SSN 0040-7712

9  770040

7/1208

APRIL 2004
LETNIK XLII
CENA 400 SIT

»SKUHAJMO«  Sl
POKiiVKABINE

za leealski  momi

SOBNI STEKLENJAK

mimm



KOSMOS-2

SLOVENIJA

V EVROPSKI

KAZALO

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

APRIL 2004, LETNIK XLII, CENA 400 SIT,
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102

Revijo TIM izdaja
Tehniška založba Slovenije, d. d.

Za založbo:
mag. Ladislav Jalševac
Glavna urednica:

Maja Jug - Hartman
Naslov uredništva:

Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541,
telefon: 01/479 02 20,
brezplačna številka: 080 17 90
faks: 01/479 02 30,
e-pošta: cuden@TZS.si
internet: http://www.TZS.si
Naročniški oddelek:

telefon: 01/479 02 24,
e-pošta: maja.mezan@TZS.si
Revija izide desetkrat v šolskem letu.
Naročite jo lahko na naslovu uredništva
ali po telefonu.

Posamezna številka stane 400 SIT,
naročnina za prvo polletje pa 2000 SIT.
Transakcijski račun:

07000-0000641 745 (Gorenjska Banka,
Kranj) in 02922-0012171943
(NLB, Ljubljana).

Celoletna naročnina za tujino znaša
8000 SIT (40 EUR).

Devizni transakcijski račun pri
Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d.,
Trg Republike 2, 1520 Ljubljana
IBAN: 5156029220012171943
Koda SWIFT: LJBASI2X
Odgovorni in tehnični urednik revije:
Jože Čuden

Lektoriranje:  Ludvik Kaluža
Trženje oglasnega prostora:

Vesna Aljančič

Računalniški prelom in izdelava filmov:

Luxuria, d. o. o.

Revijo ureja uredniški odbor:

Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek,
Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik,
Miha Zorec, Roman Zupančič.

Tisk:  Schwarz, d. o. o.

Naklada:  6.000 izvodov
Revijo sofinancira:

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport -
Urad za znanost ter Urad za šolstvo.

Na podlagi zakona o davku na dodano
vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi
revija med proizvode, za katere se
obračunava in plačuje davek na
dodano vrednost po stopnji 8,5 %.
Prispevkov, objavljenih v reviji TIM,
ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega
dovoljenja uredništva.

Odjava naročnine revije je samo pisna.

Fotografija na naslovnici:

Vodilni proizvajalci plastičnih maket dosegajo
pri svojih izdelkih že zavidljivo raven ponazo¬
ritve drobnih detajlov. Makete tako postajajo
vse bolj natančni posnetki originalov.

Foto: Andrej Kogovšek

186671

KAZALO

2

7

8

10

PLASTIČNE MAKETE -

OBETI ZA LETO 2004.

POKAL MIBO MODELI
Z AVTOMOBILI V MERILU 1:24....

POSODOBITEV MODELOV
LOKOMOTIV MALIH ŽELEZNIC
(1. DEL)

KOSMOS-2

13

»SKUHAJMO« SI POKROV KABINE
ZA LETALSKI MODEL.

16 TIMOV TEST - MICRODANCER .. .

26 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO

- FOKKER D.VII.

27 VREMENSKA HIŠICA

28 MODEL PARNIKA NEJKO (2. DEL)

30 DVE SESTAVLJANKI-

SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI

33 SOBNI STEKLENJAK.

36 POJOČI ZVONČEK

IZ PAPIRJA.

40 »ELASTIČNA« VODA

iriEI i 8  april 2004

1

Plastične makete -
obeti za leto 2004

MITJA MARUŠKO

Leto 2003 so zaznamovali velikopotezni na¬
črti velikih novincev v maketarski industriji, ki
pa jim je za uresničitev proizvodnje številnih
novosti pošla sapa. Napovedi za leto 2004 so
manj obsežne in obsegajo kos lani »zarečene¬
ga kruha«. Očitno je, da si različni proizvajalci z
napovedjo novosti skušajo rezervirati pro¬
izvodnjo posameznega tipa makete in opozoriti
konkurenco na nepotrebno podvajanje ponud¬
be. Sejem v Nurnbergu je prvi kazalec resnosti
načrtov za letos in oglejmo si napovedi.

Revell

Revellova naveza z Hasegavvo, uglednim
azijskim proizvajalcem maket, bo tudi letos
obrodila sadove z bistveno nižjimi cenami v
primerjavi z izvirnimi Hasegawinimi maketami,
uvoznik Hibisco, d. o. o., pa obljublja dobro os¬
krbo, čeprav se bo treba za večje makete obrni¬
ti neposredno na naslov uvoznika: Stegne 25,
1000 Ljubljana. V pregledu novosti poleg kode
izdelka navajamo tudi predvideno četrtletje izi¬
da posamezne makete.

Lani se je z rednih letalskih prog poslovil
slavni Concorde in pri Revellu so mu posvetili

darilni paket »Adieu Concorde« (05755-11) v
merilu 1 : 144 s posterjem in muzejsko brošu¬
ro. Darilni paket »DTM German Touring Car
Masters« obsega tri enostavne sestavljanke -
makete dirkalnih avtomobilov audi TT-R 2003,
mercedes-benz CLK-DTM 2003 in opel astra V8
coupe 2003 v merilu 1 : 32 (05756-III).

V merilu 1 : 144 se nam obetajo F-14A
tomcat »Black Bunny« (04029-1), radarsko le¬
talo ameriške mornarice grumman E-2C haw-
keye (04012-IV), ruski velikan antonov An-124
(04221-IV), poslovni canadair challenger 604
(04207-III), boeing 767-300 ER (04216-1) in air¬
bus A319 (04215-111).

Novosti v merilu 1 : 72 niso tako številne
kot v preteklih letih. Tu je nov hawker hurrica-
ne Mk.IIC (04144-1), Hasegawin odlitek za su-
hoj Su-27 flanker (04319-1) je že dosegljiv na
slovenskem trgu, za maketo ruskega lovca
MiG21 F-13 (04346-IV) upamo, da gre za po¬
vsem nov kalup, pričakujemo pa tudi eurocop-
ter EC 145 (04422-IV).

Novosti iz Monogramove delavnice kalupov
v merilu 1 : 48 so nova izvedenka nemškega lov¬
ca messerschmitt Bf-110 G-2/R3 (04530-1), ame¬
riški lovec F-102 delta dagger (04586-11) in mor¬

nariški jurišnik douglas A-1H skyraider (04584-1).
V maketi britanske izvedenke MDD phantom
FGR Mk.2 (04588-1) je pričakovati Hasegavvin iz¬
delek. MiG-25 foxbat A bi moral biti povsem
nova maketa (04589-11), ki še nima omembe
vredne konkurence v merilu 1 : 48. Nova sta
tudi lockheed X-35 (F-35) JSF (04587-1) in mor¬
nariški lovec F/A-18E super hornet (04585-IH)-
Maketi ameriškega helikopterja AH-64D long-
bow apache (04420T1I) in francoskega poslov¬
nega letala falcon 10 (04217-1) zaključujeta po¬
nudbo novosti v merilu 1 : 48.

Makete v merilu 1 : 32 že nekaj let niso več
Revellov monopol. Ogrožajo ga azijski tigri kot
sta Panda in Trumpeter, vendar se pri Revellu
ne dajo. Novi nemški lovec focke wulf Fw 190
D-9 (04725-1) skriva nov Hasegavvin kalup vr¬
hunske kakovosti. Maketo nemškega ljudskega
lovca na reakcijski pogon heinkel He-162 sala-
mander je obljubila češka firma AML in zdi se,
da bo kalup ugledal luč sveta kot Revellova ma¬
keta (04723-IV). Stoletnico nemške avtomobili¬
stične zveze ADAC označuje zbirka treh heli¬
kopterjev (BO 105, BK 117 in EC 135) v merilu
1 : 32 (04441-1) s slikovito rumeno ADAC-ovo
barvno shemo.

V seriji maket »Easykit« v merilu 1 : 100
bodo na voljo že pobarvani sestavni deli za
makete F/A-18C hornet (06619-11), A-10 thun-
derbolt II (06620-11) in helikopterja euro-
copter EC-135 (06622-11) ter kamov hokum
(06621-III). Za sestavljanje teh maket ne bo¬
ste potrebovali ne lepila, ne barv in ne nalepk.
Vse so že postorili pri Revellu.

Stoletnico prvega uspešnega poleta motor¬
nega letala bratov Wright, so pri Revellu obe¬
ležili z novo izdajo starega Monogramovega ka¬
lupa Flyerja v merilu 1 : 39 (04576-1).

An-124, 1 : 144, (Revell)

Hawker hurricane Mk II C, 1 : 72, (Revell)

Falcon 10, 1 : 48, (Revell)

april 2004 TIKI 8

2

Naftna ploščad Shell/ Esso North Cormorant, 1 : 200, (Revell)

Britansko topništvo iz Napoleonovih vojn, 1 : 72, (Revell)

Konigstiger s Porschejevo kupolo, 1: 72,
(Revell)

M60A3, 1 : 72, (Revell)

Leopard 2 A 6 EX, 1 :35, (Revell)

Kiibelwagen typ 82, 1:9, (Revell)

Honda RC 211 V, 1:9, (Revell)

Sauber Petronasov mercedes actros, 1:24,
(Revell)

Pri ladjah bomo znova dočakali pona¬
tise nekaterih dobrih Revellovih klasičnih
maket: ameriške parne fregate U.S.S. Kearsarge
v merilu 1 : 96 (05603-IV), tankerja Glasgow
v merilu 1 : 400 (05221-1) in izkrcevalne lad¬
je U.S.S. Monrose/Randall v merilu 1 : 375
(05018-11). Med ponatise sodita še maketi bri¬
tanskih oklepnic King George V (05016-1) in
Prince ofWales (05017-1) v merilu 1 : 570. Ma¬
keta veličastne Queen Mary 2 (05223-IV) v me¬
rilu 1 : 570 je resnična novost, saj so pravo lad¬
jo pravkar splovili. Rečni parnik Goethe
(05232-11) v merilu 1 : 160 bo prav slikovita po¬
pestritev ponudbe.

Zanimiva bo tudi maketa naftne ploščadi
Shell/Esso North Cormorant v merilu 1 : 200.
Lanska novost, nemška podmornica tipa VII C
(05015) v merilu 1 : 72 pa bo dosegla večje
slovenske prodajne police šele v prihodnjih
mesecih. Priporočamo neposredno naročilo
pri uvozniku.

Vrste maket dirkalnikov v merilu 1 : 24
bodo bogatejše za Ferrarijev F2003-GA
(07240-IV), Sauber Petronas C22 (07236-1)
in renault R 23 (07237-III). Rally ekipo do¬
polnjujejo še novi BMW 320i group 5 v merilu
1 : 25. Maketam avtomobilov v merilu 1 : 32 se
bodo pridružili audi union, tip D iz leta 1938
(07239-11), in porsche 935 (07238-11). V več¬
jih merilih bosta na voljo maketi BMW 3/15 PS
iz leta 1929 v merilu 1 : 24 (07131-1) in ’65 cor-

Honda CB 72, 1: 8, (Revell)

vette sting ray (07443-1) v merilu 1 : 8. Vozni
park tovornih vozil v merilu 1 : 24 se
bo povečal za makete peterbilt 359 v merilu
1 : 25 (07542-111), mercedes actros švicarske
tekmovalne ekipe Sauber Petronas v merilu
1 : 24 (07539-1) s prikolico in brez nje (07536-1)
ter volvo VN v merilu 1 : 24 (07534-IV). Tu
sta še prikolica za transport vozil v meri¬
lu 1 : 25 (07540-11) in hladilniška prikolica
v merilu 1 : 24 z velikim arktičnim moti¬
vom (07544-111). Gasilske vrste bo dopolnil
kamion peterbilt (07529-1). Povsem nova je se¬
rija maket gradbenih strojev v merilu 1 : 32, ki
jo sestavljajo kolesni bager liebherr L 538
(07700-IV) in goseničarja liebherr A 900 li-
tronic (07702-IV) ter liebherr R 900 litronic
(07701-IV). V seriji »Easykit«, ki ponuja lahko
sestavljive makete v merilu 1 : 32 z že pobarva¬
nimi deli, bodo na voljo peugeot 307 WRC »A«
(07121-IV), peugeot 307 WRC »B« (07122-IV),
citroen xsara WRC »A« (07125-IV), citroen xsa-
ra WRC »B« (07126-IV), subaru impreza WRC
»A« (07123-IV) in subaru impreza WRC »B«
(07124-IV).

Med maketami motociklov bo znova na
voljo honda CB 72 v merilu 1 : 8 (07926-1),
suzuki RG 500 (07925-1) v merilu 1 : 12 in hon¬
da RC 211 (07927-1) v merilu 1 : 9.

Zbirka znanih lokomotiv v merilu 1 : 87 bo
bogatejša za maketi nemških lokomotiv BR 01
s tenderjem 2’2' T32 (02172-III) in BR43 s ten-
derjem (02173-H).

Med maketami oklepnih vozil v merilu
1 : 72 bodo nove pozna izvedenka nem¬
škega tanka PzKpfw VI s kabino porsche
(03138-1), nemški polgoseničar Sd.Kfz.9
farno 18t (03141-111), ameriški tank M60 A3
(03140-11), nemški oklepni transporter fuchs
Al eloka/ABC (03139-IV), lahko izvidni-
ško oklepno vozilo fennek (03136-IV) in ame¬
riški HMMWV z metalcem bomb Mk 19
(03137TII). Ponudba figur v merilu 1 : 72 je
skromna, avstrijsko topništvo iz sedemlet¬
ne vojne bo dopolnila še pehota (02574-1).
Novo bo tudi britansko topništvo (02577-11)
iz časov Napoleonovih vojn. Med maketami
oklepnih vozil v merilu 1 : 35 pa zasledimo
le nemški tank leopard 2 A6 EX (03060-IV).
Serijo motociklov v merilu 1 : 9 bo letos dopol¬
nila maketa znanega ktibelvvagna tip 82
(03073-11).

|TT3S£ 8  april 2004

3

REPORTAŽA

Italerl

Trboveljski uvoznik Metronic Komet, d. o. o.,
ostaja dobavitelj vseh novosti, za nameček pa
je postal tudi pokrovitelj pokala Italeri Heller,
ki bo 17. aprila 2004 na osnovni šoli Vižmarje-
Brod, Na gaju 2, Ljubljana.

Večino Italerijevih novosti predstavlja¬
jo ponatisi maket italijanskega proizvajalca
Eschija, ki je svojo pot v sedemdesetih letih
začel v navezi z Revellom! Čeprav si večina ve¬
likih evropskih proizvajalcev pomaga s pona¬
tisi starih kalupov, je količina pravih novosti
merilo konkurenčnosti. Italeri tokrat ponuja
veliko in malo novega.

V merilu 1 : 72 bo med zračnimi plovili nov
P-47N thunderbolt (1240), nova torpedniška
izvedenka savoia marchetti SM.79 III sparviero
(1243), bivši Eschijev sovjetski bombnik tupo-
ljev Tu-22 blinder (1245), ameriški mornariški
bombnik A-7D corsair (1237) in helikopter beli
UH-1D »slick« (1247). Med maketami v merilu
1 : 48 se obetajo naslednje novosti: JAS 39 A gri¬
pen (2638) in douglas A-20 havoc (2637). Iz
Eschijevih zalog kalupov pa bodo ponatisnili:
nemški jurišnik henschel Hs-123 A (2632),
mirage III E (2634) in MDD F-4 E/F phantom II
(2639). Večina nekdanjih Eschijevih maket v
merilu 1 : 72 je dobro izdelanih in imajo vgravi¬
rane opiate, medtem ko so makete v merilu
1:48 zgodnejše izdelave in imajo dvignjene
površinske detajle.

Italeri je ponatisnil tudi Eschijevo ameriško
letališko posadko z dvigalko oborožitve in
traktorjem v merilu 1 : 48 (2629) ter Natovo le¬
tališko osebje v merilu 1 : 72 (1246).

Med maketami vozil bomo v merilu I : 24
našli tovornjak cisterno DAF XF 95 (3817),
vlačilec volvo VN 780 (3818), tovornjak MAN
TG-A s prikolico (3822), prikolico dirkalne eki¬
pe Yamaha (3823), prikolico za razvoz cvetja
(3813), mercedes actros 1845 LS (3824) in vsaj
dva ameriška vlačilca (3825, 3820). Tu so še
makete osebnih vozil alfa romeo giulietta spi-
der (3691), mercedes S600 (3688), lancia delta
HF integrale l6v Gr.A (3689) in fiat 131 »Rally
Alitalia« (3690).

Figuram v merilu 1 : 32 so dodali nemške
viteze (6863), mongolsko konjenico (6864) in
Napoleonovo topniško konjsko vprego (6867).
V merilu 1 : 72 bodo iz časov Napoleonovih
vojn na voljo avstrijsko-ruski (6037) in britan-
sko-pruski vojni štab (6065). Iz časa ameriške
državljanske vojne je tu komplet za vojno igro
Gettysburg (6106). Med komplete za vojne igre
sodi tudi Tobruk 1941 (6107). Obdobje ame¬
riške osvobodilne vojne predstavljata kompleta
figur francoske pehote (6043) in britanske ko-

5. 79III, 1: 72, (Italeri)

Tu-22 blinder, 1 : 72, (Italeri)

Douglas A 20 havoc, 1 : 48, (Italeri)

F-86 E sabre, 1: 48, (Italeri)

Cockpit F-104, 1:12, (Italeri)

Intendantsko bolniški voz, 1 :35, (Italeri)

4

april 2004 8

REPORTAŽA

Operacija »Overlord«, izkrcanje v Normandiji, (Italeri)

T-55, 1 :35, (Italeri)

Polgoseničar Sd. Kfz. 10/4 s topom flak 30,
1 '■ 35, (Italeri)

njenice (6044). V merilu 1 : 72 so na voljo
še gladiatorji (6062). Vojaštvo druge svetovne
vojne dopolnjujejo štirje novi kompleti figur
iz Eschijevih zalog: britanska pehota (6056),
ruska pehota (6057), britanski komandosi
(6064) in ameriški padalci (6063).

Popestrena je tudi ponudba maket vozil
v merilu 1 : 72, večinoma s ponatisi Eschije¬
vih kalupov: nemški tovornjak Kfz. 305 opel
blitz (7014), nemški tank panther ausf.A
(7018), ameriški tank M-48 A2/A3(7015), bri¬
tanski tank Churchill Mk.Ill (7019), nemški
Sd.Kfz.142 Stug III Ausf.G (7021), nemški ok¬
lepnik Sd.Kfz.250/9 (7020), amfibijsko vozilo
DUKW (7022), ameriški oklepnik M-8 grey-
hound (7023), nemški Kdf.82 kiibehvagen
(7024), ameriški poltovornjak GMC M6 s
topom (7025) in nemško topništvo s'"topovi
3,7 cm pak 35, 7,5 cm, pak 40 in 2 cm flak 38
(7026).

