinjstvo v viktori¬ janski dobi je imelo vsaj enega (slika 17). V zgodnjih 60. letih 19. stoletja so Wardovi steklenjaki postali zelo moder¬ ni tudi v Združenih državah. Danes v specializiranih delavnicah (ali bolje re¬ čeno studiih) še vedno izdelujejo ste¬ klenjake po naročilu (sliki 18 in 19), v nekaterih trgovinah pa lahko kupimo (seveda precej manj razkošne) stek¬ lenjakom podobne posode, ki so naj¬ večkrat namenjene domačemu gojenju začimbnic. V naših stanovanjih sedaj ni več potre¬ be, da bi v steklenjakih varovali rože pred mrazom in slabim zrakom, zato pa jih toliko bolj ogrožajo cigaretni dim, prezračevalne in klimatske na¬ prave ter centralno ogrevanje. Bolj ob¬ čutljive rastline zato še vedno mnogo bolje uspevajo v varnem steklenem zavetju in so skupaj z njim stanovanju v še večji okras (slika 1). mr 8 april 2004 33 di oblepljanje se¬ stavnih delov s 6,4 mm široko samo¬ lepilno bakreno folijo (slika 5) in glajenje robov z gladilko (slika 6). Izdelava ste¬ klenjaka poteka po sklopih, pri če¬ mer morate naen¬ krat sestaviti vse tiste koščke ste¬ kla, ki tvorijo eno stranico od vrha do dna rastlinjaka. Glavni pripomo¬ ček pri tem delu je ustrezno velik kos iverala. Nanj vzdolž dveh so¬ sednjih stranic z majhnimi lesnimi vijaki privijte dve bukovi letvici s prerezom 10-15 x 30 mm, ki morata biti pravokotni druga na drugo. V dobljeni kot sedaj drugega poleg drugega položite koščke stekla in jih utrdite z manjšo let¬ vico, ki jo na podlago pribijete z nekaj manjšimi žebljički. Da bi se cin lepše razlil, s čopičem na vse stike nanesite spajkalno tekočino (slika 7), katere namen je, da raz¬ masti površino in s tem zagotovi enako¬ merno razlivanje cina. Spajkalnik nastavite na stik, približajte žico cina in počakajte, da se stali (slika 8), nato pa konico skupaj z žico vlecite vzdolž stika. Ne zadržujte se stane žleb v obliki črke V, ki ga nato zali¬ jete s činom. Če je le mogoče, naj vam pri spajkanju kdo priskoči na pomoč, saj je s samo dvema rokama težko hkrati dr¬ žati spajkalnik, žico cina in še krhko ogrodje v najbolj ustreznem položaju. S konico spajkalnika obvezno prevlecite tudi vse stike na notranji strani. To mora¬ te storiti, še preden na plašč prispajkate pokrov in dno. Gotovo ste opazili, da med risbami ni obrisa pokrova in dna, ampak je v ko¬ sovnici navedena le mera 300 x 130 mm. predolgo na enem mestu, saj steklo zaradi pregretja lahko poči, pač pa vlecite spaj¬ kalnik počasi in nepretrgano, brez pre¬ sledkov. Le tako bo stik enakomerno zaob¬ ljen. Ves postopek ponovite še na hrbtni strani, nato pa s staljenim činom prevle¬ cite tudi robove. Ko ste s tem delom gotovi (slika 9), pride na vrsto sestavljanje (slika 10). Naj¬ prej pravokotno na hrbet, ki ste ga že prej sestavili iz 9 delov, postavite obe ož¬ ji stranici. V ustreznem položaju ju naj¬ lažje obdržite tako, da ju na nekaj mestih zlepite s koščki navadnega ali ličarskega lepilnega traku. Nato na zgornjem in spodnjem koncu s spajkalnikom nanesi¬ te kapljico cina. Tako elementa po potre¬ bi še vedno lahko premaknete ali v skraj¬ nem primeru celo razstavite. Enako pote¬ ka vse nadaljnje sestavljanje (slika 11) - z izjemo vratc, ki morajo ostati neprispaj- kana. Zelo pomembno je, da se po dve in dve stranici vedno stikata samo na notra¬ njem robu, saj tako na zunanji strani na- Ne gre za napako, temveč za zavestno od¬ ločitev, ki ima zelo preprost razlog. Pri še tako natančnem sestavljanju več delov v celoto namreč vedno pride do malenkost¬ nih odstopanj - toliko bolj, če gre za prve korake v zanimivi svet izdelave tridimen¬ zionalnih vitražev. Ker se torej zgornji in spodnji obod rastlinjaka gotovo za kak milimeter razlikujeta, ne bi imelo nobene¬ ga smisla vnaprej izrezati dno in pokrov, ki se potem ne bi prilegala odprtinam. In kako potemtakem »ukrojiti« oba kosa tako, da bosta ravno prav velika? Kos ste¬ kla položite na mizo in nanj ob enem rav¬ nem robu postavite plašč rastlinjaka. S tankim alkoholnim flomastrom z zunanje strani očrtajte vse stranice in z nožem za steklo izrežite kos, ki mora biti na vseh straneh približno 2 mm manjši. Oblepite ga z bakreno folijo in prispajkajte na nje¬ govo mesto (slika 13). V dosedanjih člankih še nikoli nismo omenili steklenih kapelj - kot gumb veli¬ kih okroglih koščkov stekla, ki jih je mo¬ goče uporabiti v samostojni obliki (npr. kot nakit) ali kot okrasni dodatek pred¬ metom iz stekla. Ta možnosti je prikazana tudi pri našem tokratnem projektu, kjer steklene kaplje služijo kot okrasni ele¬ ment, obenem pa prekrivajo stike vrhov štirih trikotnih koščkov stekla, iz katerih je sestavljen spodnji del plašča steklenja¬ ka. Vsem šestim kapljam morate obrusiti april 2004 TIKI 8 34 rob in ga oblepiti z bakreno folijo. Z gla- dilko previdno zgladite vse gube, nato pa bakreno površino premažite s spajkalno tekočino in na tanko pospajkajte. Ves po¬ stopek priprave je prikazan na sliki 12. Kaplje na koncu prispajkajte na njihovo mesto (slika 13). Ostala je še pritrditev vratc na stekle¬ njak. Na sliki 14 je prikazana preprosta, vendar učinkovita izvedba s pomočjo IZDELEK ZA DOM f\ -In m koščkov 1-1,5 mm debele bakrene elek- tričarske žice, s katere snemite plastično izolacijo. Vsak tečaj je sestavljen iz dveh delov. Prvi košček žice na enem koncu s koničastimi kleščami zvijte v zanko in ga prispajkajte na ohišje, drugi košček, ki naj bo raven in dolg okrog 25 mm, pa prispajkajte na spodnji rob vratc tako, da bo 2-3 mm štrlel čezenj. Da se vratca ne bi sama od sebe odprla (in seveda razbi¬ la), naredite majhen zapah. Na sliki 14 lahko vidite preprost zapah iz žice. Potis¬ njen je skozi luknjico, ki je izvrtana skozi režo med obema kosoma stekla nad od¬ prtino. Na notranji strani je na žico pris- pajkan košček bakrene pločevine, na zu¬ nanji pa obroček iz žice. Zapah se mora namreč prosto vrteti. Čeprav je to lažje reči kot narediti, je treba narejeni izdelek (slika 15) sedaj še umiti z gobico in čistilom za posodo ter dobro sprati pod tekočo vodo, da z njega odstranite ostanke kislin, maščobe in dru¬ ge umazanije. Ko ga obrišete in posušite, vse pospajkane površine zdrgnite s ko¬ smom vate, prepojenim s črno ali rdečo patino. Prva spremeni bleščečo barvo cina v sivočrno (oziroma podobno svincu), druga pa v rdečerjavo ali podobno bakru. Ko se patina posuši, izdelek znova sperite (hja, žal res ne gre drugače) in osušite. Da bi preprečili nadaljnjo oksidacijo in omo¬ gočili lažje čiščenje oziroma vzdrževanje steklenjaka, ga na koncu zaščitite s tekoči¬ no proti oksidaciji, ki je na voljo tudi v ob¬ liki pršila. Steklenjak