Nova iranska vlada' zaprosila za premirje Prejšnja vlada resignirala, ko ni mogla pp-iti do sporazuma z Anglijo in Riisijo. — Iran skrajno bogat na olju. — Perzija bila nekoč mogočen imperij. London, Anglija. — Iz Teherana, prestolice Irana, se je v četrtek objavila po radio vest, da je tamkajšnja nova vlada, ki je nastopila svoje mesto isti dan zjutraj, izdaia povelje iranskim četam, naj prenehajo z odporom proti britanski in ruski armadi, katere prodirate v notranjščino dežele, prva na južni strani, druga od severa. Enako poročilo se je slišalo tudi na nemškem radio iz Berlina, kjer je poročevalec dostavil, da je iranski novi min. predsednik Ali Puranghi apeliral za premirje. Anglo-ruska kampanja v Iranu je žela uspeh v kaj kratkem času. Pričela se je v ponedeljek zjutraj in j« torej trajala le tri polne dni. f>rvf korak do podaje se je pod-j vzel, ko je v četrtek zjutraj resignirala vlada min. predsednika Ali Mansura, ki po daljših pogajanjih z zastopniki Anglije in Rusije ni mogla priti do sporazuma s tema dvema velesilama, dasi je dala zagotovilo, da bo izgnala Nemce, katerih navzočnost v Iranu je dala povod za vpad. Kmalu nato je bila imenovana nova vlada in nje predsednik je tudi takoj napravil korake, da se sovražnosti nehajo. . S tem, ko srte dobili Iran pod svojo popolno kontrolo, ste si Rusija in Anglija zagotovili neovirano medsebojno zvezo, katera bi bila drugače takore-koč nemogoča. Obenem pa ste tudi zasigurali bogate oljne vrelce, oziroma preprečile, da ti ne poidejo v roke Nemcem. Iran je tako bogat na olju, da je takorekoč prepojen z njim, in le mala količina tega naravnega bogastva se doslej izrablja, skoraj izključno le cd angleškega kapitala. Kakor znano, se je Iran poprej imenoval Perzija; novo ime, katero pomeni "Dežela Arijcev," mu je bilo dano pred šestimi leti. Ob sedanjih dogodkih se je zanimivo spomniti, da je Perzija, ki je zdaj postala žrtev tujezemskih vpadov, pred .2,500 leti sama izvajala take vpade v sosednje države ter si je pri tem zavo-jevala ogromen imperij, ki ae je raztezal od Indije pa tja gori do Donave. -o- STARE TRAČNICE BODO IZ KOP A V ALI Washington, D. C. — WPA administracija je v sredo objavila, da se bodo nje delavci uporabljali za odstranjevanje starih tračnic cestnih železni©, katere niso več v uporabi. Tem projektom se bo dala prednost pred vsemi drugimi, se je pcv-darilo, da se na ta način dobi zaloga jekla za vojno produkcijo. MEDSEBOJNO UNIČEVANJE Po poročilih padlo pet divizij nazijev in dve sovjetov. London, Anglija. — Izvzem-ši trditve v nazijskem poročilu, da so nemške čete pri napadih v leningrajskem odseku dosegle železniško progo Le-ningrad-Mosk*v\ se z rusko-nemškega bojišča ni objavila v četrtek nikaka važnejša izpre-memba. Pač pa se povzema iz poročil obeh armadnih poveljstev, da se je moralo vršiti pravo medsebojno uničevanje. Tako trdi rusko poročilo, da * ajp^^-d^^Muk, pet nemških divizij med divjimi spopadi preko cele fronte, naziji pa nasprotno povdarja-jo, da so uničili dve ruski diviziji v bojih na skrajnem severu, ob finski meji. o francoski prostovoljci za pomoč nemčiji Vichy, Francija. — Francija bo aktivno zastopana v sedanji vojni proti Rusiji na strani Nemčije s četo prostovoljcev, katerih "oo skupno od 12 do 15 tisoč, ali približno za eno francosko divizijo. Prvi oddelek te skupine je prispel zadnjo sredo v barake v Versailles, od koder ima biti po treh dneh poslan na Poljsko, kjer bo uniformiran. Trije drugi oddelki bodo sledili temu v -prvih dneh septembra. Francoski prostovoljci bodo imeli svoje francoske častnike, a podrejeni bodo seveda