Med novostmi v merilu 1 : 35 so ponatisi
nemškega tanka Pz.Kpfw.V ausf. F1/F2 (6217),
amfibije DUKW s 105-mm havbico (6426),
nemškega 5-cm topa pak 38 s posadko (6425)
in britanskega tanka crusader Mk.I (6432).
Eschijeve predloge so uporabili za nove makete
nemškega intendantsko-bolniškega vprežnega
voza z dvema konjema (6437), polgoseničarja
SWS in skupino inženircev s samohodno mino
goliath (6434), ruskega tanka T-55 (6427) ter
nemškega polgoseničarja Sd.Kfz. 10/4 s topom
flak 30 (6395). Tudi maketa ameriškega tan¬
ka abrams M1A1 z motorjem (6438) zna ime¬
ti korenine v Eschijevih predlogah. Nove so ma¬
kete nemškega sodobnega tanka leopard 2 A6

EX (6435), ameriškega izkrcevalnega čolna
LCM(3) 50' (6435) in nemškega oklepnika
Sd.Kfz.230 6 rad (6433).

Med maketami ladij zasledimo le eno no¬
vost - ameriško letalonosilko U. S. S. Ronald
Reagan (5533) v merilu 1 : 720.

Najbolj pestra je ponudba maket motoci¬
klov v merilu 1 : 9, kjer najdemo maketo honde
RC211V 2003 iz več tekmovalnih ekip (Movi-
star (4624), Repsol (6422), Repsol-Valen-
cia 2003 (4621) in Pramac Pons 2003 (4623)),
vespo primavera 125 cm' (4603), MV aguste
500 cm' 3 cil. (4604), yamaho YZR 500 (1974)
(4605), ducatija 988 SBK bayliss 2002 (4612),
ducatija monster fagarty (4619), ducatija de-
smosedici 2003, MV aguste »Ago« F4 1000 cm'
2004 (4626) in yamahe Ml moto GP 2004
(4627). V nekoliko večjem merilu 1 : 6 bodo na
voljo: honda RC211V ekipe Repsol (4505), eki¬
pe Movistar (4507), ekipe Pramac Pons (4506)
in honda RC211V »Valencia 03« ekipe Repsol
(4508).

Academy

Gasilska oprema, d. o. o., (Mladi tehnik)
je uvoznik Academyjinih maket, ki so na voljo
le v njihovi trgovini v ljubljanskem BTC. Novo¬
sti ni veliko, nekaj lanskoletnih obljub pa sploh
ni več v katalogu. V merilu 1 : 48 pri Academy
obljubljajo ameriški helikopter CH-46E, ki ga
uporabljajo ameriški marinci (2226). V merilu
1 : 72 bodo na voljo ameriški mornariški bom¬
bnik SB2C-4 helldiver (2220), dvorepi lovec
P-38J lightning (2209) in že obljubljeni F-8E
crusader (1615). Natančna vsebina dveh kom¬
pletov maket vozil v merilu 1 : 72 še ni znana,
vsebovala pa bosta lažja vozila sil osi (2207) in
lažja zavezniška vozila (2208).

V merilu 1 : 35 bodo novi: komplet sodob¬
ne ameriške pehotne oborožitve - komplet
strojnic z nabojniki(1384) ter maketi ameriških
tankov M4A2 sherman (13010) in M551 sheri-
dan (13011). Ameriški tank abrams M1A1
(13202) in oklepnik warrior MCV (13201) bo¬
sta ponatisnjena z oznakimi iz zadnje iraške voj¬
ne. Za novosti pa lahko štejemo tudi lovca tan¬
kov MIO GMC (1397) in M-36 jackson (1395),
ki še nista dosegla slovenskega trga.

V seriji radijsko vodenih in že pobarva¬
nih maket tankov v merilu 1 : 25 se bo pojavil
nemški tank leopard 2A4 (1343). V tem meri¬
lu bosta novi tudi maketi nemškega tanka
panther ausf.G v običajni - statični izved¬
bi (13018) in z motorjem (1341) ter statični lo-

CH-46E, 1 : 48, (Academy)

F/A-I8 C, I : 32, (Academy)

F8E crusader, 1 : 72, (Academy)

vec tankov jagdpanther (13019) in v izvedbi z
motorjem (1342).

Trumpeter

Pri Mladem tehniku (Gasilska oprema,
d. o. o.) obljubljajo uvoz maket kitajskega pro¬
izvajalca Trumpetra. Izbor sprva sicer ne bo
popoln, vendar bo ponudba maket v prestižno
velikih merilih 1 : 32 in 1 : 24 dobrodošla. Med
maketami v merilu 1 : 24 prednjači focke wulf
Fw-190D-9 (02411). V tem merilu pa so že na
voljo north american P-51D mustang (02401),
supermarine spitfire Mk.Vb (02403) in Mk.Vb
s plovci (02404), micubiši A6M2b zero
(02405) in A6M2-N s plovci (02410), mes-
serschmitt Bf-109 G-2 (02406), Bf 109G-6,
zgodnja izvedenka (02407) ter Bf 109G-6, po¬
zna izvedenka (02408), Bf 109G-10 (02409).

Me Bf-109 G-10, 1:24, (Trumpeter)

TIKI 8  april 2004

5

5.4-2 na lansirni
rampi, 1 :35,
(Trumpeter)

SA-2 na transportnem
vozilu, 1:35,
(Trumpeter)

T-34/76, 1: 16, (Trumpeter)

V merilu 1 : 32 bosta novi dve izvedenki kitaj¬
skega lovca nanchang A-5 fantan (02211) in
A-5 III (02212) ter ruski reakcijski lovec suhoj
Su-27 flanker (02224). Po kritičnih ocenah
makete ameriškega mornariškega lovca so
pri Trumpetru popravili kalup za grumman
F4F-3 wildcat (02225). Focke wulf Fw 190D-9
(02226) bo na voljo tudi v tem merilu, in sicer
v družbi sovjetskega lovca MiG-3 (02230) ter
ameriškega mornariškega torpednega letala
grumman TBF-IC avenger (02233). Tudi ma¬
ket MDD/BA AV-8B harrier II (02229), LTV
A-7E corsair II (02231) in north american
F-100D super sabre (02232) v merilu 1 : 32 do¬
slej ni še nihče izdeloval.

Izvrstna družba maketam oklepnih vozil bo
maketa ruskega helikopterja mil Mi-8MT/Mi-17
hip-H (05102) v merilu 1 : 35.

V merilu 1 : 48 pa napovedujejo makete
ameriškega lovca curtiss P-40B warhawk
(02807), britanskega bombnika vickers wel-
lington Mk.I (02808) ter nemškega bomb¬
nika in mornariškega izvidnika focke wulf
Fw-200C-4 condor (02814). Kot vse našteto, sta
tudi ameriški mornariški izvidnik north-ame-
rican RA-5C vigilante (02809) in rusko vodno
letalo beriev Be-6 madge (02815) prvi svetovni
predstavitvi. V merilu 1 : 72 bo ponudba no¬
vosti omejena na dva novejša kitajska lovca:
shenvang F-8 finback-B (01610) in chengdu
F-10 (01611).

Trumpeter je zablestel s serijo ladijskih
maket v velikem merilu 1 : 350, kjer se nam
obetajo tri novosti: sodobna ameriška letalo¬
nosilka iz razreda Nimitz (05605), ruska leta¬
lonosilka Admiral Kuznecov (05606) in ena
od prvih ameriških letalonosilk, Lexington
CV-2 (05608).

V klasičnem merilu 1 : 35 za makete oklep¬
nih vozil ne bo nič novega, zato pa v merilu
1:16 obljubljajo kar tri izvedenke slavnega sov¬
jetskega tanka T-34: T-34/85 model 1944 tovar¬
ne 183 (00902), T-34/76 model 1943 (00903)
in T-34/76 model 1942 (00905). V merilu 1 : 72
lahko pričakujemo nemški tank king tiger II
s Henschlovo kupolo (07201) in nemški pol-
goseničar farno 18 t (07203).

Eduard

Makete češkega proizvajalca Eduarda so
dosegljive pri Združenju graditeljev plastič¬
nih maket Slovenije, Tržaška 48, 1000 Ljub¬
ljana. Eduard, ki je v proizvodnji maket do¬
segel svetovni vrh, je svojo ponudbo lani
razširil s serijo figur v merilu 1:16. Klasična
ponudba fotojedkanih dodatkov v merilih

1 : 72, 1 : 48, 1 : 32 se je z leti dopolnila s se¬
rijo osnovnih kompletov za detajliranje, ki
so cenovno ugodni v najbolj popularnih me¬
rilih, in serijo osnovnih dodatkov za makete
oklepne tehnike in diorame, med katerimi
so kovinski deli za upodobitev različnega
rastlinja in kamuflažne mreže. Lani so izdela¬
li tudi tri komplete figur v merilu 1 : 48. Nji¬
hov bogati proizvodni program si lahko
ogledate na www.eduard.cz. Večino letoš¬
njih novosti so pri Eduardu najavili že v ka¬
talogu 2003.

V merilu 1 : 144 bo Eduard pripravil seri¬
jo maket nemškega jurišnika junkersa Ju-87.
Zgodnja izvedenka junkersa Ju-87B (4414)
bo na voljo tudi v tropski inačici Ju-87R
(4415). Kasnejši izvedenki Ju-87D (4416)
bo sledila le končna različica Ju-87G s topovi
pod krili (4417). V merilu 1 : 72 bosta serijo
maket francoskega lovca iz prve svetovne
vojne zaključila še spad XIII s slikovitimi
oznakami ameriškega letalskega korpusa
(7053) in spad XIII »profipack« z dodanimi
fotojedkanimi detajli. Tudi maketi ruskega
lovca lavočkin la-7 (7062) in la-7 »profipack«
(7063) sta plod lanskoletnega dela. Nova bo
serija maket ruskega reakcijskega lovca iz
časa korejske vojne: mig-15 (7055), mig-15
bis (7057) in mig-15 bis »profipack« (7056),
mig-15 »profipack«(7058) in dvosedežni
mig-21 UTI (7059).

V merilu 1 : 48 sta že na voljo maketi ja¬
ponskega eksperimentalnega samomorilske¬
ga letala ki-115 curugi v običajni izvedbi
(8087) in »profipack« (8088). Trem make¬
tam britanskega lov¬
ca sopwith camel
F.l bosta sledili še
dve maketi izveden¬
ke sopwith camel
2F.1 (8059) in »pro¬
fipack« (8058). Lan¬
skoletni uspešnici v
merilu 1 : 72 se bo¬
sta pridružili maketi
britanskega lovca iz
prve svetovne voj¬
ne de havilland DH-

2 (8093) in DH-2
»profipack« (8094).

Tudi dvomotorni lo¬
vec bristol fighter
bo na razpolago
v običajni izvedbi
(8126) in »profi¬
pack« (8127). Zago¬
tovo bodo prava
uspešnica makete
francoskega reakcij¬
skega lovca mirage La-7, 1 : 72, (Eduard)

Spad XIII, 1: 72, (Eduard)

Ki-115 curugi, 1:48, (Eduard)

Ju-87R, 1: 144, (Eduard)

6

april 2004 TTH

Mirage IIICJ, 1:48, (Eduard)

Hetzer, 1:35, (Eduard)

Schivimmivagen, 1 : 16, (Eduard)

III v merilu 1 : 48. Prva bo običajna izvedba
mirage IIIC (8100), za njo pa prideta »profi-
pack« mirage IIIC (8101) in izraelska izve¬
denka mirage III CJ (8102).

Eduard bo s ponudbo izjemno detajli-
ranih maket nemškega lovca tankov tipa he¬
tzer, ki je nastal na podvozju češkega pred¬
vojnega lahkega tanka, posegel na povsem
novo področje vrhunskih plastičnih maket
oklepnih vozil v merilu 1 : 35. Načrtovalcem
so bili na voljo izvirna dokumentacija in šte¬
vilni ohranjeni primerki v muzejih po svetu.
Izvedenka »profipack« bo iinela vse sestavne
dele za notranjost. Pripravljajo tudi zgodnjo
in pozno izvedenko hetzerja, pa še posebno
izdajo v »kraljevskem« razredu, ki bo omeje¬
na na vsega 1000 oštevilčenih izvodov. Ta
bo imela tudi posebno ilustracijo, več kovin¬
skih delov in posebne dodatke.

V merilu 1 : 16 se obeta maketa nemškega
terenskega vozila schwimmwagen (1601).

Eduardov katalog za leto 2004 pa še ne
razkriva nadaljnjih načrtov. V merilu 1 : 48
lahko pričakujemo makete sovjetskih lovcev
polikarpov 1-16 tipa 10, 17,18 in 24'.'Nasta¬
jajo tudi nove izdaje nemških lovcev iz prve
svetovne vojne fokker E.III in fokker D.VII.
Obnovljena bo tudi maketa francoskega lov¬
ca morane N.

Figuram letalskega osebja v merilu 1 : 48
bodo letos sledile upodobitve britanskih,
ameriških mornariških, japonskih mornariš¬
kih in sovjetskih letalskih posadk iz druge
svetovne vojne. V vsakem kompletu je do 6
figur in nekaj spremljajoče opreme. V sode¬
lovanju s češko firmo Extratech bo v merilu
1 : 72 izšla serija maket ameriških tankov M4
sherman. Extratech bo izdal maketo M4
sherman v zgodnji izvedenki, M4A3 jumbo
in firefly Mk.I, Eduard pa M4 sherman v poz¬
nih izvedenkah, M4A3 76 mm, M4A3 105
mm in druge.

REPORTAŽA

Pokal Mibo modeli
z avtomobili v merilu 1

MIHA HOLC, SAŠO BABIČ

Jeseni, pred začetkom lanske tekmoval¬
ne sezone nas je podjetje Mibo modeli pri¬
jetno presenetilo z odločitvijo, da bodo
organizirali pokalno tekmovanje z RV-mo-
deli avtomobilov v merilu 1 : 24. Tako smo
se modelarji, nadušeni nad malimi štirikoles¬
niki, pomerili na štirih tekmah Pokala
Mibo. V nagradni sklad za najboljše v konč¬
ni razvrstitvi je organizator prispeval pri¬
vlačne praktične nagrade v skupni vrednosti
več kot 130.000 SIT.

Ne samo tekmovanje, tudi druženje

Nekateri tekmovalci so imeli pred začet¬
kom tekem pomisleke, da bodo te postale
prenapete in bodo izgubile čar prijetnega po¬
poldanskega druženja in zabave, vendar se je
že po prvi tekmi pokazalo, da k sreči ne bo
tako. Čeprav smo pričakovali nekoliko več
voznikov, tudi 16 tekmovalcev v skupnem se¬
števku ni majhno število. Finalnih 30 minut
vožnje je za vsakogar dokaj zahtevna naloga.
Zbranost tekmovalca in natančnost pri vožnji
sta tu na veliki preizkušnji. Na majhni progi
so tekmovalci z modeli prevozili tudi več kot
210 krogov Na internetnem forumu http://
mdm.zrcalo.si/forum so si tekmovalci izme¬
njevali nasvete in si zaupali trike ter si tako
medsebojno pomagali. Modeli so bili bolj ali
manj vsi zelo hitri, a je bila na večinoma zapr¬
tih progah pomembnejša voznikova sposob¬
nost krmiljenja modela.

Štiri napete tekme

Tri od štirih tekem so potekale na tekstil¬
ni podlagi, ki omogoča izredno dober opri¬
jem, zato so se avtomobili ob pretiravanju
pogosto prevračali. Tekma na Izlakah je pote¬
kala na precej bolj zahtevni podlagi. Epok-
sidna tla tam omogočajo atraktivno drsenje
in mehkejše vodenje
avtomobilov. Orga¬
nizator Jaro Krem-
ser je s pomočniki
poskrbel za najbolj¬
šo tekmo letošnjega
pokala. Na vseh tek¬
mah so se tekmoval¬
ci glede na rezultate
iz kvalifikacij razvr¬
stili v dve jakostni
skupini. Počasnejši
iz finala B so se nato
pomerili v dvajset¬
minutni vožnji, hi¬
trejši iz A pa so upri¬
zorili pravo polurno
dirko. Ne glede na
razlike v vožnji so se
vsi tekmovalci do¬
bro zabavali. Večina
jih je na tekme pri¬
hajala brez kakega
pomembnejšega tre¬
ninga. Tistim, ki so
trenirali na stalno
postavljenih progah,
pa se je to poznalo
tudi pri rezultatih.

Zazdaj imajo taki
progi pri nas samo v
Mariboru (MSM) in
Sežani, pripravlja pa
se tudi postavitev v
Ljubljani (DML).

Tehnika malih dirkalnikov

Nekateri tekmovalci so se lotevali posa¬
meznih predelav. Modela Dejana Sabederja
in Zdenka Gačarja sta bila po tehnični plati
daleč spredaj, zato so ju skušali posnemati
tudi drugi tekmovalci. Premični zadnji del s
pogonskim sklopom je bil ključ do hitrejših
krogov. Večjih predelav na modelih ni bilo
opaziti. Krmiljenje prehitrih modelov je
enostavno prezahtevno in zahteva veliko
treninga in občutka. Pregovor »počasi se da¬
leč pride« je tu še posebej prišel do izraza.
Pomembna je bila predvsem »obutev« mode¬
lov in njena priprava, saj niti en tekmovalec
ni vozil s serijskimi pnevmatikami. Kot po¬
membna se je izkazala tudi masa modelov.
Nekateri so celo uporabljali svinčene uteži
za izboljšanje lege vozila. Kljub vsemu pa je
o končnem rezultatu odločala voznikova
spretnost, kar je večkrat dokazal Marko Sa¬
jovic z uvrstitvami v finale A s serijskim mo¬
torjem.

V pričakovanju novih tekem

Za naslednjo jesen so nekateri tekmo¬
valci že pripravili predloge za spremembe
pravilnika, s katerimi bi lahko pritegnili šir¬
ši krog navdušencev. Ob razmeroma majh¬
nem strošku za nakup takega avtomobilčka,
njegovi vzdržljivosti, saj je skoraj neunič¬
ljiv, in obilici zimske zabave, ki se ponuja v
toplih prostorih, je širitev zanimanja za to¬
vrstno dejavnost umestno pričakovati. Več
o tekmovanju z modeli avtomobilov na
električni pogon v merilu 1:24  si lahko
preberete na forumu MSM http://mdm.
zrcalo.si/forum in na modelarskem portalu
http://www.modelarji. com. Vabljeni na nove
tekme!

1. Zdenko Gačar

2. Luka Sajovic

3. Dejan Šabeder

4. Jaro Kremser

5. Miha Holc

Končni vrstni red

Tekmovalec

TTS.L 8  april 2004

7

MAKETARSTVO

Posodobitev modelov lokomotiv
malih železnic (l.dei)

IGOR KURALT

Slika 1.

Hitremu tehnološkemu razvoju elek¬
tronike in prodoru digitalizacije se tudi
modelne železnice niso mogle izogniti.
Ker je v svetu (in tudi pri nas) še veliko
delujočih starejših Marklinovih modelov
lokomotiv, so inženirji pri tem vodilnem
proizvajalcu začeli razmišljati, da bi starej¬
še modele prilagodili za vožnjo na make¬
tah, ki so delno ali v celoti digitalno krmi¬
ljene. Vsem lastnikom starejših modelov
so ponudili možnost delne ali popolne
posodobitve modela. Z delno posodobi¬
tvijo (sistem delta) pridobimo samo os¬
novne možnosti, spreminjanje hitrosti
brez pospeševanja in pojemanja in funk¬
cijo za prednje luči. Za tako posodobitev
je treba samo zamenjati elektromagnetni
preklopnik z modulom delta, vse drugo
lahko ostane. Za popolno posodobitev
modela pa moramo opraviti malce večji
poseg na modelu in poleg dekoderja za¬
menjati tudi motor. Miirklinova poseb¬
nost je, da ima vse nadomestne dele med
seboj združljive. Ker je tudi pri nas vse
več uporabnikov Marklinovega digitalne¬
ga sistema, bomo v dveh nadaljevanjih na
kratko opisali posodobitev njihovih sta¬
rejših modelov.

