314
Bakreni vitrijol v trtarstvu in javno
zdravstvo.
Sp. Iv. Bolle,  ravnatelj  e. kr.  poskušališča za svilars tvo in vinarstvo v Gorici.
Po mnogih izkušnjah v preteklih petih letih na Francoskem, v Avstriji in v Italiji bi bilo misliti, da je minila vsa bojazen, da bi utegnila nastati kaka nevarnost javnemu zdravstvu vsled uporabljanja bakrenega žvep-lika v boji proti peronospori.
V resnici zagotavljajo najveljavnejši kemiki na podlogi natančnih preiskav produceutom in konsumeutom, da se ni prav nič bati, da bi se v grozdji ali v vinu takih trt, ki so bile škropljene z bakreno-apneno zmesjo, nahajalo toliko bakra, da bi šitodilo zdravju. Če se je tudi jako občutljivim Kemičnim reakcijam pokazalo kaj take rude, bila je njena množina veudar zelo majhna, manjša nego desetiuka miligrama v litru vina. Proti takim množicam se niso upirali niti zdravstveni specijalisti niti m oral ne skupščine, niti gosposke, kojim je skrbeti za javno zdravstvo, pa tudi niso imele povoda, da bi bile postopale s prepovednimi naredbami. Z bakreno-apneno zmesjo so začeli v kratkem povsod škropiti, nikdar ni bilo prilike tožbam, in tako so praktične izkušnje potrdile zagotovila veščakov.
Pri vsem tem se raznašajo vsako leto vesti po deželi, da se je ta ali on ostrupil, ker je zobal grozdje, ali pil vino z bakrenim vitrijolom poškropljenih trt, in take govorice gredo od ust do ust, in tudi časopisi prinašajo take senzacijske vesti ter vznemirjajo ž njimi brez vzroka malovedno ali prelahkoverno ljudstvo, čudno je pri tem, da take govorice zadevajo vsako leto skoro vedno iste slučaje in da se sučejo tudi okoli istih krajev in celo istih oseb, redkokedaj pa je slišati kaj novega. Zdaj pravijo da se je delavcev lotila huda griža, ko so v nekem vinogradu škropili trte; zdaj, da je kak deček obolel, ker se je nazobal poškropljenega grozdja; drugič se sliši o celi družini, da se je strašno slabo počutila po takem grozdji, in zopet drugod so poginile živali, Koje so se slučajno najedle z vitrijolno zmesjo pomazane piče — in ne daleč od tod se nahaja celo kmetija, kjer — kakor pravijo — pogineta vsako leto redno po dve kravi, če ne več, iz enakega vzroka.
Premnogokrat smo se uže potrudili, da bi pozvedeli ali se morda veudar za trohico resnične take govorice, a odgovorili so nam vsakokrat, da je raztrošena vest č sto izmišljena, ali pa da jo sumnjivega slučaja krivo vse kaj drugega nego baker.
Pogostoma je izvirala govorica od oseb, koje so hotele s tem opravičiti svojo nemarnost,  da niso škropile.
Preduo smo priporočali trtarjem, naj proti peronospori škrope trte s takimi zmesmi, katerim se prideva tudi bakreni vitrijol, hoteli smo znanstveno preiskati vse to, česar treba, da se lahko sodi 8 popolno gotovostjo, ali utegne uporaba takih snovi škoditi javnemu zdravstvu ali ne.
Te nadrobne preiskave, katere smo zvrševali s tako natančnostjo, kakeršna je le po novodobni analitični kemiji mogoča, pokazale so, da se ni nikakor bati. da bi z omenjeno zmesjo poškropljeno grozdje ali do-tična vina zdravju kaj škodovala.
V  zadnjih letnikih glasila c. kr. kmetijskega društva v Gorici smo v raznih člankih razložili, po kakih načinih smo preiskavah in kake analitične podatke smo dosegli; ti se popolnoma ujemajo s tem, kar so dognali francoski in italijanski veščaki. Zdi se nam primerno, da objavimo te resultate svojih preiskav, da prepričamo vse tiste, kateri bi, bodisi da jih ne poznajo, bodisi da preveč verjamo raznesenim govoricam — utegnili še misliti, da ni prav, da se rabi baker  proti   peronospori.
Grozdi — s hlastinami   vred —   takih   trt,   katere
so se obilno poškropile z bakreno-apneno zmesjo z 8 ° bakrenega vitrijola — po povrtni formuli — imajo v vsakem kilogramu povprečno 6 miligramov bakra, ki se skoro ves drži hlastin; iz takega grozdja narejen mošt nima več nego okoli 1 */, miligrama bakra, kateri se po kipenji polože, tako da ostanejo v litru izčiščenega vina samo desetinke miligrema te rude.
če pomislimo, da so ti bakreni sledovi ne samo neznatni, ampak da se nahajajo na grozdji, pa tudi v moštu in vinu nerazpustno združeni in da se torej ne-posrednje ne morejo spojiti, razumemo lahko, da ne morejo prav nič vplivati na zdravje. Poudarjati pa moramo, da smo našli te sledove na grozdji takih trt, katere so bile škropljene z močno zmesjo, ko je' po škropljenji nastopilo precej suho vreme; veliko manjši, ali kar izginljivi sledovi se kažejo pa tedaj, kedar se trte škrope z raztanjšano zmesjo, imajočo 2 do 3 ° 0 bakrenega vitrijola, in kedar jih je pogosto deževje izpiralo.
Zdravniki zapisujejo otrokom ob nekaterih kužnih boleznih po večkrat do 50 ceutigramov, kar je enako 50o miligramov, raztopljenega bakrenega sulfita, pa ne nastajejo vsled tega nobeni hudi nasledki.
V  prav mnogih jedilih in pijačah, ki jih uživamo po kaj več, nahaja se baker v razpustljivem »tanji ter prihaja od posod, v katerih se ona jedila in pijače izdelujejo, in to v veliko večih množinah, nego v vinu škropljenih trt; da ne navajamo drugih, naj omenimo sočivnih konserv in posebno graha in fižolčka v konservah, katere po mnogih deželah vsak dan uživajo, dasi imajo v vsakem kilogramu do 200 miligramov ba&ra, potem piva, katero pijo v Gorici in drugod, pa tudi vode napeljane po bakrenih ceveh; oboje je pogostoma veliko oolj napojeno z bakrom, nego zgoraj omenjeno vino.
Naposled so vino, katero so v zadnjih petih letih pridelali po vinogradih, škropljenih z bakrenim vitrijolom, povsod radi kupovali, ker je bilo narejeno iz popolnoma zrelega grozdja, pa tudi po viših ccuah, nego vino iz neškropljenih vinogradov; prvo je pošlo v kratkem času, in niče ni tožil zaradi nasledkov, drugo pa je ostalo v kleteh, če se ni pokvarilo ali pa prodalo po ničevi ceni.
315
To je nedvomua resnica, ki bi morala po vsem tem, kar smo zgoraj razložili, prepričati tudi najtrdo-vratnejšega neverneža, posebno pa tiste, kateri se dajo po praznem blebetanji pregovoriti, da v svojo največo škodo nič ne store zoper peronosporo.
Iz „Gosp. lista."