je dovolj velik, da vanj lah¬ ko spravite tri manjše lončke s cvetlicami KOSOVNICA Spodnji pas: srednji pas: zgornji pas: dno, pokrov: 2 kosa 64 x 80 mm (glej besedilo in risbo 2!), 4 kosi 88 x 80 mm, 3 kosi 96 x 80 mm; 2 kosa 64 x 130 mm, 2 kosa 88 x 130 mm, 1 kos 176 x 130 mm (glej besedilo!), 3 kosi 96 x 130 mm; 2 kosa 64 x 90 mm, 4 kosi 88 x 90 mm, 3 kosi 96 x 90 mm; 2 kosa 300 x 130 mm (glej besedilo!). ali začimbnicami (slika 1), odprtina na sprednji strani pa omogoča zračenje, zali¬ vanje in čiščenje. Serijo člankov »Ustvarjajmo s ste¬ klom« pripravljamo v sodelovanju s kamniškim podjetjem Promai, d. o. o., tel. 01/839-53-60, ki brezplačno pri¬ speva vse potrebno orodje in gradivo za izdelavo predstavljenih izdelkov. Tehniška založba Slovenije je pred časom izdala knjigo »Mali vrtnar« - ču¬ dovit vodnik za prve poskuse v vrtnarjenju. Med številnimi nezahtevni¬ mi, poučnimi in zanimivimi vrtnarskimi projekti, ki se jih najmlajši lahko lotijo tako na prostem kot v stanovanju, je opisana tudi izdelava praprotne¬ ga vrtička v stekleni buči (slika levo). Bogato ilustrirana knjiga formata 21 x 25 cm ima 32 strani in stane 2.502 SIT, naročniki revij TIM oziroma Življenje in tehnika pa jo dobijo za 20 % ceneje, torej že za 2.002 SIT. Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, tel.: 01/479 02 25, brezplačna številka: 080 17 90, faks: 01/479 02 30, e-pošta: info@tzs.si, spletna knjigarna: http://www.TZS.si ITTKE 8 april 2004 35 Pojoči zvonček MELITA BLATNIK ZA SPRETNE ROKE Ko si želite polepšati naporen dan in se za nekaj časa umakniti od knjig, pojdite v domačo delavnico. Če imate to srečo, da je tam še kdo, da vam pomaga, lahko sku¬ paj izdelata kaj lepega: na primer figurico v obliki zvončka, ki bo v okras doma na polici, lahko pa ga podarite ter z njim raz¬ veselite osebo, ki jo imate radi. Ta zvonček je sicer le okrasek, ki pa nas spominja na prave zvončke, take, ki prav zdaj veselo poganjajo vsepovsod naokoli. Izdelava figurice je preprosta, poleg dobre volje potrebujemo le nekaj drobne¬ ga materiala, ki ga prav gotovo najdemo v domači delavnici, pa tudi zahtevnejšega orodja pri tem opravilu ne bomo potre¬ bovali. Pred delom si najprej narišimo risbo, ki nam bo v pomoč pri izdelavi. Sledi pri¬ prava materiala, vključno s pripomočki in orodjem, da med delom ne bomo zaprav¬ ljali časa z iskanjem. Pri delu potrebujemo: • varilno žico ali žico iz aluminija debeline 3 mm, • aluminijasto oziroma jekleno ploče¬ vino debeline 0,6 mm, • kos jeklene pločevine 40 x 40 mm, debeline 1 mm, • jekleno kovico debeline 4 mm, dol¬ go 16 mm, • nekaj barve za kovino oziroma bar¬ vo v pršilki. Od osnovnega orodja oziroma pripo¬ močkov za obdelavo kovin potrebujemo še: • namizni primež, • ročno žaga za kovine, • ročne škarje za pločevino, • komplet ključavničarskih pil, • ključavničarsko kladivo, • različne klešče, • ročni vrtalnik • vijačni sveder 0 3,2 mm. Podstavek Ker bo izdelek sestavljen iz treh de¬ lov, jih bomo izdelali posamično ter nato sestavili. Za podstavek uporabimo kos jeklene pločevine, debele približno milimeter. Material zarišemo ter ga z ročnimi škarja¬ mi za pločevino izrežemo po zarisanih čr¬ tah. Porežemo še vogalčke in posnamemo Slika 2. vse ostre robove. Postopek je dokaj pre¬ prost. Kljub