Za posodobitev sem med svojimi mo¬
deli izbral lokomotivo DB38 (slika 1), ki

je imela za spreminjanje smeri vožnje
vgrajen elektromagnetni preklopnik. Ta
model je lahko vozil samo na tirih, ki so
klasično (analogno) napajani z Miirklino-
vim transformatorjem, ne pa tudi na so¬
dobni digitalno vodeni maketi. Od tod
tudi želja po posodobitvi.

tralo delta ali 15 kod za vodenje z digital¬
no centralo. Obstajajo tudi novejši deko-
derji, ki imajo vgrajeno funkcijo za priži¬
ganje in ugašanje žarometov.

Najprej odstranimo elektromagnetni
preklopnik, ki je z vijakom pritrjen na
podvozje modela (slika 5). Žice poščipa-

Slika 2.

Slika 3-

Model ima na zgornji strani vijak, s ka¬
terim je pritrjeno ohišje. Ko ga odvijemo,
lahko zgornji del modela odstranimo. Na
podvozju je motor s prenosnim mehaniz¬
mom ter elektromagnetni preklopnik za
spreminjanje smeri vožnje (slika 2). Od tu
naprej za delo potrebujemo še nožiček,
spajkalnik, cin, termoskrčljivo cev, ščipal-
ne klešče, komplet Marklinovega orodja
(slika 3) in seveda najbolj pomembno
stvar - Marklinov dekoder delta 6603 (sli¬
ka 4). Dekoder ima možnost nastavitve
petih kod ali naslovov za vodenje s cen-

Slika  5.

8

april 2004 lTI3S £

(Vv-

,Q .. a

MAKETARSTVO

/ 17 ~

zato’

Slika 6.

Slika  7.

mo s ščipalnimi kleščami ali jih na me¬
stih, kjer so prispajkane, odstranimo s
pomočjo spajkalnika. Pri vgrajevanju de-
koderja je priporočljivo, da na sebi nima¬
mo sintetičnih oblačil, ker statična elek¬
trika lahko poškoduje dekoder. Ko vse
odstranimo, dekoder delta vgradimo na
mesto, kjer je bil prej elektromagnetni
preklopnik. Dekoder skupaj z držalom je
namreč enakih dimenzij kot elektromag¬
netni preklopnik. Pri spajkanju žic pazi¬
mo, da jih ne zamenjamo, zato imajo izo¬
lacijo različnih barv (slika 6). Za dovod
elektrike sta namenjeni dve žici. Rjava
(masa) mora biti pritrjena na podvozje
modela, rdeča (faza) pa na drsnik med
kolesi. Dve žici sta namenjeni za luči, in
sicer siva za prednjo ter rumena za zad¬
njo luč. Ker je v omenjeni model vgrajen
motor na izmenično napetost, ima za po¬
vezavo z dekoderjem tri žice. Prvi dve,
modra in zelena, morata biti povezani z
navitjem statorja motorja, črna pa z ro¬
torjem prek krtačke, ki je povezana z
maso. Kondenzatorji, ki so že vgrajeni na
motor, morajo za pravilno delovanje mo-

Slika 8.

Slika  9.

torja tam tudi ostati. Pri
spajkanju dveh žic priporo¬
čam uporabo termoskrčljive
cevi, ki se pri segrevanju skr¬
či in izolira spoj (slika 7). Po
vgradnji dekoderja vse žice
poravnamo, da ne ovirajo de¬
lovanja modela in ponovne
pritrditve ohišja na podvozje
(slika 8). Na dekoderju na če¬
tvernem mikrostikalu nasta¬
vimo enega od naslovov, ki
so nam na voljo, in model lo¬
komotive že lahko preizkusi¬
mo, seveda v digitalnem si¬
stemu na Marklinovi centrali
Control Unit (slika 9).

marklfn

mmm

TRIX

Modeli železnic in pribor za gradnjo maket pokrajin

Zastopa in prodaja

Prometej, d o o

Križna 4, 1000 Ljubljana

GSM: 041/672-238, faks: 01/545-13-75, e-pošta: prometej@prometej.si

Pri nas se lahko naročite tudi na komplet uslug »Marklin Insider« in »Trta Proti Club«.

(  ^

V spomin

Vladimirju Zupanu

( 1924 - 2004 )

V ponedeljek, 16.
februarja, le nekaj
mesecev pred dopol¬
nitvijo 80. leta življe¬
nja, nas je zapustil
univ. dipl. inž. ke¬
mije Vlado Zupan.
Dolga leta je s Teh¬
niško založbo Slove¬
nije oziroma uredništvoma revij TIM
ter Življenje in tehnika sodeloval kot
avtor in prevajalec.

Rodil se je 18. julija 1924 v Vrbi na
Gorenjskem. Po končani srednji šoli in
fakulteti se je najprej zaposlil v podjet¬
ju Arbo Podgrad, kasneje pa je delal še
v tovarnah Lek, Nafta Lendava in Teol
ter na Kemijskem inštitutu v Ljubljani.
Zadnja leta pred upokojitvijo je bil za¬
poslen v Leku kot svetovalec direktorja
za investicije. Ob redni zaposlitvi je ne¬
kaj časa učil tudi na srednji kemijski
šoli in na višješolski stopnji fakultet¬
nega študija.

Poleg obiskovanja koncertov kla¬
sične glasbe, planinarjenja in potovanj
se je najbolj navduševal nad tehniko.
Pred približno štirimi desetletji se je
začela njegova strast do malih železnic.
Skupaj s sinom sta tire postavljala naj¬
prej po vsem stanovanju, po preselitvi
pa sta v približno 4 x 4 m velikem klet¬
nem prostoru naredila pravo maketo z
izključno Marklinovimi modeli. Bogate
izkušnje, ki sta si jih pri tem pridobila,
sta začela v obliki člankov posredovati
bralcem revije TIM. Zaradi vedno več¬
jega zanimanja graditeljev maket je Vla¬
do Zupan v rubriki Male železnice red¬
no spremljal razvoj in novosti na tem
področju ter se v zadnjih letih navdu¬
ševal nad neizčrpnimi možnostmi, ki
sta jih v svet malih železnic prinesla
elektronika in računalništvo. Na podla¬
gi vseh teh člankov je naposled napisal
knjigo z naslovom Male železnice, ki je
leta 1995 izšla pri Tehniški založbi Slo¬
venije v okviru zbirke Timova knjižni¬
ca. Zelo odmevna je bila tudi njegova
serija prispevkov o izdelavi maket zna¬
čilnih slovenskih hiš, ki jo je za revijo
TIM pripravil v letih 1994-96. Za isto
založbo je prevedel še dobršen del
knjige Izdelajmo sami.

V reviji Življenje in tehnika je obja¬
vil precejšnje število prevedenih, pri¬
rejenih in izvirnih člankov z različnih
področij tehnike. Med najbolj zanimi¬
vimi so bili vsekakor njegovi prispev¬
ki o prvih hitrih vlakih na evropskih
progah in njegovi potopisno-zgodovin-
skotehniški članki. V njih je na prav
poseben način opisal številne evrop¬
ske tehniške znamenitosti, muzejske
zbirke itd., ki jih je obiskoval na svojih
skrbno načrtovanih potovanjih. Spo¬
minjali se ga bomo po vzorno urejenih
rokopisih, ki so jih vedno dopolnjevali
tudi izbrano slikovno gradivo in izvrst¬
ne avtorske fotografije.

Tlllf  april 2004

9

PRILOGA

Štartni kompleks rakete R-12 je bil v
mnogih pogledih podoben tistemu za ra¬
keto R-5, ki so ga razvili v konstrukcij¬
skem biroju Specmaš pod vodstvom glav-

Prva iz serije lahkih nosilnih sovjetskih raket nega konstruktorja v. Barmina.

Letno-konstrukcijske preizkuse rakete
8K63 so začeli 22. junija 1957 na izstreli-
šču Kapustin Jar in so potekali vse do de-

VLADIMIR MINAKOV cembra 1958. V tem času so izstrelili 25 ra¬

ket. 4. marca 1959 so raketni kompleks
R-12 sprejeli v oborožitev sovjetske arma-

Kosmos-2

V zadnjih dveh številkah Tima letnika
1998/99 smo pisali o ruski nosilni raketi
lahkega razreda kosmos-3M, tokrat pa
bomo predstavili nekoliko zgodnejši
tehnični dosežek znamenitega dnjepro-
petrovskega konstrukcijskega biroja »Juž-
noje« - še ne povsem pozabljeno prvo no¬
silno raketo lahkega razreda z oznako
63Sl (11K63), sicer bolj znano kot kos-
mos-2. Tehnološki duplikat rakete je bil
dolga leta razstavljen v paviljonu Kosmos
na moskovskem VDNH (razstavi dosež¬
kov narodnega gospodarstva). V tem pri¬
spevku natančneje opisujemo raketo in
predstavljamo podroben načrt (v prilogi),
izdelan na temelju kopije rakete, ki je
razstavljena v Nacionalnem centru za le-
talsko-vesoljsko izobraževanje Ukrajine v
Dnjepropetrovsku.

Zgodovina te nosilne rakete sega v
leto 1960, ko je vlada izdala ukaz »O izde¬
lavi nosilne rakete 63S1 na temelju vojaš¬
ke rakete R-12 ter razvoju in izstrelitvi de¬
setih malih umetnih satelitov«. S tem je
bil potrjen program vesoljskih raziskav, ki
ga je predlagal KB Južnoje, čigar predstoj¬
nik je bil tedaj akademik Mihail Jangel.

KB Južnoje so na predlog Sergeja Ko-
roljova ustanovili leta 1951 pri dnjepro-
petrovskem podjetju št. 586, ko so tam za¬
čeli z izdelavo prvih balističnih raket R-l,
R-2 in kasneje tudi R-5. Leta 1953 je bil M.
Jangel imenovan za glavnega konstruktor¬
ja biroja, čigar naloga je bila načrtovanje
in izdelava bojnih raketnih kompleksov s
trajnejšimi komponentami raketnih goriv
za potrebe strateških raketnih enot.

Prvi samostojni izdelek biroja je
bila vojaška raketa srednjega dometa
R-12, z razvojem katere so začeli po uka¬
zu vlade, 13. avgusta 1955, »O načrtova¬
nju in proizvodnji raket R-12 (8K63)«-
Ta je predvideval začetek letno-kon-
strukcijskih preizkusov v aprilu 1957 in
določil domet rakete 2000 km.

V OKB-586 so oktobra istega leta obja¬
vili popravljen okvirni projekt nove rake¬
te, ki je predvideval uporabo tehnološke
opreme podjetja Južmaš za izdelavo raket
R-5. Določili so tudi premer rakete 1,65 m
in dolžino okoli 21 m. Za njen pogon so iz¬
brali štirikomorni motor na tekoče gorivo
RD-214, razvit v OKB-254, ki ga je vodil
glavni konstruktor Valentin Gluško. Motor
je uporabljal komponente raketnega gori¬
va z visokim vreliščem - AK27I (27-odstot-
na raztopina dušikovega tetraoksida v du¬
šikovi kislini) in TM-185 (ogljikovodikovo

gorivo, podobno terpentinu) ter razvijal
potisno silo 635 kN na Zemlji ter 730 kN v
vakuumu. Tlak v zgorevalnih komorah je
znašal 43,6 atmosfer, motor je deloval 130
s, vžigali pa so ga s kemijsko reakcijo s po¬
močjo štartnega goriva TG-02 (podobnim
nemškemu gorivu Tonka - 250), vstavlje¬
nega neposredno v gorivni sklop.

Raketa R-12 je bila prva, ki je imela po¬
polnoma avtonomni sistem inercijskega
krmiljenja in se je usmerjala s pomočjo
grafitnih plinskih krmil, postavljenih v
curek iztekajočih plinov.

Raketo (od zgoraj navzdol) sestavljajo
naslednji sklopi: bojni del, prehodni od¬
sek, rezervoar za oksidant, vmesni instru¬
mentni odsek, rezervoar za gorivo in repni
odsek z vgrajenimi štartnimi oporami in
plinskimi krmili. Uporaba tekočinskega ra¬
ketnega motorja RD-214 je vplivala tudi na
zunanjo obliko rakete - nujno je bilo obli¬
kovati konični okrov na repnem delu, kar
je pozitivno vplivalo na stabilnost leta ra¬
kete. V ta namen je raketa imela tudi ne¬
premične aerodinamične stabilizatorje.

»Suhi« odseki imajo že po tradiciji ko-
vičeno konstrukcijo, sestavljeno iz nosil¬
nih elementov in opiat iz aluminijeve zli¬
tine B-95 oziroma D-l6.

Rezervoarji so zvarjeni iz aluminijeve
zlitine AlMg-6. Vsak od teh je sestavljen iz
valjastega oboda in dveh sferičnih dnov.
Obodi so oblikovani iz obročev, zvarjenih
iz upognjenih plošč. Material je na mestih
zvarov zaradi kompenzacije slabših me¬
hanskih lastnosti odebeljen s pomočjo ke¬
mijskega postopka.

de in je postal temelj za novi rod oborože¬
nih sil - strateške raketne enote. Te so us¬
tanovili po ukazu vlade 17. decembra
1959 in za njihovega prvega načelnika
imenovali topniškega maršala M. Nedelina.

Zadnja etapa v posodabljanju rakete
R-12 je bil razvoj različice R-12U, name¬
njene za izstreljevanje iz silosa, ki so jo
vpeljali v oborožitev januarja 1964. Od
osnovne rakete se je razlikovala po spre¬
menjeni konstrukciji rezervoarja za oksi¬
dant in po tem, da ni imela aerodinamič¬
nih stabilizatorjev. V obdobju serijske
proizvodnje so izdelali okoli 2500 kosov
R-12 in njenih izpeljank. Zadnje tovrstne

10

april 2004  ITTK.!

PRILOGA

rakete so umaknili iz oborožitve šele ju¬
nija 1989- V tem času so jih uporabljali ne
le v vojaške namene, temveč tudi za iz¬
strelitve modelov orbitalnih raketoplanov
Bor-1 in Bor-2 in za izdelavo vesoljskih
nosilnih raket kosmos-2.

Kosmos-2

Pri izdelavi raket kosmos-2 (63S1) so za
prvo stopnjo brez kakršnih koli sprememb
uporabili različico R-12U, povsem na novo
pa so konstruirali drugo stopnjo Sl.

Blok glave druge stopnje nove nosilke
je bil sestavljen iz aerodinamičnega okro¬
va in pod njim umetnega satelita DS ter
prehodne rešetke. Za pogon druge stop¬
nje so v NPO Energomaš pod vodstvom V.
Gluška razvili tekočinski raketni motor
RD-119. Motor je uporabljal eksotično go¬
rivno zmes - tekoči kisik in nesimetrični
dimetilhidrazin, kar je ob visokem tlaku
78,9 atmosfer v zgorevalni komori omo¬
gočilo precej visok specifični impulz -
skoraj 3500 Ns/kg; to še danes velja za za¬
vidljiv dosežek. Motor je deloval 260 s in
razvijal potisno silo 105 kN (v vakuumu),
vžigali pa so ga s pirotehničnimi sredstvi.

Ločevanje stopenj je potekalo po t. i.
»vroči« metodi - motor druge stopnje se
je vžgal še pred zaključkom delovanja mo¬
torja prve stopnje.

Za upravljanje poleta stopenj so izko¬
ristili izrabljeni plin iz TNA, ki je iztekal
skoz tri pare nepremičnih šob, opremlje¬
nih z napravo za razvod plinov. Poleg tega
je RD-119 zagotavljal ustvarjanje plinov
za zagotavljanje pritiska v rezervoarjih z
gorivom.

Drugo stopnjo nosilne rakete tvorijo
prehodni odsek, rezervoar za oksidant,
instrumentni odsek, rezervoar za gorivo,
repni del in spajalna rešetka s toplotno
zaščito rezervoarja za oksidant prve stop¬
nje. Rezervoarja sta zvarjena iz dveh delov
sferičnega dna in valjastega oboda iz
plošč aluminijeve zlitine AlMg-6.

Konstrukcija »suhih« odsekov iz alu¬
minijeve zlitine B-95 oziroma D-16 (no¬
silni elementi in opiate) je kot običajno
kovičena.

V prehodnem odseku je prostor za
okvir, namenjen za pritrditev vesoljskega
plovila in namestitev naprav za oddvajanje.

Instrumentni odsek je predviden za
namestitev aparatur za krmiljenje rakete,
zato so v trup odseka napravljene štiri
večje lopute, ki omogočajo montažo ozi¬
roma dostop do aparatur.

V repnem odseku se nahaja pogonski
motor RD-119, na spodnjem robu odseka
pa so šobe krmilnega sistema. Spajalna re-

Tehnične lastnosti nosilne rakete
kosmos-2:

Trti 8  april 2004

11

šetka, ki služi tudi
za nemoten pre¬
tok plinov ob vži¬
gu motorja druge
stopnje, je z vijaki
pritrjena na spod¬
nji nosilni obroč
odseka. Na spod¬
njem delu je nanjo
pritrjena toplotna
zaščita rezervoarja
za oksidant prve
stopnje, ki je izde¬
lana iz azbestnega
tekstolita v obliki
okrogle plošče s ko¬
nično profiliranim
osrednjim delom.
Ob ločitvi stopenj
rešetka ostane na
prvi stopnji.

Raketa 63S1 je
dolga 29,95 m in
tehta ob vzletu
49,4 t. V standard¬

no orbito lahko ponese koristni tovor z
maso 450 kg.

Za izstreljevanje satelitov so razvili
dve vrsti štartnih kompleksov - površin¬
skega in podzemnega v obliki silosa.

S preizkusnimi poleti so začeli okto¬
bra 1961 iz podzemne lansirne naprave v
Kapustin Jaru. Prvi dve izstrelitvi sta bili
neuspešni, posrečila se je šele tretja, 16.
marca 1962. Nosilna raketa N^6LK je uti¬
rila v orbito okoli Zemlje blizu načrtova¬
ne satelit DS-2, ki je dobil ime Kosmos-1.
Do konca leta 1965 so v orbito izstrelili
22 umetnih satelitov znanstvenega in
gospodarskega pomena.

V tem času so na kozmodromu Ple-
seck zgradili površinski stacionarni štart¬
ni kompleks Raduga (mavrica). Nosilna
raketa, konstruirana za izstreljevanje iz si¬
losa, je bila v vetru manj stabilna, zato so
jo po namestitvi na vzletno ploščad zaprli
v poseben servisni stolp, visok okoli 45
m. Prva raketa je s tega kompleksa polete¬
la 16. marca 1967. Skupno so izstrelili
163 nosilnih raket kosmos-2, od katerih je
bilo 144 uspešnih. Pri tem so v orbito uti¬
rili 145 satelitov, vključno s tistimi iz pro¬
grama Interkosmos.