nemškemu vrhovnemu poveljstvu. To bo najbrž prvi slučaj tekom enega stoletja, ete se bodo Nemti in Francozi borili ob strani drug drugega. Ob re-krutiranju te francoske legije je načelnik odbora za zbiranje prostovoljcev povdarjal, da ''Francija bo zdaj zavzela svoje mesto z Nemčijo in njenimi zaveznicami v boju proti sovjetski uniji", ter dostavil: "Na ta način Francija ne bo odsotna z bojišča, na katerem grozi nevarnost usodi civilizacije in usodi Francije." -o . POROČILO O AFRIŠKIH BAZAH ZANIKANO Washington, D. C. — Tukajšnji vladni uradniki, z drž. tajnikom Hullom na čelu, so se v sredo izrazili, da ni njim ničesar znanega o^tem, da bi bil poveljnik "svobodnih Francozov", gen. de Gaulle, stavil ponudbo Ameriki, naj ta zasede tri točke ob zapadnem afriškem obredju, da bi ji služile kot oporišča za morebitni odpor proti Nemčiji. To poročilo o ponudbi je objavil neki chicaški list. NAZNANILO NAROČNIKOM Zaradi narodnega praznika, Delavskega dne, ki ga bomo obhajali prihodnji ponedeljek, bo^ izostala torkova številka našega lista. HITRA DOSTAVA BOMBNIKA San Diego, Cal. — Aircraft korporacija je v. sredo objavila, da je eden njenih bombnikov, ki ga je bil izdelan v njenih tukajšnjih tovarnah za Anglijo, bil dostavljen na namembni kraj z izredno hitrostjo. Atlantik je preletel v sedem in pol urah, ali s 300 miljami na uro, in polet se je izvršil v taki skrajni višini, da je morala posadka- nositi maske s kislecem, ter je bila zunanja temperatura 32 stopinj pod ničlo, dočim je bilo v letalu samem prijetno toplo. Napad na Lavala dal pcfvod za pogrom CtflOV S tem napadom #e dosegel višek številnih sabotažnih v Franciji. —f Napadalec, ki je poleg Lavala zadel še tri druge osebe, trdi, da je pristaš de Gaullea. Ženske si znajo po- MAGATI Ko se je v Angliji pojavilo pomanjkanje svilenih nogavic, so si pričele t«mkaj, ton je ž&nskc ntt ixnajdtjiv način pomagati iz zadrege. Iznašla se je namreč rujavkasta barva in z njo si zdaj mažejo meča in členka, da se na ta način zdi, kakor bi biie na nogah nogavice. A tudi v Ameriki se zdi, da bo šla kmalu trda za svilene nogavice, in že se je tudi tukaj pojavila omenjena iznajdba. Ali se je ženske že poslužujejo v kaki večji meri, ali ne, ni ugotovljeno, vendar pa se barva na široko oglaša v dnevnem časopisju in torej od uporabe najbrž ne bo več daleč. Oglasi pravijo, da je ta pripomoček ■ "čudovito enostaven" in "enostavno čudovit." -o- ZA BRITANIJO SE POGANJAMO, PRAVI WHEELER Washington, D. C. — Znani agitator proti vstopu Amerike v vojno, senator Wheeler, se je zadnjo sredo izrazil, da bo Amerika, ako se bo vpletla v vojno z Japonsko, storila to v prvi vrsti, da ohrani britansko nadvlado v Aziji. Naravnost smešna, je dejal, se mu je zdela obljuba, ki jo je izrazil Churchill zadnjo nedeljo, ko je dejal, da bo Anglija prišla Ameriki na pomoč, ako bo med njo in Japonsko prišlo do vojne. Ne Amerika, marveč Anglija je tista, ki ima glavne interese v Aziji, je povdaril, in se bo torej Amerika borila za Anglijo ter ne narobe. e -o- MALOMARNI VOZNIKI MORAJO V SOLO Chicago, III. — Tukajšnji mestni sodnik Quilici je spra-jvil v prakso originalno idejo, namreč, da je za Kršitelje prometnih predpisov ustanovil i posebno šolo, katero so prisi- i Ijeni obiskovati tisti, ki so zagrešili kake manjše prometne' pogreške, in sicer namesto denarne globe. Zadnjo sredo se je vršil prvi tak pouk v previdni vožnji in navzočih je bi- i lo okrog sto kršiteljev. Po tiste, ki se niso odzvali, je bila poslana policija. KRIŽEM SVETA ______ — Čungking, Kitajska. — Po vsej Kitajski so se zadnjo sredo vršile proslave ob