temu si pri delu s pločevino nadenimo zaščitne usnjene rokavice ter delajmo previdno, da se ne poškodujemo. Nosilec Nosilec ima obliko stebla z dvema listoma in ga izdelamo iz žice debeline 3 mm. Izberemo aluminija¬ sto žico, ki je mehka in je ravnanje z njo preprosto. Od osnovnega orodja po¬ trebujemo le klešče. Žico začnemo ovijati na spod¬ njem delu in sicer tako, da napravimo dva ovoja okoli okroglega jekla ali jekle¬ ne cevi premera približ¬ no 0 30 mm. Za preprostej¬ še vpenjanje v steno cevi izvrtamo luknjo premera 0 3,2 mm. Žico iztaknemo iz cevi ter jo s kleščami zakrivimo stran od ovojev pod kotom 90°. Sledi malo zahtevnejše oblikovanje listkov, ki sta lahko poljubne velikosti, Slika 1. Slika 3- Slika 4. vendar naj bosta spodaj poravnana. Nato žico zakrivimo spet proti vrhu, tako kot po začetnem ovijanju. Zgornji lok lahko zakrivite s pomočjo kosa debelejše cevi ali s kleščami. Napravimo še kljukico, na katero bomo kasneje obesili zvonček. Zvonček Za izdelavo uporabimo tanko alu¬ minijasto pločevino. Plašč najprej s svinčnikom zarišemo po predlogi na načrtu. Nič ne bo narobe, če bomo obliko nekoliko spremenili ter izdelek oblikovali po svoji zamisli. Nato določimo sredino dela, ter vanj izvrtamo luknjo 0 3,2 mm. Plašč z ročnimi škarjami za pločevino izrežemo po črtah in posna¬ memo vse ostre robove. Pri tem opravilu bodimo še posebej pozorni. Pri upogibanju pločevine si pomaga¬ mo s kosom kvadratne cevi in kladivom. Izdelamo še dva obročka. To naredimo, tako, da žico ovijemo okrog jeklene palice premera 5 do 6 mm. Pri navijanju se bo žica pojavila v obliki vzmeti, ki jo na eni strani prežagamo, da nastanejo obročki. april 2004 TCK.1 8 36 Slika 6. Iz 40 mm dolgega kosa žice ukrivimo kaveljček v oblike črke S. Za kembeljček uporabimo kar jekleno kovico premera 0 4 in dolžine 16 mm, ki jo na koncu stebla rahlo sploščimo, zatočkamo ter vanjo izvrtamo luknjo 0 3,2 mm. Dele s pomočjo kaveljčka in obročkov sestavimo ter obesimo na podstavek. Pravo podobo bo figurica dobila šele, ko jo prebar¬ vamo z barvo za kovine. Za konec ne pozabimo preizkusiti, kako zvonček zvoni. UHU SEKUNDNA (TRENUTNA) LEPILA Močna in hitra lepila z natančnim nanašanjem, primerna za lepljenje trdih materialov z gladko, nevpojno površino, kot so umetne snovi (PVC,ABS), jeklo, železo, barvne kovine, porcelan, les, guma, ipd. Zaradi zelo močnega in trdnega spoja so manj primerna za mehke, vpojne in elastične snovi (oblačila, usnje). SEKUNDENKLEBER je tekoče lepilo v varčni pipeti,V GELU je odlično za lepljenje na nagnjenih površinah, S ČOPIČEM pa idealno za lepljenje majhnih in velikih ter tudi navpičnih površin. SUPER GLUE, cianoakrilatno brezbarvno trenutno lepilo, je primerno za natančno lepljenje manjših površin. Površini se morata pri lepljenju tesno prilegati, ker cianoakrilatna lepila ne zapolnijo prostora. UNIHEM d.o.o. www.unihem.si g/isiisk/ 1 OHiem *. o. o. Trgovsko podjetje GASILSKA OPREMA d. o. o. Trgovina »MLADI TEHNIK« BTC - hala D, Šmartinska 152, 1000 , Ljubljana Tel.: (01) 541-00-50, faks: (01) 585-13-55 Odprto: vsak delovni dan od 9.00 do 20.00 Modelarska trgovina predvsem za modele letal, avtomobilov in čolnov na električni pogon. Osnovni material: balzov furnir in letvice, smrekove letvice, kovinske cevke in