Zadnja izstrelitev s Kapustin Jara je
bila izvedena 19. aprila 1974 s satelitom
Interkosmos-8 na krovu, s Plesecka pa 18.
junija 1977 - satelit Kosmos-919.

Kasneje raket 63S1 (indeks 11K63)
niso več uporabljali, in sicer zaradi uved¬
be nove bolj izpopolnjene in močnejše ra¬
kete kosmos-3M (indeks 11K65), pa tudi
zaradi zapletenosti priprave raket ko-
smos-2, povezane z obilico različnih kom¬
ponent raketnega goriva in plinov, po¬
trebnih za delovanje rakete.

Nasveti za modeliranje

Nosilna raketa kosmos-2 je prototip,
primeren za izdelavo leteče makete z
ustreznimi lastnostmi za uspešen nastop
na tekmovanjih v raketnem modelarstvu.
S svojimi letnimi in tehničnimi lastnostmi
se povsem približa maketi rakete kos-
mos-3M, opisani v Timu 8 in 9-10/99. Ena¬
ko kot pri tej, priporočamo gradnjo v
merilu 1 : 40, kar omogoča uporabo mode¬
larskih minimotorjev do premera 13 mm
in konstrukcijskih rešitev, predlaganih pri
opisani maketi.

Merilo je lahko tudi večje, saj spre¬
memba pravil FAI v kategoriji maket S7
zdaj dopušča vzletno maso 1 kg. Izračun
pokaže, da bi bilo mogoče izdelati maketo
celo v merilu 1 : 25 in v prvi stopnji upora¬
biti štiri motorje po 20 Ns. Načeloma ni
bistvenih razlik, razen pri zagotavljanju us¬
trezne stabilnosti leta druge stopnje.

12

april 2004 [TTKC

MODELARSTVO

»Skuhajmo« si pokrov kabine za letalski model

MITJA SERŠEN - ERMAN

Ko gradimo letalski model samo po
načrtu, naletimo na težavo, kako izde¬
lati prozorni plastični pokrov kabine.
Prozorni pokrovi kabin se običajno iz¬
delajo po postopku termoformiranja,
kar pomeni da plastično folijo najprej
segrejemo do temperature, ko postane
mehka, nato pa jo raztegnemo prek
ustrezno oblikovanega modela. Temu
rečemo globoki vlek. Druga metoda je,
da pri oblikovanju plastike prek mo¬
dela uporabimo vakuum. Obe metodi
sta dokaj zapleteni za modelarja brez
ustreznih orodij in pripomočkov, sploh
pa se postopek ne splača, če namerava¬
mo izdelati le eno kabino.

Doma narejeni pokrov kabine za motorni
model

Na srečo pa obstaja še en zelo pre¬
prost način izdelave pokrova kabine.
Pri tem izkoristimo zanimivo lastnost
plastenk gazirane pijače, da se pri po¬
višani temperaturi krčijo. To pomeni,

Spekter možnih barv in velikosti plastenk je
velik.

da če plastenki odrežemo dno, vanjo
potisnemo primerno oblikovan model
(kalup), ter vse skupaj segrejemo do
temperature, ko se plastika začne krči¬
ti, bo ta med krčenjem objela naš mo¬
del, in ko se bo ohladila, bo obdržala
novo obliko.

Prikazali bomo ta preprosti posto¬
pek izdelave pokrovov kabin, ki sem jih
že večkrat uspešno uporabil na svojih
modelih.

Potrebujemo:

- plastenko od gazirane pijače,

- kos stirodura,

- večji lonec,

- oster kuhinjski nož,

- škarje,

- flomaster,

- grob in fin brusilni papir, nalep¬
ljen na leseni deščici,

- vilice,

- električni odstranjevalnik barve
(ni nujno).

Postopek izdelave

Vzamemo prazno plastenko ter ji s
škarjami odrežemo dno, nato pa še grlo.
Pri tem pazimo, da se ne urežemo ter
da bo rez potekal v čim bolj ravni črti
okoli oboda plastenke. S plastenke mo-

Plastenki odrežemo dno in grlo.

ramo odstraniti etiketo. S plastično ni
težav, če pa je papirna, jo najprej nekaj
časa namakamo v mlačni vodi, da lepilo
hitreje popusti.

Naredimo si kalup, ki bo povzemal
obliko pokrova kabine. Na primerno
velik kos stirodura narišemo krivuljo,
ki predstavlja zgornji obris pokrova,
vendar jo podaljšamo naprej in nazaj
do roba stirodurnega kosa, saj bo treba
izdelati nekoliko večji pokrov, ki ga ka¬
sneje s škarjami natančneje prikrojimo
trupu modela letala.

Stirodur odrežemo po tej črti. Lahko
uporabimo oster nož ter odrežemo več

manjših kosov, dokler se ne približamo
črti. Če pa imamo žago na uporovno
(cekas) žico, si naredimo kartonsko
šablono, jo z bucikami pripnemo na sti¬
rodur ter odrežemo z vročo žico.

Pri rezanju si lahko pomagamo s šablono
iz tršega papirja.

Zdaj bo treba kos stirodura obliko¬
vati tako, da bo čim bolj podoben po¬
krovu kabine, ki ga želimo narediti,
zato moramo zaobliti ostre robove. S
flomastom narišemo na robovih črte, ki
nam bodo služile za vodilo, do kod bo
treba odstraniti material. Z ostrim no¬
žem odrežemo gradivo med obema čr¬
tama. Da bo rez gladek, režemo tako, da
delamo podobne gibe, kot če bi žagali.

Za čim lepši rez pomikamo nož kot pri
žaganju.

Na podoben način obrežemo robo¬
ve še enkrat, vendar tokrat odvzemamo
veliko manj gradiva. Spet si lahko nari-

Prostoročno risanje vzporednic ob robu
Na stirodur narišemo obris pokrova kabine. stirodura

ITIK1 8  april 2004

13

MODELARSTVO

šemo pomožne črte. Enakomerne črte,
vzporedne z robom stirodura, nariše¬
mo tako, da flomaster podpiramo s pr¬
stom, s katerim drsimo po stranskem
robu stirodura.

Obrezovanje robov

Obdelovanje z nožem je končano, sledi
brušenje.

Preostane nam le še dokončna do¬
delava površine stirodura z brusilnim
papirjem. Pri brušenju pazimo, da ni¬
smo pregrobi, saj se kaj hitro odkrhne
košček gradiva in nam pokvari izdelek.

Nazadnje uporabimo še fin brusni
papir, da do konca zgladimo kalup.

Dobili smo obliko, ki posnema žele¬
ne obrise pokrova kabine za naš letalski
model.

Površina stirodura je obrušena. Črtkana čr¬
ta prikazuje del, ki bo služil kot zasteklitev
kabine.

Preverimo, kako tesno gre stirodur v pla¬
stenko.

Prikazani pokrov kabine je tisti, ki
sem ga naredil za svoj model, sicer pa
se pri izdelavi vselej ravnajte po tlorisu,
stranskem risu in po prerezu pokrova
kabine iz načrta.

Najprej moramo preizkusiti, kako se
naš kalup prilega v plastenko. Po potre¬
bi obrežemo kos stirodura na mestih,
kjer ga je preveč, vendar samo tam, kjer
ne predstavlja površine pokrova.

Odrežemo presežek materiala.

Ponekod se zdi plastika preveč oddaljena
od stirodurnega kalupa.

Nato stirodurni kalup dokončno po¬
tisnemo v plastenko.

Če se nam zdi, da plastika kje pre¬
več ohlapno nalega na kalup, lahko na
spodnjem delu vmes natlačimo ostan¬
ke od obrezovanja stirodura.

Zdaj smo že skoraj povsem pri¬
pravljeni na »kuho« našega pokrova ka¬
bine.

■

V prazne prostore zatlačimo koščke stiro¬
dura.

Vzamemo tako velik lonec, da bomo
lahko vanj v celoti potopili naš izdelek.
Vanj natočimo toliko vode, da ne bo po¬
tem, ko potopimo ves izdelek, voda ste¬
kla čez rob, in vodo zavremo.

V kalup zapičimo vilice, ki bodo služile kot
držalo, da se med segrevanjem ne opečemo.

Da se med tiščanjem izdelka v vrelo
vodo ne opečemo, si pomagamo tako,
da v stirodurni del zapičimo vilice.

Ko voda zavre, z vilicami vse skupaj
potisnemo pod gladino. Če kakšen del
plastenke vseeno štrli iz vode, obdelo-
vanec obračamo, da se celotna površina
plastenke enakomerno segreva. V nekaj
sekundah se plastenka toliko skrči, da

Vse skupaj potopimo v vrelo vodo.

že skoraj v celoti objame kalup. Izdelek
potegnemo iz vode ter preverimo, ali
je proces že končan. Če ni, kalup še za
nekaj časa potopimo v krop. Ko smo za¬
dovoljni z izdelkom, ga ohladimo pod
curkom hladne vode iz pipe.

Izdelek v vodi obračamo, da toplota enako¬
merno učinkuje na celotno površino.

Krop je opravil svoje.

14

april 2004 TEE.I l

MODELARSTVO

Če se na kakem mestu plastenka ni
popolnoma skrčila, jo lahko dodatno
obdelamo tako, da v ta del usmerimo
curek vročega zraka iz električnega od-
stranjevalnika barve.

Z odstranjevalnikom barve obdelamo mo¬
rebitne gube ali dele, ki se niso povsem
skrčili.

Vendar moramo v tem primeru pazi¬
ti, da vročina ne stali stirodura.

Ko oblika izdelka ustreza, odre¬
žemo del plastike, ki predstavlja za¬
steklitev naše kabine. Odrežemo pre¬
cej večji kos, da ga bomo kasneje s
škarjami laže prikrojili našemu mode¬
lu. Zdaj z nožem zarežemo v plastiko
skupaj s stirodurom, da lahko loči¬
mo naš kos od preostanka, ki ga bomo
zavrgli.

Z nožem pazljivo odrežemo uporabni del
zasteklitve kabine.

Plastiko ločimo od kalupa. Odrezali smo
malce večji kos, ki ga borno natanko na
mero obrezali pri montaži na model.

Zastekljena kabina močno polepša videz
modela.

Na opisani način lahko izdelamo
tudi pokrov motorja manjšega motor¬
nega modela na električni pogon.

V ta namen izdelamo kalup v obli¬
ki pokrova motorja iz stirodura in ga
potisnemo v plastenko čim bliže nje¬
nemu grlu, ki ga tokrat ne odreže¬
mo. »Skuhani« izdelek obrežemo na
prave mere ter spredaj pri grlu izreže¬
mo luknjo za prehod gredi propeler¬
ja. Na tem delu
je plastika postala
precej debela in
močna. Tak po¬
krov motorja (ali
nos modela) je
najbolje pobarva¬
ti z notranje stra¬
ni, da se kasneje
barva med upo¬
rabo ne more
opraskati, pa še
izvrsten sijaj do¬
sežemo s tem.

Upam, da je
pričujoči opis iz¬
delave dovolj ja¬
sen, da vam bo
uspelo narediti
veliko ličnih po¬
krovov kabin za
modele.

S to »kuhinjsko« tehnologijo se od¬
pirajo možnosti za izdelavo še dru¬
gačnih izdelkov. Spretni in iznajdljivi
modelarji bodo zagotovo poizkusili na
podoben način narediti tudi zaključke
kril, »copate« za kolesa, preprosto ka¬
roserijo za model avtomobila, ter za
izdelavo kalupa uporabili še kak drug
material poleg stirodura. Morda blok
balze, lipovine ...

5  kuhanjem izdelani pokrovi kabin in nos za letalski model.

Še nekaj opomb in nasvetov:

Stirodur  je trši stirodur, narejen po postopku ekstrudi-
ranja. Njegova struktura ni sestavljena iz kroglic, marveč je
homogena - vlaknasta. Veliko se ga uporablja v gradbeništvu,
na primer za talno izolacijo objektov. Pri nas se prodaja pod
imeni: stirodur, roofmate, flormate, dow-rofmate ... Uporaba
navadnega belega stiropora ni tako primerna, ker se ta med
krčenjem plastenke preveč stisne, zato dobimo precej manjši
izdelek od kalupa.

Plastenke  so uporabne le tiste, v katerih je pijača pod tla¬
kom, torej gazirana pijača. V trgovinah najdemo velik izbor
plastenk različnih velikosti in barv. Pazimo le, da izberemo
čim bolj gladko, ki nima vtisnjenih preveč čudnih oblik, ki
bi motile vstavljanje kalupa vanjo.

Varnost  pri delu je zelo pomembna, zato pazimo, ko re¬
žemo plastenko, saj nam zaradi neprevidnosti lahko spodleti
in se urežemo ali zbodemo. Prav tako moramo biti previdni
pri namakanju izdelka v vrelo vodo, da se ne opečemo. Če
uporabimo odstranjevalnik barv na vroči zrak, preberimo tudi
navodilo za njegovo uporabo.

»Lahko da sem staromoden, a vseeno se mi zdi, da je s tistim člankom o nakitu
nekaj narobe ...«

mri 8  april 2004

15

Timov test

Microdancer

Čeprav je modelček majhen in krhek, je presenetljivo hiter. Zaradi uporabljenega materiala
so popravila nezahtevna; za prvo silo gre že s samolepilnim trakom.

SAŠO BABIČ

Pri reklamiranju modelov proizva¬
jalci pogosto poudarjajo, da je kak
model res tisti pravi model za zabavo.
Ločnice med modeli in igračami se z
uporabo sodobnih materialov hitro
brišejo, kar listanje po katalogih večjih
proizvajalcev samo še potrdi. Laiki več¬
krat pravijo, da se modelarji ukvarjajo
z nekimi »modelčki«. V primeru Graup-
nerjevega microdancerja to celo drži.
Za »malega plesalca« nismo povsem pre¬
pričani, ali je model, igrača ali oboje.
Zagotovo pa je namenjen mlajšim mo¬
delarjem in ga pri Graupnerju tržijo v
skupini izdelkov »Junior line«.

Sestavljanka modela letala

Model dobimo v ličnem potiskanem
kartonastem kovčku, ki služi za shranje¬
vanje in prenašanje modela. V njem je
vse, kar potrebujemo za zabavo - se¬
stavljen modelček, pogonski akumula¬
tor, oddajnik z zastavico, podstavek za
modelček, rezervna propelerja in navo¬
dila za uporabo. Vse je nared in za lete¬
nje tega malega modela manjka samo še
šest baterij velikosti AA. Uporabil sem
Graupnerjeve celice eco velikosti AA s
kapaciteto 800 mAh, ki so me prepriča¬
le z nizko ceno. Ta pa še ne pomeni sla¬
bega izdelka, saj so baterije že po enem
ciklu prišle do polne sape in so zmogle
celo več kot 800 mAh kapacitete. Krila
in repne površine so izdelani iz depro-
nu podobnega materiala, zaradi majhne
mase modela pa krilo nima vzdolžnika,
ampak je samo na spodnji strani okrep¬
ljeno z lepilnim trakom. Trup modela je
iz stiropora, rep pa iz tanke ogljikove
cevke. Vsi deli so med seboj dobro zlep-

Na repu so reliefno vtisnjene krmilne povr¬
šine, ki pa služijo zgolj boljšemu videzu mo¬
dela. Tega krmilimo izključno z elektromo¬
torjema.

Motorni gondoli sta na krilo že prileplje¬
ni, kabla do motorjev pa sta pokrita z lepil¬
nim trakom, ki ima funkcijo krilnega
vzdolžnika.

V kovčku dobimo vse potrebno razen oddajniških baterij, v stiro-
pornem dnu pa najdemo tudi podstavek modela za na omaro ali v
vitrino. Na voljo je še dovolj praznih predalčkov za vse drobnarije.

Microdancer

PROIZVAJALEC:

UVOZNIK:

VRSTA MODELA:
VRSTA POGONA:
RAZPETLNA KRIL:
MASA MODELA:
KONSTRUKCIJA:

GRAUPNER, NEMČIJA
MIBO MODELI, d. o. o.
MIKROMODEL ZA ZABAVO
ELEKTRIČNI DVOMOTORNIK
360  mm
47 g

VSI DELI MODELA SO IZ UMETNIH
MAS.

RV-NAPRAVA: TRIKANALNA (priložena)

UPRA VLJANJE: VIŠINA, SMER (z motorjema)

MODEL JE PRIMEREN: ZA MLADE PO SRCU
CENA: 17.443 SIT (upoštevan je

4-% gotovinski popust v trgovini)

16

april 2004

MODELARSTVO

Oddajnik je precej oglate, a funkcionalne oblike. Na sliki vidimo vse
»sestavljanje«, kije potrebno za pripravo modela za let.

S koščkom maskirnega ali lepilnega traku si olajšamo jemanje po¬
gonskih baterij iz modela.

Pogonski akumulator malega plesalca na¬
polnimo kar na oddajniku  - akumulatorji
so polni po dveh minutah, ko se začnejo
rahlo greti.

ljeni, tako da je že ob nakupu model ne¬
deljiva celota.

Sestavljanje modela

Kljub temu da je model zelo pre¬
prost, je ob sestavljanju dobro pogleda¬
ti v navodila. Ta nas vodijo samo do
vstavljanja baterij v oddajnik, polnjenja
pogonskega akumulatorja in določanja
pravilnega težišča modela. Pogonski
akumulator polnimo tako, da ga priklju¬
čimo kar na izklopljen oddajnik in po¬
čakamo dve minuti oziroma toliko časa,
da se začne rahlo greti. Eno polnjenje
zadošča za približno štiri minute lete¬
nja. Akumulatorske baterije po poletu
spet napolnimo in jih v model vstavimo
skozi plastična vratca. Pet ali šest pol¬
njenj pogonskega akumulatorja nam iz¬
prazni oddajniške baterije! Kljub temu
da sta motorčka videti precej nedolžna,
pri polnem plinu zagotovita modelu
zavidljiv vlek.

Priprave na prvi polet

Model nima servomehanizmov, s ka¬
terimi bi mu premikali krmilne površi¬
ne in ga tako usmerjali, ampak se pelje
zgolj in samo s krmiljenjem pogonskih
motorjev. Ob dodanem polnem plinu
se model vzpenja, brez plina lepo jadra,
levo in desno pa ga usmerjamo samo z

enim delujočim motorjem. Posebej ve¬
lja opozoriti na položaj težišča, ki je
ključnega pomena za dobro letenje in
uspešno vodenje modela. Po vklopu od¬
dajnika vklopimo še model, in sicer
tako, da vanj vstavimo baterije in preiz¬
kusimo delovanje oddajnika. Pri tem ne
pozabimo popolnoma raztegniti oddaj¬
niške antene!