obletnici Konfucijevega rojstva in v tukajšnjem mest« se je udeležil slavnosti tudi ameriški poslanik. Konfucijj ki je dal, kakor znano, Kitajski nje religijo, je bil rojen pred 2,492 leti. — Berlin, Nemci|a. — V zasedenih delih Evrd|>£ je bilo aretiranih večje šuitflo kubanskih državljanov, Kakor se je objavilo ta četrtfck^ Obdolčeni so sovražnih činov proti varnosti Nemčije. — London, Anglija — Tuna prste tistim trgovcem, ki skušajo na svojo roko navijati cene. Tako je bil kaznovan neki grocerist z globo $40 dolarjev, ker je prodajal grah po 13 centov za kanto, namesto po 12. Versailles, Francija. —Nemške in francoske oblasti v za pedenem delu Francije so pričele s temeljito preiskavo, da izslede vse sumljive osebe, ki so utegnile biti v zvezi z napadalcem, kateri je zadnjo sredo izvršil atentat na nazij-skousmerjenega francoskega voditelja Lavala in njegovega pomočnika Deata. Sedanji čin. kakor tudi vsa številna sabo-tažna dejanja, ki so se izvajala v obeh delih Francije, zasedenim in nezasedenim, tekom zadnjih dni, se pripisujejo komunistični propagandi ter s* tisti, ki pridejo oblastem v roke, tudi enostavno klasificirajo za komuniste. Tako so označili za komunista _tud/ 29Jetaega Fragcoza, jw imenu raui vKMiese, ^11" jfc izvršil napad na omenjena dva voditelja, dasi on sam trdi, da je pristaš generala de Gaulle. V bližino obeh je prišel ta mož na ta način ,da se je izdai za enega prostovoljcev, ki so se priglasili v legijo za pomoč Nemčiji proti Rusiji. Laval je imel na te prostovoljce ognjevit nagovor in napadalčeve krogle so ga zadele, ko je zapuščal pozomico. Collette je oddal pet strelov; poleg Lavala, ki je dobil tri strele, in Deata ste bili zadeti še dve drugi osebi. Napadalec je bil na licu mesta prijet. Zdravniki upajo, da bo Laval prebolel rane, nasprevtno pa je Deat v zelo kritičnem stanju. ^^ t • Iz stare domovine Novo sestavljeni e jugoslovanske vlade v Londonu, ki bo poslovala v imenu Jugoslovanov. — Poslušanje radio programov iz tujine je prepovedano. - identitete ne morejo ugotoviti „ ^Chicago, 111. — Sredi zadnjega tedna je bilo blizu žel. proge ob Greenleaf ave. najdeno umorjeno truplo neke ženske, stare okrog 25 let. Do zadnje srede si je to truplo ogledalo nad 1000 oseb, a kljub temu še niso mogii ugotoviti, kdo je bila ponesrečen-ka. Rekonstrukcija jugoslovanske vlade London, 25. avg., 1941. — (JK). — Po konferenci na koncu tedna je bila v popolnem soglasju z vsemi ustavnimi činitelji in soglasno odlo čitvi-jo vseh članov vlade danes objavljena tukaj rekonstrukcija kralj, jugoslov. vlade. — Predsednik gen. G. Dušan T. Simovič je poleg pred-sedništva prevzel tudi resort ministra notranjih zadev, vojske, mornarice, letalstva in prometa. — Dr. Miha Krek je postal tretji- podpredsednik vlade, A G. B. Jeftič pa minister brez listnice. (Dr. S. Jo-vanovič, Srb, je prvi, a Dr. J. Krnjevič, Hrvat, drugi podpredsednik vlade, med tem ko je sedaj postal v duhu popolne enakopravnosti Dr. Miha Krek, Slovenec,tretji. pOdpred-sedmk. — Poleg teh je še 17 ^mms&rovTy — Jasno je, da je bila rekonstrukcija izvedena v duhu vsesplošnega narodnega sporazuma in enakopravnosti, kako>r tudi z namenom, da se osvobodijo resortnih dolžnosti ministri, ki bodo prevzeli vodstvo drugih važnih poslov, kakor so n. pr. misije v inozemstva; aktivno poveljevanje jugoslov. vojske itd. -o- Smrtna kazen za poslušanje radio emisij iz inozemstva Bern, koncem julija, 1941. — (JK). — Slično odredbi za Beograd in druge od Nemčije zasedene kraje je sedaj vlada odvisne Hrvatske izdala odredbo, s katero se smrtno kaznuje nedovoljeno lastovanje radio