žice, lepila, japonski papir, prekrivne folije, elektromotorji, krmilniki hitrosti, RV-naprave in deli naprav, akumulatorji... Modeli letal, čolnov in avtomobilov Makete starih lesenih ladij Plastične makete in pribor za diorame Male železnice s priborom Prodajamo izdelke proizvajalcev: MULTIPLEX. HITEČ, KONTRONIK, ACADEMT, THUMPETER, IKARUS, JAMARA, LRP, RILLING BOATS, MP-JET, MEGA MOTORS. MEHANO. FALLER, ELECTROTREN, CORALLT in drugih. PONUDBA MESECA: Trikanalna RV-naprava Hiteč neon z dvema mikroservomehanizmoma MS-55 .25.200 SIT Servomehanizem Hiteč MS-125MG (30 x 20 x 10 mm), 24 g, 3,0 kg/cm. 9.400 SIT Akumulatorji Li-po Konion, 1150 mAh, 41 g, 4,1-4,2 V. 2.600 SIT Cene veljajo na dan izida revije! .mr 8 april 2004 37 Glicinije iz papirja ALENKA PAVKO - ČUDEN Prava pomlad je čisto zares tu in na¬ stopilo je obdobje cvetenja. Ker nas spomladi ponavadi doleti dež in z njim dolgočasni popoldnevi, je to pravi čas za igre s papirjem. V spomladanskem duhu se lahko lotite izdelave papirnatih rož. Tokrat so na vrsti glicinije. To so okrasne ovijalke s svetlomodrimi cveto¬ vi, ki visijo v grozdih. S pregibanjem tankega, npr. japonskega papirja lahko izdelate celo vrsto cvetov in pripadajo¬ čih pecljev, vse skupaj pa sestavite v podolgovato socvetje. Potrebujete prosojen, ne premehak papir pastelnih barv, zelen papir za peclje, steblo in zelene liste ter škarje ali modelarski nož in lepilo (slika 1). Slika 1. Potrebščine za izdelavo glicinij iz papirja Za cvet si pripravite kvadrat iz tanke¬ ga papirja velikosti približno 7x7 cm. Preganite ga po diagonalah (slika 2). Slika 2. Papirni kvadrat najprej preganite po diagonalah. Diagonalno preganjeni kvadrat na vsaki strani še dvakrat preganite na po¬ lovico in četrtino, kot kaže slika 3. Slika 3 • Preganjeni kvadrat na vsaki strani še dvakrat preganite. Označena robova sploščite in po na¬ kazani najbližji črti pregiba zapognite tako, da dobite trirogeljno obliko cveta (sliki 4 in 5). Slika 4. Diagonalno na pol preganjeni kva¬ drat preganite takole. Slika 5. Kvadrat dobi trirogeljno obliko. Spodnjo konico cveta zapognite navzgor, kot kažeta sliki 5 in 6. Slika 6. Spodnjo konico zapognite navzgor. Cvet prepognite čez polovico, kot kaže slika 7. Slika 7 . Izdelavo cveta končajte z vzdolž¬ nim pregibom po sredini. Slika 8. Izgotovljeni cvet glicinije Na enak način izdelajte celo vrsto cvetkov. Za en grozdast cvet jih potre¬ bujete najmanj dvajset. Nato se lotite iz¬ delave cvetnih pecljev. Zanje seveda potrebujete zelen papir. Pravokotnik velikosti približno 2 x 4 cm vzdolžno preganite čez pol in vrh¬ nja vogala zapognite diagonalno ter navzdol, kot kaže slika 9. Slika j). Pravokotnik najprej vzdolžno pre¬ ganite po sredini, vrhnja vogala pa zapog¬ nite navzdol. 38 april 2004 'TTSTi Papir na vsaki strani še enkrat pre¬ ganite vzporedno s poševnima zgornji¬ ma robovoma (slika 10). Slika 10. Papir na vsaki strani še enkrat preganite vzporedno z robom. Papir po nakazanih pregibnih črtah (slika 10) zgibajte, kot kažeta sliki 11 in 12. Slika 11. Papir zgibajte po nakazanih pre¬ gibih, ... Slika 12. ... da je videti takole. Pecelj na vsaki strani vzdolžno pre¬ ganite navznoter in na polovico (slika 13) ter še enkrat vzdolžno po sredini (slika 14). Slika 13■ Papir na vsaki strani prepognite