Letenje

Tehnika letenja je nekoliko svojska
in posebej na začetku zahteva precej
razmišljanja in privajanja. Model pri
obeh delujočih motorjih vržemo iz
roke rahlo naprej in se s sveže napol¬
njenimi akumulatorji zelo dobro vzpe¬
nja. Ker ga peljemo samo s plinom, je
pomembno da plina nimamo vkloplje¬
nega dalj časa. Takrat se model postavi
preveč pokonci in se rad začne zaga¬
njati (»zapumpa«). Plin dodajamo tre¬
nutno, po potrebi, oziroma ga vključu¬
jemo glede na kot vzpenjanja modela.
Če poskusimo težišče nastaviti tako, da
bi se model lepo vzpenjal ob stalnem
plinu, hitro ugotovimo da je njegov
položaj za jadranje preveč naprej. Ob
izklopu motorjev lepo zajadra. Koman¬
da smeri deluje tako med dodanim pol¬
nim plinom modela kot tudi samo med
jadranjem. Model nas do oddaljenosti
trideset do štirideset metrov lepo ubo¬
ga, nato pa se samo še delno odziva.
Model je precej hiter in okreten, saj
ima najmanjši premer obračalnega
kroga približno 8 metrov. Izvajanje os¬
mič dobesedno okrog glave je tako
precej zahtevno, a zabavno početje. Le¬
tenje v mirnem ozračju zvečer, tik pre¬
den se stemni, je odlična sprostitev. Z
majhnim kovčkom pridemo na trav¬
nik, trikrat odletimo, pospravimo in že
smo nazaj.

Priporočam letenje nad travnatimi
površinami, čeprav sem letel tudi v
temi na osvetljenemu parkirišču večje
trgovine. Izogibanje lučem je zabavno
in napeto, a pristanki na trd asfalt mo¬
delu ravno ne koristijo, čeprav je sko¬
raj neuničljiv. Na trdi podlagi se s kap

Model je v zraku lahko vodljiv, po začet¬
nem učenju posebnega načina letenja in
prilagajanju postane vodenje pravi užitek.
Pod spretnimi prsti, ki jim krmiljenje mo¬
dela ni tuje, postane plesalec presenetljivo
okreten.

propelerjev in kril odrgne samo nekaj
barve, zato pa se radi lomijo propelerji.
Pa brez skrbi, saj jih v trgovini dobimo
kot rezervni del. Če se model slučajno
močneje poškoduje, ga za prvo silo lah¬
ko popravimo z lepilnim trakom, kasne¬
je v delavnici pa s sekundnim lepilom
za stiropor ali epoksidnim lepilom. Ob
pristankih na travniku se nam takih
poškodb ni treba bati. Kot vsake nove
stvari, se je tudi tega malega plesalca
treba navaditi. In ko pilot enkrat ne raz¬
mišlja več, kaj počnejo roke na oddajni¬
ku, ampak samo gleda model in ga pelje
po občutku, postane letenje s to »igra¬
čo« veliko veselje.

Zaključek

Modelček nam kljub preprosti iz¬
vedbi nudi veliko zabave, marsikomu
pa tudi taka igrača dokaže, da krmilje¬
nje na videz preprostih modelov ni nuj¬
no tudi enostavno. To, ali je model vre¬
den svojega denarja, pa je, kot vedno,
stvar posameznikove presoje. Ob tem
naj pripomnim, da iz trgovine v kovčku
odnesemo model s pogonom in vode¬
njem. Model kljub vsemu ni primeren
za učenje letenja, gotovo pa mladi in
gibki prsti po začetnem privajanju z vo¬
denjem ne bodo imeli nobenih težav.

ITTEC 8  april 2004

25

MAKETARSTVO

Timovo izložbeno okno

JURE MIUEVIČ

Fokker D.VII (Revell, kat. št. 04574, merilo 1 : 48)

Fokker D.VII velja za najboljšega
nemškega lovca prve svetovne vojne.
Že tako dobro letalo je še izboljšal mo¬
tor BMW lila, prirejen letenju na večjih
višinah. Veljalo je, da D.VII spremeni
povprečnega pilota v asa, in letalska
industrija sploh ni mogla izpolniti naro¬
čil za tisoče letal tega tipa. D.VII F je le¬
tel z več kot 200 km/h, ob napadih od
spodaj »visel« na propelerju, na 5000
metrov pa se je povzpel v takrat never¬
jetnih 16 minutah. Večina jih je bila
oboroženih s po dvema lahkima strojni¬
cama spandau 08/15, le na nekaj avstro-
ogrskih letalih sta bili nameščeni po
dve strojnici schwarzlose M7/12. Pfalz
D.XII, siemens-schuckert D.IV, fokker
D.VIII in junkers D.I so bila boljša leta¬
la, a vsa so trpela za številnimi otroški¬
mi boleznimi, na bojišču pa so se poja¬
vila le v manjšem številu. Fokker D.VII
si je največje priznanje prislužil pri svo¬
jih sovražnikih. Po vojni so namreč sile
Antante v mirovni pogodbi poimensko
zahtevale izročitev vseh letal tega tipa.

Že prvi pogled v škatlo izda, da ne
gre za novo maketo. Deli so se mi zdeli
nekako znani, zato sem med škatlami
poiskal prastaro maketo fokkerja D.VII
češkega proizvajalca Smer. Primerjava
je pokazala, da so deli po merah in obri¬
sih povsem enaki in celo zamenljivi, res
pa ima Revellova maketa izboljšane po¬
vršinske podrobnosti. Oba izdelka tako
delita iste napake.

Revellov fokker naj bi bil v merilu

1 : 48, vendar je trup makete predolg za
5 mm, krila pa za 7 mm. Po merah je
maketa tako pomanjšana za 46,25-krat,
a celo temu nenavadnemu merilu ne
ustreza. Globina trupa je premajhna za
približno 2 mm, njegova oblika je zgre¬
šena tudi v tlorisu, motor in propeler
sta nepopolna in tudi rep je napačne
oblike. Daleč najbolj opazna pa so po¬
vsem napačno izdelana krila. Anton
Fokker je namreč na svojem enokrilni-
ku spinne leta 1911 začel s preprostimi
nosilnimi površinami v obliki ukrivlje¬
ne plošče in z novimi letali počasi
prehajal na profil z velikim vzgonom,
podoben kasnejšemu ameriškemu Clar¬
ku Y. Krilo se je tako vse bolj redilo.
Tako zgornje kot tudi spodnje krilo fok¬
kerja D.VII sta bili v osrednjem delu
zelo debeli, proti koncu pa sta se začeli
ožiti. Profil krila makete je v primerjavi
z izvirnikom dosti pretanek in se po
razponu ne spreminja, tako da ustreza
samo na koncih kril. V sredini je de¬
bel malo več kot 3 mm, kar je za slaba

2 mm premalo. Zanimivo je, da so pro¬
fil krila tega letala povsem zadeli pri

skoraj 40 let stari
Revellovi maketi
fokkerja D.VII v
merilu 1 : 72. Ob¬
lika pokrova mo¬
torja in hladilne
reže približno us¬
trezajo letaloma,
ki ju Revell ponu¬
ja med barvnimi
shemami. Pred¬
vsem hladilne re¬
že je vsaka tovar¬
na razporejala po
svoje, zaradi pre¬
grevanja motorja
pa so jih dostikrat
dodajali tudi v enotah samih.

Kvaliteta Revellovih nalepk je do¬
bra, zadovoljuje pa tudi njihova toč¬
nost. Prva barvna shema predstavlja
enega od fokkerjev nadporočnika Her¬
mana Goringa, poveljnika JG I in kas¬
nejšega poveljnika nemškega vojnega
letalstva v drugi svetovni vojni. Barva¬
nje Goringovega D.VII F s številko
5125/18 je potrjeno z več fotografijami
in ni vprašljivo. Na desni strani trupa
mu je treba dodati le še tanko črno
črto. Manjkajo tudi manjši rdeč pokrov
na vrhu propelerja in ob kabini na de¬
sni strani trupa nameščeni naboji za
signalno pištolo. Na levi strani trupa je
imel Goringov fokker tudi prirejen,
globlje zarezan rob odprtine pilotovega
prostora, ki je omogočal lažje vzpenja¬
nje v letalo. Goring je namreč trpel za¬
radi artritisa in stare poškodbe kolka.
Letalo je bilo verjetno že tovarniško
snežno belo, kajti pri naknadnem bar¬
vanju v enotah je skozi nov premaz
navadno udarila osnovna barva. Goring
je s tem letalom večinoma le poziral;
vprašanje je, ali je z njim sploh kdaj po¬
letel v boje.

Manj miroljubna je bila kariera fok¬
kerja D.VII poročnika Oliverja von Beau-
lieu-Marconnayja. Tudi za letala tega
pilota obstaja več fotografij, vendar so
njihove barvne sheme manj zanesljive.
Sprva je bil von Beaulieu-Marconnay do¬
deljen Jasti 15 in je najbrž dobil enega
od fokkerjev, na katerem je pred tem le¬
tel poveljnik JG II Rudolf Berthold. Barv¬
na shema v navodilih za sestavljanje bi
bila v tem primeru skoraj ustrezna,
vprašljiva je le bela površina centropla-
na zgornjega krila. Na eni od fotografij
namreč von Beaulieu-Marconnay stoji
pred svojim letalom, ki ima na zgornji
površini sicer temno pobarvanega de¬
snega krila velike svetle zaplate. Ali gre
za nadomestno platno, ki so ga kasneje

pobarvali, ni znano. Upoštevati je treba,
da je bilo letalo barvano naknadno; na
fotografijah izvirnika je na trupu skozi
zgornjo plast barve videti sledove križa
nemškega vojnega letalstva in krilatega
meča, simbola Rudolfa Bertholda, ki je
to letalo (domnevno) pilotiral pred von
Beaulieu-Marconnayjem.

O nalepki štiribarvnega maskirnega
platna za spodnje površine kril, ki ga
ponuja Revell, lahko rečemo, da bi
lahko bila ustrezna. Barve tega platna
so se glede na proizvajalca, obrabo in
izpostavljenost soncu tako razlikovale,
da jih je težko natančno določiti.

Baron Oliver von Beaulieu-Marcon-
nay je kasneje poveljeval Jasti 19- V tej
enoti je imel njegov fokker (najbrž) ru¬
men nos in krila prevlečena s petbarv-
nim maskirnim platnom. Na obeh leta¬
lih je bila na trupu naslikana stilizirana
oznaka 4D; pred tem je namreč von Be-
aulieu-Marconnay kot konjeniški čast¬
nik služil v 4. dragonskem polku. Pri
dvajsetih je bil najmlajši nosilec zelo za¬
želenega »modrega Maxa« ali križca
Pour le Merite, najvišjega nemškega vo¬
jaškega odlikovanja tistega časa. To mu
sicer ni dosti pomagalo. Da je odliko¬
van, so mu sporočili, tik preden je 26.
10. 1918, dobra dva tedna pred koncem
vojne, podlegel ranam.

Gradnja Revellovega fokkerja D.VII
v merilu 1 : 48 je izguba časa, denarja in
veselja, saj je povsem izven meril in
zato tudi na pogled manj podoben iz¬
virniku. Odpravljanje napak se hitro
spremeni v neprijetno in zamudno sa¬
mogradnjo. Tudi če bi se kdo lotil tak¬
šnega podviga, bi maketa za spodoben
videz zahtevala vsaj še zamenjavo niče¬
mur podobnih strojnic s fotojedkanimi,
če že ne še kakšnega kompleta dodat¬
nih delov. Račun se ne izide, zato bo
pomanjšanega fokkerja D.VII bolje po¬
iskati kje drugje.

april 2004 TT?\._ 8

26

Vremenska hišica

ROBERT RESMAN

Barometri in druge podobne pri¬
prave, ki jih prodajajo kot spominke,
so najrazličnejših oblik, njihova skupna
naloga pa je merjenje zračnega priti¬
ska oziroma ugotavljanje sprememb v
ozračju ter s tem napovedovanje vre¬
mena. Vremenskih hišic, kakršne so
bile pri nas priljubljene pred leti, da¬
nes skoraj ne zasledimo več, zato pa si
jih z malo truda lahko naredimo sami.
Za izdelavo ni potrebna kaka posebna
spretnost, le pri umerjanju bomo mora¬
li biti malce bolj potrpežljivi.

Za izdelavo hišice uporabimo veza¬
no ploščo debeline 5 mm. Potrebovali
bomo še nekaj letvic, kose raznobarvne
tkanine, nekaj žice, struno za violino in
še nekaj drobnarij.

Na vezano ploščo narišemo sestav¬
ne dele, jih izrezljamo in jim natančno
obrusimo robove. Dele zlepimo z belim
mizarskim lepilom. Znotraj hišice v vo¬
galih spoje okrepimo z letvicami. Na
zadnji strani stranico okrepimo še z
dvema trikotnikoma (F). Pri delu si lah¬
ko pomagamo z žebljički. Zadnja stran
hišice je odprta, in če jo želimo obesiti
na steno, moramo v sleme strehe vlepi-
ti trikotnik iz vezane plošče ter nanj
pritrditi kljukico za obešanje. Podsta¬
vek D izdelamo iz nekoliko debelejše
vezane plošče (8-10 mm) in mu z bru¬
silnim papirjem zaoblimo robove.

Figurici fanta in dekleta imata za
osnovo okroglo letvico 0 5 x 60 mm,
na katero prilepimo leseno ali plastič¬
no kroglico, ki bo služila za glavo. Roke
naredimo iz plastificirane bakrene žice,
ki jo ovijemo okoli letvice. Na leseno
kroglico narišemo obraz in vse skupaj
prelakiramo. Obleko sešijemo iz raznih
kosov blaga. Nekako logično je, da ima
dekle rdečo obleko, fant pa modro. De¬
kle namreč predstavlja lepo vreme, fant
pa deževno. Da bo predstava še bolj
prepričljiva, fantu v naročje prilepimo
dežnik, ki ga zganemo iz papirja, dekle¬
tu pa kanglico za zalivanje, ki jo obli¬
kujemo iz tanke pločevine.

Pri mehanizmu za prikazovanje vre¬
mena moramo biti malce bolj pazljivi.
Iz vezane plošče 5 mm izžagamo dele I
in G. V delih I izvrtamo luknji 0 9"mm
in ju natančno obrusimo. Skoznju poti¬
snemo okroglo letvico H 0 8 mm, ki se
mora v njima neovirano vrteti. Dela pri¬
lepimo v notranjost hišice in pazimo,
da ju ne prilepimo postrani, sicer bi
ovirala vrtenje letvice in s tem celotne¬
ga mehanizma. Na letvico H prilepimo
in pribijemo nosilec figuric G, nanj pa
obe figurici. Pod sleme strehe pritrdi¬
mo plutovinast zamašek, skozi katerega
smo prej izvrtali luknjo in vanjo poti¬
snili letvico 0 5 mm. Zamašek moramo
na zgornji strani na obeh straneh obru¬

siti, da ga lahko prilepimo. Letvica K, ki
gre skozenj, se mora vrteti, vendar ne
preveč na lahko. Letvica je na vrhu ko¬
ničasto obrušena in na zgornji strani
sega skozi streho. Nanjo nataknemo le¬
seno kroglico L in jo prilepimo.

Sledi vgradnja strune. Potrebujemo
violinsko ali kitarsko struno, in sicer
tako, ki je navita kot vzmet. Zaradi lažje
montaže strune najprej v osi zgornje
(K) in spodnje (H) letvice zavrtamo
luknjici, v kateri bomo vstavili struno.
To odrežemo na želeno dolžino in jo
prilepimo v luknjici tako, da je nosilec
G približno 5 mm dvignjen od podstav¬
ka D. Tega je najbolje podložiti in ka¬
sneje, ko je lepilo dovolj suho, podlogo
odstraniti.

Sestavljeno hišico prebarvamo po
svojem okusu. Podstavek je lahko zele¬
ne barve, na streho narišemo strešni¬
ke opečnate barve. Na čelni strani na¬
rišemo balkon z rožami, okoli vrat pa
polkna. Preostane nam le še umerjanje.

Novo na trgu

Hišica mora biti postavljena zunaj, ven¬
dar ne neposredno na soncu. Omogoči¬
ti moramo tudi, da je menjavanje okoli¬
škega zraka nemoteno. Počakamo na
lepo vreme in zgornjo letvico, ki moli iz
strehe, zasučemo tako, da je dekle zunaj
hišice. Mehanizem je tako umerjen in
zdaj je položaj figuric odvisen le od
vlažnosti zraka. Bolj vlažen kot je zrak
in »diši« po dežju, bolj se ven pomakne
figura fanta. Vendar se s tem prvim
umerjanjem ne smemo takoj zadovolji¬
ti, zato premikanje figuric spremljajmo
dalj časa in v različnem vremenu ter na¬
stavimo najbolj optimalne odklone.

OBVESTILO

Bralce obveščamo, da naslednja,
dvojna številka letošnjega letnika Tima,
9-10/04 (maj-junij), Izide 24. maja.

Uredništvo

DEPRON

Po daljšem času je pri nas spet na voljo
izolacijski material depron, ki je zelo
uporaben tudi v modelarstvu. Depron
lahko marsikje nadomesti balzo in je
med drugim idealen za gradnjo letal¬
skih modelov slow in park-fly. V Mibovi
trgovini v Logatcu so dobili dolgo pri¬
čakovane plošče debeline 3 mm in si¬
cer v velikosti 1,25 x 0,8 m. Naprodaj
so po 690 SIT.

Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10,
1370 Logatec, tel.: 01/759-01-01,
e-pošta: trgovina@mibomodeli.si

TTIC 8  april 2004

27

PRILOGA

Model rečnega
parnika Nejko (2. del)

MATEJ PAVLIČ

V 7. številki Tima so bili objavljeni se¬
stavni deli trupa, tokrat pa za vse tiste, ki
ste se odločili za gradnjo modela rečnega
parnika Nejko, objavljamo še glavne dele
nadgradnje: krov, kapitanovo kabino in
skupni prostor s streho na opornikih.
Obrise sestavnih delov v merilu 1 : 1 in
kosovnico najdete na prilogi na sredini
revije.

vrtajte skupaj. Vrtalnik po možnosti vpnite
v navpično stojalo.

Ker bi bil model z zevajočimi okenski¬
mi odprtinami milo rečeno čuden, okna in
vrata »zasteklite«. Uporabite 3-4 mm debe¬
lo akrilno steklo modre ali sive barve, ki ga
na obeh straneh prelepite z ličarskim lepil¬
nim trakom (slika 11). Ta zagotavlja po¬
polnoma gladke robove obdelovanca, saj

preprečuje lepljenje drobcev, ki nastajajo
pri žaganju akrilnega stekla, poleg tega pa
se da nanj izvrstno risati oziroma pisati. Iz
vezane plošče izžagano stranico položite
na akrilno steklo in s tankim kemičnim
svinčnikom občrtajte vse okenske odprti¬
ne (slika 11). Če jih boste natančno izžaga-
li, se bodo koščki akrilnega stekla brez
špranj prilegali odprtinam.

Z izjemo zunanjih pokrovov pogon¬
skih koles so vsi elementi iz 4 mm debele
vezane plošče. Pri žaganju bodite čim bolj
pazljivi, da se bodo utori natančno prilega¬
li drug drugemu. Vrata na levi bočni strani¬
ci kapitanove kabine (19) in na zadnji stra¬
nici skupnega prostora (24) izžagajte po
prekinjeni črti, nato pa jih prilepite nazaj
na njihovo mesto. Luknje za opornike (28)
v glavnem krovu (16) in strehi (25) izvr¬
tajte s 3-mm svedrom (slika 10). Da bodo
natančno druga nad drugo, oba kosa z mo¬
delarskimi sponami spnite v sendvič in ju

Kapitanova kabina se proti sprednje¬
mu delu zožuje, zato so vsi utori nekoliko
večji. Da bi se bočne stranice (17-20) te¬
sno stikale, jim s fino ploščato pilo nekoli¬
ko poševno posnemite stične površine
(slika 12). Manj dela je s skupnim prosto¬
rom, ki je škatlaste oblike (slika 13). Če
sedaj poskusno sestavite obe kabini in ju
skupaj z glavnim krovom postavite na
ogrodje trupa, se morata utora na spod¬
njem delu bočne stranice kapitanove ka¬
bine (19) zatakniti za zadnji rob sprednje¬
ga krova (12), kar kaže slika 14.