prejemnikov in poslušanje inozemskih radio emisij, brez obzira na to, da li je poslušalec širil aH ne novice, katere je slišal. — V "odvisni" vlada postavlja svojemu naro- du zvočnike (loud speakers), po katerih pušča edino svojo, nemško in italijansko propagando. Toda ljudstvo kratko malo noče teh poslušati. Tudi fonografske plošče so zabranjene (JK). — Ker se je že večkrat zgodilo, kot po dogovoru, da je v stanovanjih, v gostilnah ali na sestankih na pro-, stem narod igral gramofonske plošče z rodoljubnimi pesma-mi in starimi rodoljubnimi koračnicami, je sedaj odrejeno, aa mora vsak na za to določene prostore prinesti v gotovem roku vse gramofonske plošče, da bodo cenzurlrane.Edino nedolžne in brezznačilne plošče ■ se vrnejo, lastnikom, medtem ko se ostale plenijo in uničujejo. Tako se plenijo tudi plošče z rodoljubnimi pesmami in _koračmguni še iz dobe Ilirske- -0- Petelin ga je oslepil Kmet Milan M oso vi č je učil svojega petelina raznih umetnosti. Zadnja vaj a,ki jo je moral petelin napraviti je bila, da je skočil svojemu učitelju na glavo. Ko je kmet enkirat kazal svojim sosedom izvež-banost njegovega petelina, se je zgodila nesreča. Petelinu se vzlet ni posrečil in je s kljunom zadel Nosoviča v oko, da se je izlilo. -o- Nesreča na ulici Na kongresnem trgu v Ljubljani je pred Bahovčevo lekarno na vhodu v Vegovo ulico neki težki avtomobil zadel v tricikelj, ga treščil ob poslopje univerze ter razbil. Vozač tri-cikla je pa v velikem loku od-letel na pločnik, kjer je obležal z večjimi poškodbami, da so ga morali oddati v bolnico. K0NVENČNI DOGODKI Konvenčni banket, ki se je vršil v počast glavnim uradnikom in delegaciji ZSZ v sredo večer je bil nekaj posebnega. Udeležba je bila sijajna. Do 500 ljudi se je udeležilo banketa, ki so prisostvali zanimivemu in bogatemu programu. Nekako ob četrt: čez 8. uro je otvoril predsednik banketa Mr. Leo Jurjovec banket, katerega so pripravile in servira-le marljive chicaške Slovenke vsestransko zadovoljivo. ■Po banketu je začel predsednik Mr. Jurjovec izvajati govorniški program. Naj prvo je sam v lepih zbranih besedah pozdravil vse spoštovane glarvne uradnike in so cenjeno delegacijo ter vse navzoče številne goste. Nato je predstavil navzočim slovensko pevsko društvo "Adrija", ki je otvori-lo program naj prvo z ameriško himno, 'Star Spangled Banner' nato pa še s slovansko himno "Naprej zastava Slave*'. Potem je ~ bil predstavljen občinstvu 6. g. P. Edward Gabrenja, župnik pri sv. Štefanu, ki je v lepih besedah pozdravil vse navzoče in voščil srečo in uspeh ZSZ. Za njim je izrazil Čestitke in pozdrav č. g. P Leonard B o g o 1 i n, pomožni župnik pri sv. Štefanu. Kato je sledila Miss Elsie Spiller, iz Pueblo, mladinska delegati-nja, ki je zaigrala na svojo akordino par krasnih komadov, zakar je žela vsestransko priznanje. Nato je sledila mala deklica, ki je poklonila glav. tajniku Mr. Anthonyu Jeršinu košarico cvetja in rož in mu izrazila čestitke za njegovo delovanje., fGlavni tajnik Mr. Jeršin se ji je ganjen zahvalil, nato pa izrazil zahvaio vsemu članstvu, vsej naselbini in im^l lep govor o pomenu Z&Z* i-'-'. ' Nato je bil predstavljen prvi podpredsednik ZSZ in vodja mladinskega oddelka Mr. Geo. Miroslavich, ki je povedal par šaljivih in izrazil čestitke in zahvalo«; • . • ? Za tem so pa nastopile Ko-renehanove sestre" Gene in Marie, ki so slovenskemu občinstvu že znane kot izbome pevke. Nastopile, so v narodnih' nošah in pele tako ljubko pe-' srnice: "Rože je na vrtu ple- no nastopala. Za tem je bil predstavljen profesor John Zvetina, ki je v lepih besedah govoril o