do sredinske črte... Slika 14.... in še enkrat vzdolžno na pol. Narejen pecelj je videti takole (sli¬ ka 15). Slika 15- Izdelani pecelj V vsak cvet zataknite pecelj in spoj utrdite z lepilom (slika 16). Slika 16. Sestavljanje peclja in cveta Za steblo potrebujete zelen kos trše¬ ga papirja velikosti približno 4 x 25 cm. Pripravite si lahko tudi dvojno plast pa¬ pirja, ki ste ga uporabili za peclje. Vzdolžno ga prepognite napol ter na vsaki strani še enkrat do sredinske črte kot kaže slika 17. V nastalo gubo vtak¬ nite pecelj s cvetom, ga točkovno pri¬ lepite, ovijte okrog stebla in znova prile¬ pite. Spoj začasno utrdite s ščipalko za perilo. Pazite, da se ne bo tudi ta prilepi¬ la na steblo! Cvetove nizajte tako, da bodo gledali v vse smeri; peclje ovijajte enkrat navzgor, drugič spet navzdol. Preden jih utrdite z lepljenjem, preveri¬ te dolžino peclja in jo po potrebi skraj¬ šajte; prilagoditi jo je treba dolžini ovoja. Slika 17. Priprava stebla Slika 18. Nizanje cvetov na steblo Ko nalepite vse cvetke socvetja, vsak cvet s prsti oblikujte, da ne bo sploščen in bo videti polnejši. Na koncu se lotite še izdelave zelenega lista. Iz zelenega pa¬ pirja izrežite obliko lista, ki naj bo dolg približno toliko kot grozdasti cvet in ši¬ rok približno za polovico dolžine. Prega¬ nite ga vzdolžno po sredini in nato še enkrat vzporedno z vzdolžnim pregi¬ bom, da dobite okrepljen sredinski del - listno žilo. V list poševno zarežite skoraj do sredine, da dobite rese. Prek njih na¬ rahlo potegnite s topim robom Škarij, da Slika 19. Glicinija iz zgibanega papirja se papir upogne. Bodite previdni, da jih ne odtrgate. Na koncu si pripravite še debelejši kos papirja velikosti 6 x 20 cm in ga zgibajte po predlogi na sliki 17. Vanj vtaknite grozdasti cvet in zeleni list ter ju prilepite. Glicinija iz zgibanega pa¬ pirja je lep okras darilnemu zavitku ali čestitki. TTE.1 8 april 2004 39 »Elastična« voda MIHA ZOREC Voda ima veliko zanimivih lastnosti, ki večinoma izvirajo iz bipolarne oblike njenih molekul. Kapljevine s tako obli¬ kovanimi molekulami imajo prav po¬ sebno lastnost, ki jo imenujemo povr¬ šinska napetost. Privlačne sile med bi¬ polarnimi molekulami namreč pridejo najbolj do izraza na površini kapljevine; videti je, kot da bi bila površina prekri¬ ta z nevidno elastično opno. Njihovo delovanje si lahko ogledamo s prepro¬ stim poskusom. V manjši kozarec do vrha nalijemo vodo (slika 1), nato pa začnemo vanj previdno spuščati kovan¬ ce in opazujemo gladino vode. Že po dveh kovancih postane gladina vidno izbočena (slika 2), vendar to še ni ko¬ nec - v kozarec lahko spravimo vsaj pet ali šest kovancev, pri tem pa se kljub močno izbočeni gladini voda še vedno ne razlije čez rob kozarca (sliki 3 in 4). Površinska napetost je dovolj močna, da na gladini vode zadrži celo predme¬ te, ki sicer ne plavajo (slika 5). Če na vodno gladino previdno položimo žič¬ no sponko, ta ne bo potonila, temveč bo plavala na gladini, ki pa se bo zaradi njene teže vidno vbočila. Za iz¬ vedbo tega poskusa si moramo iz kosa tanke žice (npr. žične sponke) izdelati preprosto dr¬ žalo, s pomočjo katerega lahko predmete polagamo na vodno gladino. Položiti jih moramo namreč čim bolj vodoravno, tako da se njihova teža kar naj¬ bolj enakomerno razporedi