28

PRILOGA

Pogonski kolesi ob bokih plovila sta na zgornji strani pokriti.
Pokrov je sestavljen iz zunanjega in notranjega polkrožno ob¬
likovanega nosilca (26, 27), ki sta zataknjena v utora na glavnem
krovu, na sredini pa imata odprtino za os (slika 15).

Streha (25) sega od zadnje stranice kapitanove kabine do
krme (slika 16). Na več mestih je pritrjena na opornike (28), ki
jih je najlažje (in najceneje) narediti iz 3 mm debelih okroglih bu¬
kovih paličic za gospodinjstvo (slika 17).

Model tako postopoma dobiva pravo podobo (slika 18).

Na koncu velja enako opozorilo kot v prejšnjem nadaljevanju:
z barvanjem in lepljenjem počakajte do naslednje številke, v kate¬
ri bodo objavljeni še vsi preostali sestavni deli in podrobna navo¬
dila za sestavljanje. (Nadaljevanje prihodnjič)

NAGRADNI NATEČAJ

revije TIM in lepil UHU

Uredništvo revije TIM v sodelovanju s podjetjem UNIHEM, d. o. o., ki v Sloveniji zastopa in tr¬
ži lepila UHU, razpisuje nagradni natečaj za izdelavo različnih tehničnih izdelkov/modelov,
izdelanih s pomočjo lepil.

Cilj natečaja je spodbujanje tehnične ustvarjalnosti in inovativnosti med mladimi ter praktič¬
no spoznavanje lepil in lepljenja različnih gradiv, kot so papir, les, tekstil, umetne mase, ko¬
vine, kamen...

Pogoji za sodelovanje

Natečaja se lahko udeležijo posamezniki in šolske skupine. Za sodelovanje mora vsak ude¬
leženec (skupina ali posameznik) izpolniti priloženo prijavnico in jo priložiti izdelku. Udele¬
ženci natečaja bodo glede na starost razdeljeni na dve skupini:

- do 6. razreda,

- od 7. do 8. razreda (oz. 9. razreda devetletke).

Prijavnice za sodelovanje na natečaju in izdelke pošljite oz. dostavite na naslov organizator¬
jev regijskih srečanj mladih tehnikov.

Ocenjevanje in nagrade

Izdelki bodo ocenjeni in nagrajeni na regijskih srečanjih mladih tehnikov, ki bodo potekali v
mesecu maju. Na vsakem regijskem srečanju bodo v obeh starostnih kategorijah nagrajeni
po trije najboljši izdelki. Podeljene bodo naslednje nagrade:

-prva nagrada v višini 10.000 SIT (vrednostni bon za nakup modelarske opreme
oz. gradiv) in

- dve praktični nagradi (izdelki iz programa podjetja Unihem, d. o. o.).

Najuspešnejši iz posameznih regij bodo v začetku junija sodelovali še na državnem sreča¬
nju mladih tehnikov v Hrastniku.

Komisija

Vse prispele izdelke bodo ocenile strokovne komisije, sestavljene iz predstavnikov organi¬
zatorjev nagradnega natečaja ter regijskih srečanj mladih tehnikov oziroma učiteljev tehnič¬
ne vzgoje.

Objava rezultatov

Rezultati natečaja bodo objavljeni v reviji TIM, nagrajenci pa bodo nagrade prejeli po pošti.

Prijavnica za UHU-jev nagradni natečaj

Ime in priimek:_

Starost:_ Naslov:

Šola / razred: _

Učitelj tehnične vzgoje / mentor:

Naziv izdelka:_

Kratek opis uporabe lepil:

Starostna skupina: O do 6. razreda O 7.-8. razred (oz. 9. r. devetletke)

O Individualno delo O Skupinsko delo

Datum:_Podpis:_

TTEZ 8  april 2004

29

PRILOGA

Dve sestavljanki -
Slovenija
v Evropski uniji

obenem povečajte za 200 %  (oziroma
manj, če želite manjšo sestavljanko).
Obrise posameznih držav lahko na glad¬
ko obrušeno vezano ploščo z merami
380 x 410 mm prerišete s pomočjo ko¬
pirnega papirja, mnogo lažja, hitrejša in

natančnejša pa je uporaba odstranljive-
ga lepila (npr. Scotch UP), s katerim fo¬
tokopijo preprosto prilepite neposred¬
no na vezano ploščo. Ker nobena črta ne
sega do zunanjega roba, morate na enem
od stičišč črt zemljevida izvrtati luknjico
in skoznjo s spodnje strani potisniti žagi-

MATEJ PAVLIČ

Ko se bo s 1. majem Slovenija (sku¬
paj s Ciprom, Češko, Estonijo, Latvijo,
Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko in Slo¬
vaško) pridružila dosedanjim 15 člani¬
cam (Avstriji, Belgiji, Danski, Finski,
Franciji, Grčiji, Irski, Italiji, Luksembur¬
gu, Nemčiji, Nizozemski, Portugalski,
Španiji, Švedski in Veliki Britaniji), bo
Evropska unija (EU) štela že 25 držav.
Njena površina se bo ob tem povečala
za 23 % -  na 3,9 milijona km 2 , število
prebivalcev pa bo naraslo za 20 % -  na
454 milijonov. Ob slovenski zastavi bo
tako odslej vihrala še evropska - dva¬
najst zlato rumenih zvezd na modri
podlagi. Število zvezd ni povezano s
številom članic; številka 12 je namreč
prastara prispodoba popolnosti, krog
pa simbol povezanosti in nerazdružlji-
vosti. Ob skorajšnji razširitvi EU na 25
držav se število zvezdic na zastavi (kljub
utopičnim pričakovanjem in zavajajo¬
čim zagotovilom nekaterih) torej ne bo
spremenilo! (Več informacij o EU najde¬
te na spletnih naslovih iviviv.evropska-
unija.si/, www.evropskaunija.com/  in
evropa.go v. si/e u/.j

Če bi vas kdo vprašal, ali znate na
zemljevidu Evrope pokazati prej našte¬
te države, bi vas bila najbrž velika veči¬
na v zadregi. Ker smo Slovenci (seveda
upravičeno) užaljeni, ko na podelitvi
medalj na kaki mednarodni tekmi zara¬
di površnosti ali neznanja namesto slo¬
venske himne zaigrajo slovaško, je
prav, da se tudi sami poučimo, kje, de¬
nimo, ležita Litva in Latvija.

In ker se je mogoče veliko naučiti
skozi igro oziroma zabavo, smo za to¬
kratno številko Tima pripravili načrt za
izdelavo sestavljanke (slika 1), ki je igra¬
ča in učni pripomoček obenem, saj se
boste marsikaj o Evropski uniji naučili
že med njeno izdelavo. Obrisi držav so
zaradi pomanjšave in lažje izdelave se¬
veda precej poenostavljeni, kar še zlasti
velja za severni del Velike Britanije,
Dansko, Grčijo in Turčijo. Otoki Is¬
landija, Sardinija, Korzika, Sicilija in
Kreta so le nakazani; podobno velja za
pribaltski košček Rusije med Litvo in
Poljsko, pa Andoro, Švico in nekda¬
nje jugoslovanske republike. Vse te po¬
vršine lahko le narišete ali pa jih izrez¬
ljate in nato prilepite na podlago, da
bodo v pomoč pri sestavljanju. Zaradi
(pre)majhnega merila zemljevida na
njem tudi ni videti Liechtensteina,
San Marina in Vatikana. Naj nam ne
zamerijo!

Orodje

Ker sestavljanka ni zahtevna za izde¬
lavo, je primerna tudi za popolne začet¬
nike, ki imajo osnovni modelarski kom¬
plet: rezljačo z žagicami (št. 4 ali 5),
podložno mizico in mali ročni vrtalnik
s svedrom 1,5 mm. Poleg tega potrebu¬
jete le še risalno orodje, večji kotnik,
grob in fin brusilni papir, kombinirane
klešče ter čopič.

Material

Sestavljanka je narejena iz dveh 380
x 410 mm velikih kosov 4 ali 5 mm de¬
bele vezane plošče, ki ju morate prej
dobro obrusiti, pri čemer si lahko po¬
magate z električnim vibracijskim ali
tračnim brusilnikom (slika 13). Za lep¬
ljenje uporabite belo lepilo za les (npr.
UHU express ali UHU holz), za barvanje
pa katere koli barve - lahko tudi flo¬
mastre, vodene oziroma tempera barve
ali barvne svinčnike. Če se bodo s se¬
stavljanko igrali manjši otroci, ki bodo
kak košček po svoji znani navadi nesli
tudi v usta, je za zaščito ploščic, ki po¬
menijo posamezne evropske države,
priporočljivo uporabiti akrilne barve,
npr. Belinka ambient. Naprodaj so v
lončkih po 0,2 1, na voljo pa je 11 barv,
ki jih je mogoče med seboj poljubno
mešati. Ker so narejene na vodni osno¬
vi, so popolnoma nenevarne za zdravje,
zelo hitro se sušijo, gladko obrušeni po¬
vršini lesa pa dajo lep lesk. Nanašamo
jih s čopičem, ki ga na koncu speremo z
vodo. Ista tovarna izdeluje tudi brez¬
barvni lak na vodni osnovi, ki ga lahko
uporabite za zaščito vseh drugih delov
sestavljanke. Da bo ploščice mogoče
prijemati in prestavljati, uporabite bu¬
cike z večjimi glavicami ali plastične ri¬
salne žebljičke v obliki raznobarvnih
valjčkov, ki se uporabljajo npr. za pri¬
trjevanje listov na oglasne deske.

Izdelava

Izdelka se lahko lotite pri tehničnem
pouku, saj združuje večino temeljnih po¬
stopkov obdelave lesa: prerisovanje na
gradivo, vrtanje, žaganje z rezljačo, bru¬
šenje in barvanje. Risbo 2, ki je objavlje¬
na na prilogi, najprej prefotokopirajte in

Risba 2, ki prikazu¬
je načrt sestavljan¬
ke na desni, je v me¬
rilu 1:2 objavljena
na prilogi na sre¬
dini revije.

30

april 2004 lTEKE 8

co ter jo nato še na zgornjem delu vpeti
v rezljačo. Izžagajte najprej zunanji obris
in nato po vrsti vse meje med državami
(slika 3). Med žaganjem pazite na popol¬
noma navpičen položaj rezljače (pravo¬
kotno na obdelovanec!), sicer boste imeli
kasneje težave pri uporabi sestavljanke.

Na začetku smo omenili, da se boste
marsičesa o Evropski uniji lahko naučili
že med izdelavo sestavljanke. (Če ob
tem predse na mizo razgrnete pravi

5). Če se nikjer ne zatikajo, se lotite bar¬
vanja (slika 6). Pri tem vam seveda ni
treba nujno upoštevati barvne sheme s
slike 1, kjer je prva skupina članic po¬
barvana z zeleno, letos pridružene drža¬
ve z oranžno, države nečlanice z rume¬
no ter morja in jezera z modro barvo.
Okvir sestavljanke in vse tiste like, ki ne
pomenijo držav članic, z belim lepilom
za les prilepite na podlago z merami
380 x 410 mm (slika 7) in dobro stisni-

zemljevid, bo učinek še boljši.) Dokaj
hitro boste ugotovili, kako malo je prav¬
zaprav kolikor toliko ravnih odsekov
meja, ki ponekod potekajo kar po re¬
kah in gorskih grebenih. Prav tako ne
bo težko že na oko določiti, katera drža¬
va ima največjo in katera najmanjšo
površino, katera je najbolj razpotegnje¬
na, katera meji na največ drugih držav
članic EU itd.

Izžagane dele natančno obrusite
(slika 4) in jih poskusno sestavite (slika

Tračni brusilnik Black & Decker KA 85 in KA 85 EK

Električni ročni tračni brusilniki so
zelo primerni za brušenje grobih po¬
vršin, s katerih je treba odvzeti veliko
materiala, z uporabo finejšega brusil¬
nega papirja pa lahko površine tudi
povsem zgladimo. Z njimi je moč bru¬
siti površino lesenih, kovinskih in
plastičnih obdelovancev.

V naših trgovinah z električnim roč¬
nim orodjem sta naprodaj dva Black
& Deckerjeva tračna brusilnika - KA
85 in KA 85 EK (slika 13). Oba poga¬

nja 600-vatni motor, brusilna površi¬
na je velika 75 x 130 mm (oziroma
98 cm~), brusilni trak pa je širok 75
mm. Pri modelu KA 85, ki stane
21.960 SIT, se trak premika s stalno
hitrostjo 200 m/min, pri približno 8
tisočakov dražjem modelu KA 85 KE
pa zaradi v sprednji ročaj vgrajenega
elektronskega regulatorja lahko hi¬
trost vrtenja brusilnega traku na¬
stavljamo v mejah od 80 do 200 m/

min; to orodje je spravljeno v trdnem
plastičnem kovčku. Skupne lastnosti
obeh modelov so še vrečka za zbiranje
prahu, ki je nameščena ob zadnjem ro¬
čaju, priročna oblika ohišja, ki omogo¬
ča delo tudi na težje dostopnih mestih,
preprosta zamenjava brusilnega traku

ter njegovo samodejno nastavljanje
in napenjanje med delovanjem.

V trgovinah je mogoče kupiti do¬
datne brusilne trakove Piranha. V
eni škatli, ki stane 1.200 SIT, so trije
kosi z merami 75 x 475 mm. Na voljo
so tri različne zrnatosti: 40 (oznaka
X33099), 80 (oznaka X33101) in
150 (oznaka X33111).

.Nj

Ofl O

s >

ca co

- r- E

H

\5

Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah:

MERKUR, Gerbičeva 101, 1000 Ljubljana, tel. 01/200-06-20
MERKUR MOJSTER, Dunajska 125, 1000 Ljubljana, tel. 01/530-97-22
MERKUR MOJSTER, Trebušakova 5, 2000 Maribor, tel. 02/461-46-11
MERKUR, Mariborska cesta 162, 3000 Celje, tel. 03/543-27-88
MERKUR, Vipavska cesta 53, 5000 Nova Gorica, tel. 05/330-32-00
MERKUR MOJSTER, Šmarska cesta 2, 6000 Koper, tel. 05/611-40-29
MERKUR, Kočevarjeva 7, 8000 Novo mesto, tel. 07/371-84-48
MERKUR MOJSTER, Cesta krških žrtev 153 F, 8270 Krško, tel. 07/488-12-00

Na vašo željo vam bomo poslali:

□ katalog in cenik orodja
Black & Decker

□ cenik orodja DeWALT

□ cenik univerzalnega pribora Piranha

□ cenik Rotozip =

□ katalog Vrtni program mšl

Black&Decker

)mo poslali:

# BLACK&DECKER I

Električno orodje
za industrijo in obrt

i^MINICRAFT

www.g-mm.si

Opozorilo: Kdor ne želi izrezovati kupona in s tem poškodovati revije, naj ga pre-
fotokopira oziroma naročilo za kataloge pošlje po e-pošti: gmm@g-mm.si.

Ime in priimek:
Naslov:_

Poštna št. in kraj:.

TEJLE 8  april 2004

31

PRILOGA

te (slika 8), v preostalih 25 ploščic pa
v izvrtano luknjico s sekundnim ali
epoksidnim lepilom prilepite bucike
z nekoliko večjo glavico, ki jih prej s
kombiniranimi kleščami skrajšajte na
dolžino 4 mm (sliki 9 in 10). Če je le
mogoče, jih opremite z mednarodni¬
mi oznakami držav, ki jih izpišite s tan¬
kim črnim alkoholnim flomastrom ali
prilepljivimi črkami (letraset). Na kon¬
cu vse skupaj prelakirajte z brezbarv¬
nim lakom (slika 11).

Sestavljanka je narejena (slika 12) in
lahko jo začnete uporabljati.

Evrosestavljanka

Slovenija naj bi k mehanizmu me¬
njalnih tečajev pristopila prihodnje
leto, evro kot skupno valuto pa bo uve¬
dla leta 2007. Ob tem, da smo Slovenci
v zadnjem desetletju najprej prešli z
dinarjev na bone in nato na današnje
tolarje, se bomo morali dotlej nekako
privaditi še preračunavanju v evre ozi¬
roma njihovi stalni uporabi.

Tako kot vse stvari v javni uporabi
tudi za evro obstaja mednarodno spre¬
jeti znak (€), ki ima točno določene
(standardizirane) vse elemente in mere
oziroma razmerja (slika 14). Te je sicer
treba dosledno upoštevati, ko gre za
manj uradno uporabo, pa zahteve niso

več tako zelo stroge in je dovoljene tudi
nekaj umetniške svobode (slika 15). Po¬
goj je le, da znak ne izgubi svoje pre¬
poznavnosti.

Ena izmed takšnih, malenkost prire¬
jenih različic znaka za evro (risba 16)
nastopa tudi v nekoliko nevsakdanji se¬
stavljanki znaka za evro oziroma »evro-
sestavljanki«, ki jo lahko vidite na sliki
21. Namenjena je predvsem tistim, ki
jim iznajdljivost in potrpežljivost pri is¬
kanju prave rešitve nista tuja. Obrise
vseh osmih sestavnih delov z risbe 17

mineralnim oljem ali antičnim voskom
(slika 20); oboje izdeluje podjetje Sam¬
son Kamnik, d. o. o. Če koščke sestav¬
ljanke spravite v majhno vrečko iz bla¬
ga in jo zavežete z vrvico, izdelek lahko
uporabite tudi kot lično darilce.

Naloga je preprosta, vsaj slišati je
tako. Iz vseh 8 sestavnih delov je treba
sestaviti znak evra, kakršnega vidite na
risbi 16. No, za rešitev se je treba kar
nekoliko potruditi, saj so si nekateri se¬
stavni deli precej podobni med seboj,
poleg tega si ni mogoče pomagati z let¬
nicami v lesu, pa tudi to se ne ve, katera
stran posameznega koščka je sploh
zgornja ...

Da pri zlaganju sestavljanke ne bi
obupali, je na sliki 21 prikazana tudi
pravilna rešitev.

prekopirajte na 5 do
7 mm debelo poskob-
ljano, gosto raščeno
deščico smrekovega,
bukovega ali hrastove¬
ga lesa (slika 18). Po¬
magate si lahko tudi z
odstranljivim lepilom
in fotokopijo risbe 17,
ki jo po želji lahko
obenem še povečate.
Vse koščke natančno
izžagajte, obrusite in
prebarvajte s poljub¬
nim premazom za les
(slika 19), pred vlago
in umazanijo pa jih
lahko zaščitite tudi z

32

april 2004 8

IZDELEK ZA DOM

Ustvarjajmo s steklom (8. del)

Sobni steklenjak

MATEJ PAVLIČ

Ker se serija člankov Ustvarjajmo s
steklom  počasi bliža koncu, je v tem
prispevku opisana izdelava nekoliko
zahtevnejšega sobnega steklenjaka, ki
vključuje večino postopkov obdelave ste¬
kla, opisanih v dosedanjih nadaljevanjih.
Sobni steklenjak s slike 1 spada med tri¬
dimenzionalne vitraže, ki se po načinu
izdelave ne razlikujejo od ploskovnega vi-
traža, na primeru jaslic predstavljenega v
lanski decembrski števili Tima. Je pa pri
izdelovanju tovrstnih izdelkov, med kate¬
re spadajo tudi šatulje za nakit, vaze, sveč¬
niki, različne posodice in podstavki, senč¬
niki za svetilke ipd., dobro poznati nekaj
prijemov, ki olajšajo delo in privedejo do
uspešnega zaključka projekta.