Sloveniji. Navzoče je nato pozdravil č. g. P. Alojzij. Medic, slovenski župnik v So. Chicagi. Za njim pa je nastopil pevski kvartet od "Prešerna" ki je pel venček izbranih domačih narodnih pesmic zelo dovršeno. Nato je bil predstavljen občinstvu znani narodni govornik in borec Mr. Rude Trošt, ki je v ognjevitih besedah omenjal žalostni položaj stare domovine. "2elim," je dejal, "da bi bili nocoj tukaj trije jugoslovanski škofje.Ljubijan-ski vladika Dr. Rožman ki se nahaja v gestapovskih zaporih. Potem zagrebški nadškof Stepinac in bivši srbski škof v Ameriki," ki ga_ je čul v Pitts-burghu govoriti o preganjenl mučeniški"Srbiji.^ Omenjal je rasne grozovltosti in vsa dvorana ga je napeto poslušala. Naredil je globok utis. Za tem je govoril jiigoslo-(Dalje na 4. strani) la . . "Nocoj je ena lušna noč . . ; in še par drugih. Za svoj nastop so žele buren aplavz. ^ Nato je bil predstavljen Mr. Matt Kochevar, predsednik nadzornega odbora ZSZ. in ugleden slovenski odvetnik v Puebli, ki je imel krasen govor v angleščini. Nato je govoril Mr. Mike Popovič, drugi nadzornik ZSZ, ki je imel tudi ja-ko navdušen govor. Nato so nastopili "Plutovi Trojčki", ki so zasvirali na kitare par lepih komadov in ob koncu so bili predstavljeni občinstvu tudi stariši trojčkov, ki jih je občinstvo pozdravilo z navdušenim ploskanjem. Pozvan je bil k besedi kot časten gost Mr. Jožef Zalar, glav. tajnik KSK«. iz Jolieta, ki je navdušeno govoril o bratskih otganizacijah. Ža njim je govoril Mr. J. Je-rich, uradnik A. S., ki je pozdravil navzoče glav. uradni« ke, delegacijo in goste. Potem je nastopila zopet 'Adrija', ki 'je zapela dve lepi . pesmi. "Adrija" je na ta večer izbor ,^-V ... .,■ - - .......... ..... ..... ■ , , . . mk.......... . . .. Ip . PERIODICAL DIV. SEP-2 1941 ___. P [Šil amerikanski Slovenec pri L1T?LC0 ^PBVI SLOVENSKI LIST ® »MERIKl | SET'*! ; obhaja leto« I _____ —»rmtttt— til bof» i* tmagtl I ^tima H ( GLASILO SLOV KATOIL MSUSVOTVA V XMERIKI IN URADNO GGSSIBO DRUŽBE SV. DRUZlNH V JOLIETU; P. a DBUZBE SV. MOHORJA S ) državah H CHICAGIi ZAPADNK SLOV. ZVEZE K DENVER, COLO, IN SLftVpNHCE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. | J tTEV. (NO.) 168. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 30. AVGUST^ - SATURDAY, AUGUST 30. 1941 " LETNIK (VOL.) L mnmt ^ __■ AMElUKANSlCl SLOVENtC N ' 4 & . X , \ , , , , mm m i............nn-----t ^^ "" __> Sobota, 30. avgusta 194t 1 An lerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski 6' m Oet 9 Amertku Lf M k Ustanovljen teta 1891. Ufejs čmmam msšdl po» faltei i» teiwf v pnaMk M^iitfM EDINOST PUBLISHING jPO. NuUot m»rfnii<»a la nprtni 184f W. Ctra&ak Rd., Chicago i JJMoa: Ti+Tftli jgg| Za celo leto Za pol leta_2.50 Za čatrt leta_1.50 1« Chfcafo, Mmašt 1» BvcopoS Za celo leto_*6.0t Z* Pol kta--_ 100 > Za 4etrt leta_ 1J5 j« TAe first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Ime« daily, except Sonda* Km day and the day alter holiday* PMMM EDINOST PUBLISHING CO. Address at publication office: 184^ W. Cennak RcL, Chicago Ebons: CANAL »g For one ^ nn For half s year_ 2.50 For three month« - 130 Chscfl^Oy Ccttdii in4 Bvop$* For one year f*™ For half a year - J.00 |or tm-ee months - 175 unfllc eopy _ 3c »opisi eainen pomsBs se hitro objavo morajo Wd podani na OredaBtvo - Z« iterflko t tedna je £as aStvoneVTeSu"* llc5B r~Hples se ne ozira. M Bokopisor ur®d- Entered as tecoad class utter, November 10, 190$ at the poet office at Chicago, under the Act of March 3, 1879. P. Bernard Ambrožič OFM.: ^ ^ ~ Jeremija na razvalinah 10. DO ŽIVEGA! Veliko težkih časov je že preživel naš