po gladini. Z nekaj spretnosti lah¬ ko do plavanja pripravimo ši¬ vanko, risalni žebljiček in celo manjši kovanec. UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška za¬ ložba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespreme¬ njeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in pri¬ ročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. aprila 2004 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri. To so: Brigita Stropnik, Bile- čanska 5, 1000 Ljubljana, Iztok Osolnik, Godič 80 d, 1242 Stahovica, in Marko Poljane, Sebenje 94, 4294 Križe. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum: Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. 40 april 2004 TIRE V D3JIKT3VU 1. Slavna Tamiyina lastovka me-262 z zanimivo kamuflažo je delo Novomeščana Toneta Furlana, ki se je s pričujočim izdelkom na lanskem državnem prvenstvu pomeril v disciplini letalskih dioram. 2. Nejc Novak je po Timovem načrtu izdelal model jadralnega leta¬ la harlekin. Vanj je vgradil Graupnerjev motor speed 500 BB race, ki ga napaja 7 celic Sanyo 1100 mAh. Model je voden po višini in smeri ter krmili vrtljaje motorja. 3. Figura partizana, osvoboditelja Trsta, z naslovom »Trst je naš« v merilu 1 : 35 je delo Luke Jančiča. Kot je pri Luki v navadi, je tudi tokrat posegel po gradivih za predelavo in ustvaril veren posnetek resnične osebe. 4. Model ozkotirne lokomotive T.4 v merilu 1 : 4 je leta 1989 izde¬ lal Uroš Filiplič, referent za vozila v Železniškem muzeju SŽ. Model z močjo 5 KM tehta 220 kg. Po ravnini lahko vleče 2,5 t težak vlak, doseže pa najvišjo hitrost 15 km/h. Do danes je prevozil okoli 4000 kilometrov, za kar je bilo porabljenega več kot štiri tone premoga. 5. Dirkaška subaru impreza WRC2001 je delo hrvaškega maketarja Ranka Frke. Z njo je mladi Rečan osvojil prvo mesto na lanskem odprtem slovenskem DP v plastičnem maketarstvu. Foto: N. Novak, A. Kogovšek in L Kuralt B(St im* Tk natančno enal«^ DNK kot izvorna' žival in je neke vr bila rojena predstavilit 2 Nato vzamejo telesno celico druge osebe, na primer celico kože. — ... ženski vsadijo v maternico, kjer prične rasti. UČNO GRADIVO ZA IZBIRNI PREDMET GENETIKA Zahtevno znanstveno področje je predstavljeno na prijeten in razumljiv način. Knjiga vsebuje privlačne barvne fotografije, ilustracije in nazorne sheme, ki prikazujejo položaj genov in delovanje celice. Navedeni so tudi naslovi spletnih strani z dodatnimi poučnimi informacijami in slikami, ki jih je mogoče uporabiti pri pouku. V knjigi so predstavljene vznemirljive aktualne teme, kot so kloniranje, gensko spremenjena hrana, genski inženiring, projekt Človeški genom, gensko zdravljenje, oblikovanje otrok, testiranje DNK in podobno, zato je zelo zanimiva za vsakogar, ki ga to področje zanima. 64 barvnih strani, 21,6x 27,5 cm Cena: 2.990 SIT Kako se klonira Slike prikazujejo, kako bi lahko klonirali človeka. Namesto združitve DNK obeh staršev (glej stran 19) se pri kloniranju prepiše le DNK enega starša. Znanstveniki ženski vzamejo jajčno celico fr H id ■* n J0 odstranijo njeno DNK. jajčna celica_ brez DNK SPLETNE POVEZAVE Kloniranje zarodnih celic Zarodne celice so celice v zarodku, ki se lahko razvijejo v katero koli vrsto telesnih celic. Lahko bi jih uporabili za popravilo poškodb na