Najprej si pripravite steklo. Ker je po¬
nudba velika, z izbiro ne bi smeli imeti te¬
žav. Glede na to, da mora priti skozi stene
izdelanega steklenjaka dovolj svetlobe, je
priporočljivo, da je vsaj njegov zgornji del
iz čim bolj prosojnega stekla. Približne
zunanje mere steklenjaka na sliki 1 so 300

x 300 x 130 mm, zasnovan pa je tako, da
imajo vsi sestavni deli ravne stranice, kar
precej poenostavi rezanje steklenih
plošč, brušenje in ne nazadnje tudi sestav¬
ljanje. Mere posameznih kosov so podane
v kosovnici, oblika ožjega in širšega okra¬
ska - iz njih je sestavljen spodnji pas - pa
je prikazana na risbi 2. Za prenašanje mer
na steklo uporabite ravnilo, kotnik in ta¬

nek alkoholni flomaster (slika 3). Upošte¬
vajte tudi smer vzorca, če je steklo vzorča¬
sto. Pri rezanju stekla se splača biti
čim bolj natančen, saj se je tako najlaže
izogniti zamudnemu popravljanju napak
z brušenjem. Če nimate električnega bru¬
silnika, si za silo lahko pomagate tudi z
grobim brusilnim papirjem, s katerim
obrusite vse robove stekelc (slika 4). Sle-

Wardov steklenjak

Že okrog 500 let pr. Kr. so naši predni¬
ki postavljali rastline pod steklene poso¬
de zvonaste oblike, da so jih lažje opa¬
zovali. O pravih rastlinjakih pa lahko
govorimo šele od leta 1827 naprej, ko
jih je povsem po naključju »izumil« lon¬
donski zdravnik Nathaniel Ward, ki je
bil tudi strasten botanik. Na vrtu za
hišo je postavil skalnjak s praprotmi in
drugimi rastlinami, v katerem je razi¬
skoval žuželke in gosenice. Da bi jih
lažje opazoval, je nekatere pokril s
steklenimi kozarci. Čez čas je na maj¬
hni površini zemlje pod kozarcem za¬
čuden opazil več zdravih poganjkov
praproti. Iz tega je sklepal, da s stek¬
lom pokrite rastline lahko uspevajo
celo v angleškem glavnem mestu , ki je
imelo zaradi številnih tovarn še bolj
onesnažen zrak kot danes. Ward je
nadaljeval svoje raziskave v majhnih
steklenjakih, ki so jih začeli imenova¬
ti »praprotnjaki« (angl. fern cases) ali
terariji (slika 16). Ker so ponujali
dobro zaščito pred hladnejšim ozrač¬
jem in izrazitimi podnebnimi spre¬
membami, so
gojitelji rast¬
lin za vrto¬
ve in parke
z njimi do¬
bili možnost
za prevoz in
vzgajanje ob¬
čutljivih trop¬
skih rastlin
v zanje manj
prijaznem oko
lju. Wardovi

steklenjaki v najrazličnejših oblikah in
izvedbah so postali zelo priljubljeni tudi
po domovih. Revnejši so se zadovoljili s
preprostimi različicami, bogatejši pa so
si seveda lahko privoščili tudi steklenja¬
ke v obliki pomanjšanega templja Tadž-
mahala ali brightonskih paviljonov;
skratka, vsako gospodinjstvo v viktori¬
janski dobi je imelo vsaj enega (slika
17). V zgodnjih 60. letih 19. stoletja so

Wardovi steklenjaki postali zelo moder¬
ni tudi v Združenih državah. Danes v
specializiranih delavnicah (ali bolje re¬
čeno studiih) še vedno izdelujejo ste¬
klenjake po naročilu (sliki 18 in 19), v
nekaterih trgovinah pa lahko kupimo
(seveda precej manj razkošne) stek¬
lenjakom podobne posode, ki so naj¬
večkrat namenjene domačemu gojenju
začimbnic.

V naših stanovanjih sedaj ni več potre¬
be, da bi v steklenjakih varovali rože
pred mrazom in slabim zrakom, zato
pa jih toliko bolj ogrožajo cigaretni
dim, prezračevalne in klimatske na¬
prave ter centralno ogrevanje. Bolj ob¬
čutljive rastline zato še vedno mnogo
bolje uspevajo v varnem steklenem
zavetju in so skupaj z njim stanovanju
v še večji okras (slika 1).

mr 8  april 2004

33

di oblepljanje se¬
stavnih delov s 6,4
mm široko samo¬
lepilno bakreno
folijo (slika 5) in
glajenje robov z
gladilko (slika 6).

Izdelava ste¬
klenjaka poteka
po sklopih, pri če¬
mer morate naen¬
krat sestaviti vse
tiste koščke ste¬
kla, ki tvorijo eno
stranico od vrha
do dna rastlinjaka.

Glavni pripomo¬
ček pri tem delu
je ustrezno velik
kos iverala. Nanj
vzdolž dveh so¬
sednjih stranic z
majhnimi lesnimi
vijaki privijte dve
bukovi letvici s
prerezom 10-15 x 30 mm, ki morata biti
pravokotni druga na drugo. V dobljeni kot
sedaj drugega poleg drugega položite
koščke stekla in jih utrdite z manjšo let¬
vico, ki jo na podlago pribijete z nekaj
manjšimi žebljički. Da bi se cin lepše razlil,
s čopičem na vse stike nanesite spajkalno
tekočino (slika 7), katere namen je, da raz¬
masti površino in s tem zagotovi enako¬
merno razlivanje cina. Spajkalnik nastavite
na stik, približajte žico cina in počakajte,
da se stali (slika 8), nato pa konico skupaj z
žico vlecite vzdolž stika. Ne zadržujte se

stane žleb v obliki črke V, ki ga nato zali¬
jete s činom. Če je le mogoče, naj vam
pri spajkanju kdo priskoči na pomoč, saj
je s samo dvema rokama težko hkrati dr¬
žati spajkalnik, žico cina in še krhko
ogrodje v najbolj ustreznem položaju. S
konico spajkalnika obvezno prevlecite
tudi vse stike na notranji strani. To mora¬
te storiti, še preden na plašč prispajkate
pokrov in dno.

Gotovo ste opazili, da med risbami ni
obrisa pokrova in dna, ampak je v ko¬
sovnici navedena le mera 300 x 130 mm.

predolgo na enem mestu, saj steklo zaradi
pregretja lahko poči, pač pa vlecite spaj¬
kalnik počasi in nepretrgano, brez pre¬
sledkov. Le tako bo stik enakomerno zaob¬
ljen. Ves postopek ponovite še na hrbtni
strani, nato pa s staljenim činom prevle¬
cite tudi robove.

Ko ste s tem delom gotovi (slika 9),
pride na vrsto sestavljanje (slika 10). Naj¬
prej pravokotno na hrbet, ki ste ga že
prej sestavili iz 9 delov, postavite obe ož¬
ji stranici. V ustreznem položaju ju naj¬
lažje obdržite tako, da ju na nekaj mestih
zlepite s koščki navadnega ali ličarskega
lepilnega traku. Nato na zgornjem in
spodnjem koncu s spajkalnikom nanesi¬
te kapljico cina. Tako elementa po potre¬
bi še vedno lahko premaknete ali v skraj¬
nem primeru celo razstavite. Enako pote¬
ka vse nadaljnje sestavljanje (slika 11) - z
izjemo vratc, ki morajo ostati neprispaj-
kana. Zelo pomembno je, da se po dve in
dve stranici vedno stikata samo na notra¬
njem robu, saj tako na zunanji strani na-

Ne gre za napako, temveč za zavestno od¬
ločitev, ki ima zelo preprost razlog. Pri še
tako natančnem sestavljanju več delov v
celoto namreč vedno pride do malenkost¬
nih odstopanj - toliko bolj, če gre za prve
korake v zanimivi svet izdelave tridimen¬
zionalnih vitražev. Ker se torej zgornji in
spodnji obod rastlinjaka gotovo za kak
milimeter razlikujeta, ne bi imelo nobene¬

ga smisla vnaprej izrezati dno in pokrov,
ki se potem ne bi prilegala odprtinam. In
kako potemtakem »ukrojiti« oba kosa
tako, da bosta ravno prav velika? Kos ste¬
kla položite na mizo in nanj ob enem rav¬
nem robu postavite plašč rastlinjaka. S
tankim alkoholnim flomastrom z zunanje
strani očrtajte vse stranice in z nožem za
steklo izrežite kos, ki mora biti na vseh
straneh približno 2 mm manjši. Oblepite
ga z bakreno folijo in prispajkajte na nje¬
govo mesto (slika 13).

V dosedanjih člankih še nikoli nismo
omenili steklenih kapelj - kot gumb veli¬
kih okroglih koščkov stekla, ki jih je mo¬
goče uporabiti v samostojni obliki (npr.
kot nakit) ali kot okrasni dodatek pred¬
metom iz stekla. Ta možnosti je prikazana
tudi pri našem tokratnem projektu, kjer
steklene kaplje služijo kot okrasni ele¬
ment, obenem pa prekrivajo stike vrhov
štirih trikotnih koščkov stekla, iz katerih
je sestavljen spodnji del plašča steklenja¬
ka. Vsem šestim kapljam morate obrusiti

april 2004 TIKI 8

34

rob in ga oblepiti z bakreno folijo. Z gla-
dilko previdno zgladite vse gube, nato pa
bakreno površino premažite s spajkalno
tekočino in na tanko pospajkajte. Ves po¬
stopek priprave je prikazan na sliki 12.
Kaplje na koncu prispajkajte na njihovo
mesto (slika 13).

Ostala je še pritrditev vratc na stekle¬
njak. Na sliki 14 je prikazana preprosta,
vendar učinkovita izvedba s pomočjo

IZDELEK ZA DOM

f\

-In m

koščkov 1-1,5 mm debele bakrene elek-
tričarske žice, s katere snemite plastično
izolacijo. Vsak tečaj je sestavljen iz dveh
delov. Prvi košček žice na enem koncu s
koničastimi kleščami zvijte v zanko in ga
prispajkajte na ohišje, drugi košček, ki
naj bo raven in dolg okrog 25 mm, pa
prispajkajte na spodnji rob vratc tako, da
bo 2-3 mm štrlel čezenj. Da se vratca ne
bi sama od sebe odprla (in seveda razbi¬
la), naredite majhen zapah. Na sliki 14
lahko vidite preprost zapah iz žice. Potis¬
njen je skozi luknjico, ki je izvrtana skozi
režo med obema kosoma stekla nad od¬
prtino. Na notranji strani je na žico pris-
pajkan košček bakrene pločevine, na zu¬
nanji pa obroček iz žice. Zapah se mora
namreč prosto vrteti.

Čeprav je to lažje reči kot narediti, je
treba narejeni izdelek (slika 15) sedaj še
umiti z gobico in čistilom za posodo ter
dobro sprati pod tekočo vodo, da z njega
odstranite ostanke kislin, maščobe in dru¬
ge umazanije. Ko ga obrišete in posušite,

vse pospajkane površine zdrgnite s ko¬
smom vate, prepojenim s črno ali rdečo
patino. Prva spremeni bleščečo barvo cina
v sivočrno (oziroma podobno svincu),
druga pa v rdečerjavo ali podobno bakru.
Ko se patina posuši, izdelek znova sperite
(hja, žal res ne gre drugače) in osušite. Da
bi preprečili nadaljnjo oksidacijo in omo¬
gočili lažje čiščenje oziroma vzdrževanje
steklenjaka, ga na koncu zaščitite s tekoči¬

no proti oksidaciji, ki je na voljo tudi v ob¬
liki pršila.

Steklenjak je dovolj velik, da vanj lah¬
ko spravite tri manjše lončke s cvetlicami

KOSOVNICA

Spodnji pas:

srednji pas:

zgornji pas:
dno, pokrov:

2 kosa 64 x  80 mm (glej besedilo in risbo 2!), 4 kosi 88 x  80 mm,

3 kosi 96 x 80 mm;

2 kosa 64 x 130 mm, 2 kosa 88 x 130 mm, 1 kos 176 x 130 mm (glej besedilo!),

3 kosi 96 x 130 mm;

2 kosa 64 x 90 mm, 4 kosi 88 x 90 mm, 3 kosi 96 x 90 mm;

2 kosa 300 x 130 mm (glej besedilo!).

ali začimbnicami (slika 1), odprtina na
sprednji strani pa omogoča zračenje, zali¬
vanje in čiščenje.

Serijo člankov »Ustvarjajmo s ste¬
klom« pripravljamo v sodelovanju s
kamniškim podjetjem Promai, d. o. o.,
tel. 01/839-53-60, ki brezplačno pri¬
speva vse potrebno orodje in gradivo
za izdelavo predstavljenih izdelkov.

Tehniška založba Slovenije je pred časom izdala knjigo »Mali vrtnar« - ču¬
dovit vodnik za prve poskuse v vrtnarjenju. Med številnimi nezahtevni¬
mi, poučnimi in zanimivimi vrtnarskimi projekti, ki se jih najmlajši lahko
lotijo tako na prostem kot v stanovanju, je opisana tudi izdelava praprotne¬
ga vrtička v stekleni buči (slika levo). Bogato ilustrirana knjiga formata
21 x 25 cm ima 32 strani in stane 2.502 SIT, naročniki revij TIM  oziroma
Življenje in tehnika  pa jo dobijo za 20 %  ceneje, torej že za 2.002 SIT.

Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana,
p. p. 541, tel.: 01/479 02 25, brezplačna številka: 080 17 90,
faks: 01/479 02 30, e-pošta: info@tzs.si,
spletna knjigarna: http://www.TZS.si

ITTKE 8  april 2004

35

Pojoči zvonček

MELITA BLATNIK

ZA SPRETNE ROKE

Ko si želite polepšati naporen dan in
se za nekaj časa umakniti od knjig, pojdite
v domačo delavnico. Če imate to srečo, da
je tam še kdo, da vam pomaga, lahko sku¬
paj izdelata kaj lepega: na primer figurico
v obliki zvončka, ki bo v okras doma na
polici, lahko pa ga podarite ter z njim raz¬
veselite osebo, ki jo imate radi.

Ta zvonček je sicer le okrasek, ki pa
nas spominja na prave zvončke, take, ki
prav zdaj veselo poganjajo vsepovsod
naokoli.

Izdelava figurice je preprosta, poleg
dobre volje potrebujemo le nekaj drobne¬
ga materiala, ki ga prav gotovo najdemo v
domači delavnici, pa tudi zahtevnejšega
orodja pri tem opravilu ne bomo potre¬
bovali.

Pred delom si najprej narišimo risbo,
ki nam bo v pomoč pri izdelavi. Sledi pri¬
prava materiala, vključno s pripomočki in
orodjem, da med delom ne bomo zaprav¬
ljali časa z iskanjem.

Pri delu potrebujemo:

• varilno žico ali žico iz aluminija
debeline 3 mm,

• aluminijasto oziroma jekleno ploče¬
vino debeline 0,6 mm,

• kos jeklene pločevine 40 x 40 mm,
debeline 1 mm,

• jekleno kovico debeline 4 mm, dol¬
go 16 mm,

• nekaj barve za kovino oziroma bar¬
vo v pršilki.

Od osnovnega orodja oziroma pripo¬
močkov za obdelavo kovin potrebujemo še:

• namizni primež,

• ročno žaga za kovine,

• ročne škarje za pločevino,

• komplet ključavničarskih pil,

• ključavničarsko kladivo,

• različne klešče,

• ročni vrtalnik

• vijačni sveder 0 3,2 mm.

Podstavek

Ker bo izdelek sestavljen iz treh de¬
lov, jih bomo izdelali posamično ter nato
sestavili.

Za podstavek uporabimo kos jeklene
pločevine, debele približno milimeter.
Material zarišemo ter ga z ročnimi škarja¬
mi za pločevino izrežemo po zarisanih čr¬
tah. Porežemo še vogalčke in posnamemo

Slika 2.

vse ostre robove. Postopek je dokaj pre¬
prost. Kljub temu si pri delu s pločevino
nadenimo zaščitne usnjene rokavice ter
delajmo previdno, da se ne poškodujemo.

Nosilec

Nosilec ima obliko stebla z dvema
listoma in ga izdelamo iz žice debeline
3 mm. Izberemo aluminija¬
sto žico, ki je mehka in je
ravnanje z njo preprosto.
Od osnovnega orodja po¬
trebujemo le klešče. Žico
začnemo ovijati na spod¬
njem delu in sicer tako, da
napravimo dva ovoja okoli
okroglega jekla ali jekle¬
ne cevi premera približ¬
no 0 30 mm. Za preprostej¬
še vpenjanje v steno cevi
izvrtamo luknjo premera
0 3,2 mm.

Žico iztaknemo iz cevi
ter jo s kleščami zakrivimo
stran od ovojev pod kotom
90°. Sledi malo zahtevnejše
oblikovanje listkov, ki sta
lahko poljubne velikosti,

Slika 1.

Slika 3-

Slika 4.

vendar naj bosta spodaj poravnana. Nato
žico zakrivimo spet proti vrhu, tako kot
po začetnem ovijanju. Zgornji lok lahko
zakrivite s pomočjo kosa debelejše cevi
ali s kleščami. Napravimo še kljukico, na
katero bomo kasneje obesili zvonček.

Zvonček

Za izdelavo uporabimo tanko alu¬
minijasto pločevino.

Plašč najprej s svinčnikom zarišemo
po predlogi na načrtu. Nič ne bo narobe,
če bomo obliko nekoliko spremenili ter
izdelek oblikovali po svoji zamisli. Nato
določimo sredino dela, ter vanj izvrtamo
luknjo 0 3,2 mm. Plašč z ročnimi škarjami
za pločevino izrežemo po črtah in posna¬
memo vse ostre robove. Pri tem opravilu
bodimo še posebej pozorni.

Pri upogibanju pločevine si pomaga¬
mo s kosom kvadratne cevi in kladivom.

Izdelamo še dva obročka. To naredimo,
tako, da žico ovijemo okrog jeklene palice
premera 5 do 6 mm. Pri navijanju se bo žica
pojavila v obliki vzmeti, ki jo na eni strani
prežagamo, da nastanejo obročki.

april 2004 TCK.1 8

36

Slika 6.

Iz 40 mm dolgega kosa žice ukrivimo kaveljček v oblike črke S.

Za kembeljček uporabimo kar jekleno kovico premera 0 4 in
dolžine 16 mm, ki jo na koncu stebla rahlo sploščimo, zatočkamo
ter vanjo izvrtamo luknjo 0 3,2 mm.

Dele s pomočjo kaveljčka in obročkov sestavimo ter obesimo
na podstavek. Pravo podobo bo figurica dobila šele, ko jo prebar¬
vamo z barvo za kovine. Za konec ne pozabimo preizkusiti, kako
zvonček zvoni.