narod. Tako do živega kot sedaj ga ni še zadel noben zbodljaj, noben udar, nobena zaseka. Če smo mi tu še NAROD, če smo še kos SLOVENSTVA, bom začutili nujno potrebo, da ukrenemo nekaj, kar bo seglo — do živega. Skrajni čas je, da revidiramo svoje veseljačenje, ki nam je postalo že skoraj vsakdanji kruh. Nič manj vse tisto "dobrodelno" veseljačenje kakor vsako drugo. Spoznajmo resnico, da nas celo na videz najbolj nedolžni •piknik" spravi iz tirov. Kakor hitro stojimo ob bari, kakor hitro začujemo harmoniko, že pozabimo, da smo del MUCENIŠKEGA, UMIRAJOČEGA slovenskega naroda. Zato proč v'teh dneh z vsemi veselicami m pikniki in zabavami in "prireditvami", pa naj prilezejo na površje še pod tako lepo krinko dobrih namenov in "v korist" teh ali onih narodnih ali verskih ustanov! Tudi najbolj nedolžne se ne vršijo tako, kakor zahteva dostojnost naroda, ki se zaveda časa svojega obiskovanja . .. Okoli svojih cerkv^ in v njih naj se narod zbira le za molitev in pobožne vaje,' Jeza poglobljen je svojih verskih čustev. V dvoranah in v domovih le za izobrazbo, v kulturne svrhe in na RESNE pomenke na sejah in zborovanjih. Harmonike naj gredo čakat lepših časov, "bare" naj gredo enkrat za vselej v zasluženi penzijon! Velika stvar, toda dandanes edina na mestu! Ni treba ljudem čepeti doma, če ne bo več takih privlačnosti po polju našega "kulturnega in družabnega" udejstvovanja, dovolj drugih reči se lahko spravi na program, da bodo ljudje imeli svojo zaposlenost in dostojno uporabili svoj prosti čas. • i* ^ ^ Ja, kaj pa potem z našimi dohodki, z našimi blagajnami, z vzdrževanjem vseh teh naših javnih ustanov??? Saj to je tisto! Saj do tega sem hotel priti in sem prišel. Vse, kar je zmožno naše ljudi vezati skupaj kot NAROD, je treba ohraniti in treba vzdrževati. Kako? M9 if S — kolektami! Več — z davki! S posebnimi asesmen-ti! Na način, ki bo bolel, pa zraven čudovito — ozdrav-ljal. Kdor se količkaj strinja z mojimi dosedanjimi izvajanji, mi bo ob pričujoči priliki z veseljem in s prepriČa7 njem priznal, da naš tukajšnji narod kot CELOTA potrebuje velikega ozdravljenja! Močno se postavljamo s svojimi kulturnimi ustanovami. Nekateri s ponosom kažejo na naš zares številen narodni tisk. Drugi opozarjajo na organizacijski smisel našega ljudstva. Tretji na Narodne Domove. Četrti na njegove župnije in cerkve. Marsikaterega tujca sem sli-ir-al, ki je dejal ob pogledu na dvoje velikih novih poslopij tam v Lemontu: Klobuk z glave pred tem narodom! Vse lepo m prav. Mislim, da je Frank Krže pred nekimi tedni pisal o tem, kako so Cehi med severnimi Slovani najnaprednejši, najbolj izobraženi in podobno. Podoben kredit je dal nam Slovencem med južnimi Slovani. Resnica je, da glede umske izobrazbe se nam ni treba umikati preveč daleč v ozadje pred drugimi narodi. V isti sapi si moramo pa priznati nekaj, na kar veliko - veliko premalo mislimo, če sploh mislimo — v SRČNI izobrazbi smo zelo zaostali! Naše SRCE vpije po zdravilih, p6 močnih tritmentih, po razjedajočih toplicah. Z drugo besedo: Naš značaj! Zakaj značaj ne prihaja toliko iz učene glave, kolikor iz blagega srca. Neštetokrat sem o tem premišljeval in ugibal, odkod ta pojav. Pa končno ne gre za to, da pridemo temu pojavu do dna. Gre za to, da vsaj nekaj poskusimo, kar bi utegnilo ta neljubi pojav odpraviti. Da je ta pojav tu, bi bilo morda treba v drugačnih časih z raznimi primeri dokazovati in pojasnjevati. V teh časih tega ni treba. Z brezbrižnostjo v teh strašnih dneh je dokaz do najvišje jasnosti dopriftešen ... K temu srčnemu ozdravljenju in k zboljšanju narodovega značaja bi zelo veliko pripomoglo, če bi se dali naši Peša, a mladina pa je že "modernizirana". i, Naša sloveAka šola je dosegla svoj višek 1. 