telesnih organih. Sedaj že lahko naredijo zarodne celice, ki se ujemajo z bolnikovo DNK, tako da iz tega bolnika klonirajo zaro¬ dek. Potekajo pa burne pole¬ mike o etiki takega početja. Prihodnost kloniranja V prihodnosti bo morda klo¬ niranje primeren način za razmnoževanje rejnih živali. Znanstvenikom bo lahko pomagalo rediti identične ži¬ vali za raziskovanje. In čeprav je nezakonito, znanstveniki v mnogih državah še vedno nadaljujejo z raziskavami o kloniranju človeka. Morda bo nekoč kloniranje običajen način spočetja otrok. Kaj je klon? Kloniranje K loniranje pomeni izdelovanje kopij živih bitij s kopiranjem nji¬ hove DNK. Dolgo je bilo to poveza¬ no z zgodbami znanstvene fantastike sedaj pa je to znanstvena stvarnost. Ovca Do!!y Klon je živo bitje, ki je na¬ tančna kopija drugega živega bitja. Nekatera bitja, kot je na primer hidra, se naravno klonirajo. Rastlino lahko klo¬ niramo tako, da iz nje naredi¬ mo potaknjence. So tudi ljudje, ki imajo natančno enako DNK - enojajčni dvoj¬ čki. Toda načrtovano znan¬ stveno kloniranje se je pričelo šele v zadnjem času. Klonirani ljudje bi bili videti enaki, kajti imeli bi natančno enako DNK. Kakorkoli že, večina držav je prepovedala t. i. »raz¬ množevalno« kloniranje človeka za ustvarjanje otrok. Za mnoge je ne- / sprejemljivo, da umetno M j ustvarjamo novo življenje ali da ustvarimo otroka, ki H sam nima možnosti odlo- I .-. Leta 1 997 so znanstveniki na Škotskem objavili, da jim je uspelo ustvariti klonirano ovco. To je bila svetovna novica, kajti prvič so klonirali zdravega sesalca iz drugega odraslega sesalca. Odkar se je rodila Dolly, so klonirali še mnogo drugih sesalcev, vključno z biki, mišmi, zajci in redko vrsto divjega goveda. Večina znanstvenikov se strinja, da bi metoda, ki so jo uporabili pri kloniranju ovce Dolly, delovala tudi pri člove¬ ku. Nekateri ljudje želijo klo¬ nirati ljudi zato, ker enostav¬ no želijo dobiti otroke na ta način, ali celo, ker v tem vidijo možnost nadomestila za otroka, ki je umrl. Nekateri bi radi le poskusili, ali deluje. \ \ Kloniranje človeka Z obravnavo celice, kromosomov in DNK, genov in genomov, mutacij in modifikacij, dednih bolezni ter pozitivnih in negativnih strani razvoja genetike knjiga pokriva nekatere vsebine iz učnega načrta za biologijo in izbirni predmet Genetika. Tehniška zalozba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, brezplačni telefon: 080-17-90, faks: 01/4Z-902-30 e-pošta: info@tzs.si, spletna knjigarna: www.tzs.si Tehniška založba Slovenije 'Jf o o a u & JS »3 H fr* O O (N U a Tt H ► 4 fr* M <7 2 N3 ' -X- ' __ A i o < o < ~ CL ;; Q< c/) ^ 0 5 ^ fll “ 0 ^ O N 9 < (D Š’ O' P 8 0 O k, w “ CQ g- _v S g- « 3 o ! ° 5-^ (O O N flj"CQ 03 -4 03 0 O CQ_ 03 < O 3 o r-fr 0 —1 73 D 1 N3 O) 0 N 0 O 0 —i N 0 ca o < O ■^J 0 TJ 3 O Ql 0 0 77 00 0 0 < 0 Hh 77 0 CD 3 o 0 1 73 O CD O -P^ O TJ D 0 N 0 C/>< o< 0 N 0 O 0 N 0 0 * O 77 -»> 0 ! CL _ 0 3 0 N ® cn o ' 0 N 0 3 0 O g §■ 5L 3 3 C 3 0 3 O O. 0 0 77 66J5 75675 (1. stopnja) 29625 N> O OD M T3 n d KI O ►J K * n M *o ti K O C 4 *- K Pogled od spodaj Pogled od zgoraj povečano TEJI 8 • april 2004 • 23 KOSOVNICA (2. del) x 21 22 Sestavljanka - Slovenija v EU Merilo 1: 2 Konstruiral: Matej Pavlič s 23 J-L 24 M CY Risba 2. april 2004 I |_ TELE 8 • april 2004 • 19