UHU

SEKUNDNA (TRENUTNA) LEPILA

Močna in hitra lepila z natančnim nanašanjem, primerna za
lepljenje trdih materialov z gladko, nevpojno površino, kot so
umetne snovi (PVC,ABS), jeklo, železo, barvne kovine, porcelan,
les, guma, ipd. Zaradi zelo močnega in trdnega spoja so manj
primerna za mehke, vpojne in elastične snovi (oblačila, usnje).
SEKUNDENKLEBER je tekoče lepilo v varčni pipeti,V GELU
je odlično za lepljenje na nagnjenih površinah, S ČOPIČEM pa
idealno za lepljenje majhnih in velikih ter tudi navpičnih površin.
SUPER GLUE, cianoakrilatno brezbarvno trenutno lepilo, je
primerno za natančno lepljenje manjših površin. Površini se
morata pri lepljenju tesno prilegati, ker cianoakrilatna lepila ne
zapolnijo prostora.

UNIHEM d.o.o.

www.unihem.si

g/isiisk/ 1 OHiem  *. o. o.

Trgovsko podjetje

GASILSKA OPREMA d. o. o.

Trgovina »MLADI TEHNIK«

BTC - hala D, Šmartinska 152, 1000 , Ljubljana
Tel.: (01) 541-00-50, faks: (01) 585-13-55
Odprto: vsak delovni dan od 9.00 do 20.00
Modelarska trgovina predvsem za modele letal,
avtomobilov in čolnov na električni pogon.

Osnovni material: balzov furnir in letvice, smrekove letvice,
kovinske cevke in žice, lepila, japonski papir, prekrivne folije,
elektromotorji, krmilniki hitrosti, RV-naprave in deli naprav,
akumulatorji...

Modeli letal, čolnov in avtomobilov
Makete starih lesenih ladij
Plastične makete in pribor za diorame
Male železnice s priborom

Prodajamo izdelke proizvajalcev: MULTIPLEX. HITEČ, KONTRONIK, ACADEMT, THUMPETER, IKARUS, JAMARA, LRP,
RILLING BOATS, MP-JET, MEGA MOTORS. MEHANO. FALLER, ELECTROTREN, CORALLT in drugih.

PONUDBA MESECA:

Trikanalna RV-naprava Hiteč neon z dvema

mikroservomehanizmoma MS-55 .25.200 SIT

Servomehanizem Hiteč MS-125MG (30 x 20 x 10 mm),

24 g, 3,0 kg/cm. 9.400 SIT

Akumulatorji Li-po Konion, 1150 mAh, 41 g, 4,1-4,2 V. 2.600 SIT

Cene veljajo na dan izida revije!

.mr 8  april 2004

37

Glicinije iz papirja

ALENKA PAVKO - ČUDEN

Prava pomlad je čisto zares tu in na¬
stopilo je obdobje cvetenja. Ker nas
spomladi ponavadi doleti dež in z njim
dolgočasni popoldnevi, je to pravi čas
za igre s papirjem. V spomladanskem
duhu se lahko lotite izdelave papirnatih
rož. Tokrat so na vrsti glicinije. To so
okrasne ovijalke s svetlomodrimi cveto¬
vi, ki visijo v grozdih. S pregibanjem
tankega, npr. japonskega papirja lahko
izdelate celo vrsto cvetov in pripadajo¬
čih pecljev, vse skupaj pa sestavite v
podolgovato socvetje.

Potrebujete prosojen, ne premehak
papir pastelnih barv, zelen papir za
peclje, steblo in zelene liste ter škarje
ali modelarski nož in lepilo (slika 1).

Slika 1. Potrebščine za izdelavo glicinij iz
papirja

Za cvet si pripravite kvadrat iz tanke¬
ga papirja velikosti približno 7x7 cm.
Preganite ga po diagonalah (slika 2).

Slika 2. Papirni kvadrat najprej preganite
po diagonalah.

Diagonalno preganjeni kvadrat na
vsaki strani še dvakrat preganite na po¬
lovico in četrtino, kot kaže slika 3.

Slika 3 • Preganjeni kvadrat na vsaki strani
še dvakrat preganite.

Označena robova sploščite in po na¬
kazani najbližji črti pregiba zapognite
tako, da dobite trirogeljno obliko cveta
(sliki 4 in 5).

Slika 4. Diagonalno na pol preganjeni kva¬
drat preganite takole.

Slika 5. Kvadrat dobi trirogeljno obliko.

Spodnjo konico cveta zapognite
navzgor, kot kažeta sliki 5 in 6.

Slika 6. Spodnjo konico zapognite navzgor.

Cvet prepognite čez polovico, kot
kaže slika 7.

Slika  7 . Izdelavo cveta končajte z vzdolž¬
nim pregibom po sredini.

Slika 8. Izgotovljeni cvet glicinije

Na enak način izdelajte celo vrsto
cvetkov. Za en grozdast cvet jih potre¬
bujete najmanj dvajset. Nato se lotite iz¬
delave cvetnih pecljev. Zanje seveda
potrebujete zelen papir.

Pravokotnik velikosti približno 2 x
4 cm vzdolžno preganite čez pol in vrh¬
nja vogala zapognite diagonalno ter
navzdol, kot kaže slika 9.

Slika j). Pravokotnik najprej vzdolžno pre¬
ganite po sredini, vrhnja vogala pa zapog¬
nite navzdol.

38

april 2004 'TTSTi

Papir na vsaki strani še enkrat pre¬
ganite vzporedno s poševnima zgornji¬
ma robovoma (slika 10).

Slika 10. Papir na vsaki strani še enkrat
preganite vzporedno z robom.

Papir po nakazanih pregibnih črtah
(slika 10) zgibajte, kot kažeta sliki 11
in 12.

Slika 11. Papir zgibajte po nakazanih pre¬
gibih, ...

Slika 12. ... da je videti takole.

Pecelj na vsaki strani vzdolžno pre¬
ganite navznoter in na polovico (slika
13) ter še enkrat vzdolžno po sredini
(slika 14).

Slika 13■ Papir na vsaki strani prepognite
do sredinske črte...

Slika 14.... in še enkrat vzdolžno na pol.

Narejen pecelj je videti takole (sli¬
ka 15).

Slika 15- Izdelani pecelj

V vsak cvet zataknite pecelj in spoj
utrdite z lepilom (slika 16).

Slika 16. Sestavljanje peclja in cveta

Za steblo potrebujete zelen kos trše¬
ga papirja velikosti približno 4 x 25 cm.
Pripravite si lahko tudi dvojno plast pa¬
pirja, ki ste ga uporabili za peclje.
Vzdolžno ga prepognite napol ter na
vsaki strani še enkrat do sredinske črte
kot kaže slika 17. V nastalo gubo vtak¬
nite pecelj s cvetom, ga točkovno pri¬
lepite, ovijte okrog stebla in znova prile¬
pite. Spoj začasno utrdite s ščipalko za
perilo. Pazite, da se ne bo tudi ta prilepi¬
la na steblo! Cvetove nizajte tako, da
bodo gledali v vse smeri; peclje ovijajte
enkrat navzgor, drugič spet navzdol.
Preden jih utrdite z lepljenjem, preveri¬
te dolžino peclja in jo po potrebi skraj¬
šajte; prilagoditi jo je treba dolžini ovoja.

Slika 17. Priprava stebla

Slika 18. Nizanje cvetov na steblo

Ko nalepite vse cvetke socvetja, vsak
cvet s prsti oblikujte, da ne bo sploščen
in bo videti polnejši. Na koncu se lotite
še izdelave zelenega lista. Iz zelenega pa¬
pirja izrežite obliko lista, ki naj bo dolg
približno toliko kot grozdasti cvet in ši¬
rok približno za polovico dolžine. Prega¬
nite ga vzdolžno po sredini in nato še
enkrat vzporedno z vzdolžnim pregi¬
bom, da dobite okrepljen sredinski del -
listno žilo. V list poševno zarežite skoraj
do sredine, da dobite rese. Prek njih na¬
rahlo potegnite s topim robom Škarij, da

Slika 19. Glicinija iz zgibanega papirja

se papir upogne. Bodite previdni, da jih
ne odtrgate. Na koncu si pripravite še
debelejši kos papirja velikosti 6 x 20 cm
in ga zgibajte po predlogi na sliki 17.
Vanj vtaknite grozdasti cvet in zeleni list
ter ju prilepite. Glicinija iz zgibanega pa¬
pirja je lep okras darilnemu zavitku ali
čestitki.

TTE.1 8  april 2004

39

»Elastična« voda

MIHA ZOREC

Voda ima veliko zanimivih lastnosti,
ki večinoma izvirajo iz bipolarne oblike
njenih molekul. Kapljevine s tako obli¬
kovanimi molekulami imajo prav po¬
sebno lastnost, ki jo imenujemo povr¬
šinska napetost. Privlačne sile med bi¬
polarnimi molekulami namreč pridejo
najbolj do izraza na površini kapljevine;
videti je, kot da bi bila površina prekri¬
ta z nevidno elastično opno. Njihovo
delovanje si lahko ogledamo s prepro¬
stim poskusom. V manjši kozarec do
vrha nalijemo vodo (slika 1), nato pa

začnemo vanj previdno spuščati kovan¬
ce in opazujemo gladino vode. Že po
dveh kovancih postane gladina vidno
izbočena (slika 2), vendar to še ni ko¬

nec - v kozarec lahko spravimo vsaj pet
ali šest kovancev, pri tem pa se kljub
močno izbočeni gladini voda še vedno
ne razlije čez rob kozarca (sliki 3 in 4).
Površinska napetost je dovolj močna,
da na gladini vode zadrži celo predme¬
te, ki sicer ne plavajo (slika 5). Če na
vodno gladino previdno položimo žič¬
no sponko, ta ne bo potonila, temveč
bo plavala na gladini, ki pa se bo zaradi

njene teže vidno vbočila. Za iz¬
vedbo tega poskusa si moramo
iz kosa tanke žice (npr. žične
sponke) izdelati preprosto dr¬
žalo, s pomočjo katerega lahko
predmete polagamo na vodno
gladino. Položiti jih moramo
namreč čim bolj vodoravno,
tako da se njihova teža kar naj¬
bolj enakomerno razporedi po
gladini. Z nekaj spretnosti lah¬
ko do plavanja pripravimo ši¬
vanko, risalni žebljiček in celo
manjši kovanec.

UGODNOSTI IN NAGRADE
ZA NAROČNIKE REVIJE TIM

Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo
prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška za¬
ložba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana.

Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespreme¬
njeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in pri¬
ročnikov naše založbe.

Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. aprila 2004 prispele na
naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad.

Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri. To so: Brigita Stropnik, Bile-
čanska 5, 1000 Ljubljana, Iztok Osolnik, Godič 80 d, 1242 Stahovica, in
Marko Poljane, Sebenje 94, 4294 Križe. Čestitamo!

NAROČILNICA

Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici.
Ime in priimek:

Naslov:

Poštna številka in kraj:

Datum: Podpis:

Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani.

40

april 2004  TIRE

V D3JIKT3VU

1. Slavna Tamiyina lastovka me-262 z zanimivo kamuflažo je delo
Novomeščana Toneta Furlana, ki se je s pričujočim izdelkom na
lanskem državnem prvenstvu pomeril v disciplini letalskih dioram.

2. Nejc Novak je po Timovem načrtu izdelal model jadralnega leta¬
la harlekin. Vanj je vgradil Graupnerjev motor speed 500 BB race,
ki ga napaja 7 celic Sanyo 1100 mAh. Model je voden po višini in
smeri ter krmili vrtljaje motorja.

3. Figura partizana, osvoboditelja Trsta, z naslovom »Trst je naš« v
merilu 1 : 35 je delo Luke Jančiča. Kot je pri Luki v navadi, je tudi
tokrat posegel po gradivih za predelavo in ustvaril veren posnetek
resnične osebe.

4. Model ozkotirne lokomotive T.4 v merilu 1 : 4 je leta 1989 izde¬
lal Uroš Filiplič, referent za vozila v Železniškem muzeju SŽ. Model
z močjo 5 KM tehta 220 kg. Po ravnini lahko vleče 2,5 t težak vlak,
doseže pa najvišjo hitrost 15 km/h. Do danes je prevozil okoli 4000
kilometrov, za kar je bilo porabljenega več kot štiri tone premoga.

5. Dirkaška subaru impreza WRC2001 je delo hrvaškega maketarja
Ranka Frke. Z njo je mladi Rečan osvojil prvo mesto na lanskem
odprtem slovenskem DP v plastičnem maketarstvu.

Foto: N. Novak, A. Kogovšek in L Kuralt

B(St im* Tk

natančno enal«^
DNK kot izvorna'
žival in je neke vr

bila rojena
predstavilit

2  Nato vzamejo telesno celico
druge osebe, na primer
celico kože. —

... ženski vsadijo v maternico,
kjer prične rasti.

UČNO GRADIVO
ZA IZBIRNI PREDMET

GENETIKA

Zahtevno znanstveno področje je
predstavljeno na prijeten in razumljiv način.
Knjiga vsebuje privlačne barvne fotografije,
ilustracije in nazorne sheme, ki prikazujejo
položaj genov in delovanje celice. Navedeni
so tudi naslovi spletnih strani z dodatnimi
poučnimi informacijami in slikami, ki jih je
mogoče uporabiti pri pouku.

V knjigi so predstavljene vznemirljive aktualne
teme, kot so kloniranje, gensko spremenjena
hrana, genski inženiring, projekt Človeški
genom, gensko zdravljenje, oblikovanje otrok,
testiranje DNK in podobno, zato je zelo
zanimiva za vsakogar, ki ga to področje
zanima.

64 barvnih strani,

21,6x 27,5 cm
Cena: 2.990 SIT

Kako se klonira

Slike prikazujejo, kako bi
lahko klonirali človeka.
Namesto združitve DNK
obeh staršev (glej stran
19) se pri kloniranju
prepiše le DNK enega
starša.

Znanstveniki ženski
vzamejo jajčno celico fr
H id ■* n J0 odstranijo
njeno DNK.

jajčna celica_

brez DNK

SPLETNE POVEZAVE

Kloniranje zarodnih
celic

Zarodne celice so
celice v zarodku, ki se
lahko razvijejo v katero koli
vrsto telesnih celic. Lahko bi
jih uporabili za popravilo
poškodb na telesnih organih.
Sedaj že lahko naredijo
zarodne celice, ki se ujemajo
z bolnikovo DNK, tako da iz
tega bolnika klonirajo zaro¬
dek. Potekajo pa burne pole¬
mike o etiki takega početja.

Prihodnost kloniranja

V prihodnosti bo morda klo¬
niranje primeren način za
razmnoževanje rejnih živali.
Znanstvenikom bo lahko
pomagalo rediti identične ži¬
vali za raziskovanje. In čeprav
je nezakonito, znanstveniki
v mnogih državah še vedno
nadaljujejo z raziskavami
o kloniranju človeka. Morda
bo nekoč kloniranje običajen
način spočetja otrok.

Kaj je klon?

Kloniranje

K loniranje pomeni izdelovanje
kopij živih bitij s kopiranjem nji¬
hove DNK. Dolgo je bilo to poveza¬
no z zgodbami znanstvene fantastike
sedaj pa je to znanstvena stvarnost.

Ovca Do!!y

Klon je živo bitje, ki je na¬
tančna kopija drugega živega
bitja. Nekatera bitja, kot je
na primer hidra, se naravno
klonirajo. Rastlino lahko klo¬
niramo tako, da iz nje naredi¬
mo potaknjence. So tudi
ljudje, ki imajo natančno
enako DNK - enojajčni dvoj¬
čki. Toda načrtovano znan¬
stveno kloniranje se je pričelo
šele v zadnjem času.

Klonirani ljudje bi bili videti enaki, kajti
imeli bi natančno enako DNK.

Kakorkoli že, večina držav
je prepovedala t. i. »raz¬
množevalno« kloniranje
človeka za ustvarjanje
otrok. Za mnoge je ne-
/ sprejemljivo, da umetno
M j  ustvarjamo novo življenje
ali da ustvarimo otroka, ki
H sam nima možnosti odlo-

I .-.

Leta 1 997 so znanstveniki

na Škotskem objavili, da jim

je uspelo ustvariti klonirano
ovco. To je bila svetovna
novica, kajti prvič so klonirali
zdravega sesalca iz drugega
odraslega sesalca. Odkar se
je rodila Dolly, so klonirali
še mnogo drugih sesalcev,
vključno z biki, mišmi, zajci
in redko vrsto divjega
goveda.

Večina znanstvenikov se
strinja, da bi metoda, ki so jo
uporabili pri kloniranju ovce
Dolly, delovala tudi pri člove¬
ku. Nekateri ljudje želijo klo¬
nirati ljudi zato, ker enostav¬
no želijo dobiti otroke na ta
način, ali celo, ker v tem
vidijo možnost nadomestila
za otroka, ki je umrl. Nekateri
bi radi le poskusili, ali deluje.

\ \

Kloniranje človeka

Z obravnavo celice, kromosomov in DNK, genov in genomov, mutacij in modifikacij, dednih bolezni ter pozitivnih in negativnih strani
razvoja genetike knjiga pokriva nekatere vsebine iz učnega načrta za biologijo in izbirni predmet Genetika.

Tehniška zalozba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541,
brezplačni telefon: 080-17-90, faks: 01/4Z-902-30
e-pošta: info@tzs.si, spletna knjigarna: www.tzs.si

Tehniška založba Slovenije

'Jf

o

o

a

u

&

JS

»3

H

fr*

O

O

(N

U

a

Tt

H

► 4

fr*

M

<7

2

N3

' -X- '

__ A i

o < o

< ~ CL

;; Q< c/)

^ 0

5  ^

fll

“ 0
^ O N

9  < (D
Š’ O' P

8 0  O

k,  w  “
CQ g- _v

S g- «

3  o !

° 5-^

(O O N
flj"CQ <D

< 0  <
O < O

O

o<

77

O

<

Q3 cn

©' '

9. C/3'

c/) 0
-o 3-

O 3
0)

^ °

! S

77 03

O “

< -»■
k 03

8

13 '
—-D
0 —
TJ  3
O C/3
77

7T ©
O 77

O 1

Sp

< -*>

03 -4

03

0

O

CQ_

03

<

O

3

o

r-fr

0
—1

73

D

1

N3

O)

0

N

0

O
0
—i

N

0

ca

o

<

O

■^J

0

TJ

3

O

Ql

0

0

77

00

0

0 <

0

Hh

77

0

CD

3

o

0

1

73

O

CD

O

-P^

O

TJ

D

0

N

0

C/><

o<

0

N

0

O

0

N
0  0
* O

77

-»> 0

! CL
_ 0
3

0
N

® cn

o '

0

N

0

3

0

O

g

§■ 5L

3 3

C

3

0

3

O

O.

0

0

77

66J5

75675 (1. stopnja)

29625

N>

O

OD

M

T3

n

d

KI

O

►J

K *

n

M

*o

ti

K

O

C

4 *-

K

Pogled od spodaj Pogled od zgoraj

povečano

TEJI 8  • april 2004 • 23

KOSOVNICA (2. del)

x

21

22

Sestavljanka -
Slovenija v EU

Merilo 1: 2

Konstruiral: Matej Pavlič

s

23

J-L

24

M


CY

Risba 2.

april 2004 I  |_ TELE 8  • april 2004 • 19