1929. Od -tedaj pa je število učencev vsako leto nižje, da jih je letos le nekoliko več kot polovico toliko kot jih je bilo omenjeno leto. Mnogi, zlasti mlajši, rajše pošiljajo svojo deco v druge šele radi enega ali drugega vzroka, ker bojda niso več tako **rodnozavedni kot so bili nji-W>H stariši. Kdor se zanima za knjigo, naj pošlje za njo 50c na župnijski urad. Cena je dokaj nizka. Sola. Prihodnji ponedeljek bo Delavski praznik ali Labor Day. In lakoj po tem dnevu se vsepovsod otvorijo šolska po- slop j a ter prične pouk. Za slovenske stariše je velevažnega pomena vprašanje, kam naj pošljejo svojo mladino v šolo. Naša mladina naj pohaja naše šole, slovenske kjerkoli je to mogoče. Ako ni slovenske šole v naselbini, naj pa gredo v katoliško šolo. Tam se bodo naučili mnogo, kar je potrebno za njih bodočnost. Vsakdo izmed nas še gotovo ve ono mično pesmico. ki slove: "Lepi ki so zakladi v hramu mladega srca. Nabirajmo si jih radi, r'ja, molj jih ne konča!'/ Za našo odraslo mladino pa je svetovati in^priporočati višje šol in vseučilišča, kajti zdaj je že gotovo vsakdo prepričan o resničnosti izreka: Cim višje se dijak je do izobrazbe povzpel, po do uspeha tem boljše on izslediti bo umel.l Rekruti so zopet odkorakali na vežbališča 26. t. m. iz našega mesta. Smrtna kosa. — Dne 12. t.m. je prispela v naše mesto vest iz San Francisco, California, da je tam preAii-rml 35 letni samski Leo Metes h, sin pok. Johna Metesh. — Dne 13. t.m. pa je umrl v svojem domu na 804 N. HiclWy, St., dobrozna-ni Nikolaj Skrtich, bivši dolgoletni gostilničar. Dočakal je starost 65 let. — Dne 22. t.m je umrl rojak Martin Kambič, star 74 let, bivajoč na 2401 Highland Ave. Doma je bil iz semiške fare, odkoder je dospel sem pred 50 leti. Zapušča vdovo in odrasle otroke. — Dne 26. t. m. pa je preminul Fred Savich, gostilničar na vogalu Scott in Columbia cest. Pokojnikom daj Bog večni mir in pokoj! V nekem slovenskem listu se je čitalo te dni med drugim tudi sledeče: "Zenitna prilika. Slovenec, vdovec ima svoje posestvo in stalno delo, potrebuje žensko, bodisi vdova ali svobodna brez otrok . . . Prednost ima tista, ki ima več prihrankov . . Marsikdo bi rekel, da to ni bogvekaka "ženitna prilika," temveč je to nekaka tekma ali svojevrsten kontest. Naročnik Base-Ball prostorih za mladi no. Predstavljeni bodo govorniki. Wrestling Champion Mr Geo. Pete bo nastopil v roko-borbi z Championom Tiny Martindale iz Minneapolisa. Zvečer ob _9 uri se bo začel ples v Community Center. Ves program bote videli v posebnem naznanilu. Predsednik George Pete in podpredsednik Jack Peshell lokalne CIO organizacije uljudno vabita vst Slovence na veliko udeležbo programa. JJP -o- PRIJATELJEM BENGALSKEGA MISIJONA V INDIJI Kurseong, Bengal. Sprejmite najprej prav prisrčne pozdrave od Vaših slovenskih rojakov .v daljni in vroči Bengaliji. Najbrž ste že večkrat kaj brali o nas in našem bengalskem misijonu v I "Glasniku presv. Srca Jezusovega", ki je redno prihajal iz Slovenije k Vam čez 'veliko lužo'. Po Glasnikovi prilogi "Bengalski misijonar" smo Vam doslej pošiljali poročila o našem misijonskem delovanju v Bengaliji. Toda zdaj je vojna vihra zajela tudi našo drago domovino. Od letošnjega aprila naprej so vse zveze med Indijo m Slovenijo pretrgane. Zato se Vam ne moremo več javljati po "Glasniku", kar nam je zelo žal. Gotovo bi tudi Vain, dragi misijonski prijatelji, bilo ljubo, da še v bodoče kaj slišite o delu Vaših rojakov v daljni Indiji. Zato smo se-odločili, da Vam od zdaj naprej večkrat na leto pošljemo naravnost iz Indije kratka poročila o našem delu za spreobrnjene duš v Bengaliji, o zanimivostih čarobne Indije, o njenih prebivalcih, itd. Ta poročila bomo poslali popolnoma brezplačno vsem onim prijateljem m dobrotnikom našega bengalske^ ga misijona,ki bi jih želeli prejemati. Toda žal nimamo tukaj v Indiji naslove dosedanjih na ročnikov "Glasnika", a iz Ljubljane zdaj Vaših naslovov ne moremo dobiti, ker so vse poštne zveze s Slovenijo pretrgane. Zato Vas prav lepo prosimo, da sporočite Vašo točno adreso na sledeči naslov: Rev. Janez Ehrlich, S.J.r St. Mary's KURSEONG, Bengal, INDIA. Lahko nam sporočite tudi adrese Vaših znancev, ki bi radi brezplačno prejemali naša poročila iz Indije, pa čeprav niso bili naročeni na "Glasnik" oziroma na "Bengalskega mi-sijonaria". Poleg teh skupnih poročil smo drage volje pripravljeni, da Vam odgovarjamo tudi v privatnih pismih na Vaše posebne želje in vprašanja v zvezi z našim misijonom. Po mogočnosti bomo dodali tem pismom fott>grafije iz misijona, ki bodo pripomogle k 'vedno boljšem spoznanju dežele, katero je božja Previdnost dodelila našemu narodu kot polje apostolskega delovanja za veličanje duš. Prosimo Vas, da tudi v bodočnosti molite za naš bengalski itiisijon, da bi naše delo po Dogodki med Slovenci po Ameriki ljudje navaditi tega, da bi dajali za svoje javne ustanove NARAVNOST m NESEBIČNO, ne šefe po OVINKIH in potom najrazličnejših "good tfmov" kot preostanek tega; kar je odpadlo mimogrede od našega razveseljevanja, ki se skoraj brez izjeme izprevrže v prave pravcato veseljačenje. In po tej poti pridemo do tega, kar sem imel v mislih, kd sem prej enkrat zapisal, da so KOLEKTE — dajatve — lahko zelo vzgojna reč in zato NUJNO potrebne. Torej razpisujte DAVKE! Toliko in toliko boš dal in moraš dati, Če si kulturen človek. Kdor več ima, naj ima tudi večji davek 1 "Davek" se sliši še vse hujše ko kolekta, kajne? Pa moram stvar nekoliko popraviti in zapisati, da je davek celo veliko nedolžne j ši ko kolekta, v primeri s "prireditvami" pa celo tako nedolžen, ,da ga je treba-kuŠni ti. Naj pojasnim! Med nami je navadno tako, da velja tisti za najkul-turnejšega, ki pride na prireditev, vrže na baro desetak in gleda, kako cela jata udeležencev pije v kako "dobrodelno korist". Koliko od tistega desetaka pride res — "v korist"? Ako hočete, da je cilj dosežen in nazadnje res nekaj ostane "v korist", morajo "trkam" kulturneži še sami seči y žep in z novimi desetaki dokazovati kukurnost. Ako bi ostali pri "davkih", bi bil dosti namesto desetaka dolar, pa bi prišlo po krajši poti zahtevano "v korist". Ako bi prenaredili davek v "kolekto", bi bilo treba pet dolarjev, zakaj nekateri se pri kolekti nočejo izkazati, zato se morajo drugi toliko bolj. Ker pa verujemo v prvi vrsti v "prireditve", v kolekte šele v drugi vrsti, na "davek" pa sploh zelo neradi mislimo — je treba desetakov. In s temi desetaki kupujemo zelo drago — saj ni res, PRODAJAMO JO! — svojo in narodovo — srčno izobrazbo! Pomanjkanje naše srčne izobrazbe gre celo tako daleč, da zatemnuje našo priznano precej visoko umsko izobrazbo. En primer. Sami sebi radi čestitamo, da še vedno vzdržujemo svojih 18 listov. Ali jih pa ljudje res naročajo iz umske in srčne potrebe? Dvomim! Polovica naročnikov, če ne več, bi odpadla, ako bi ne prihajal "zastopnik" vsaj enkrat na leto — na vrata trkat in — sitnost prodajat . . . Nismo ga mogli spraviti drugače iz hiše, da smo podaljšali, tako povedo tu in tam. Tako je škoda tistih tolarčkov, da je kar strah in groza! In koliko je takih "naročnikov", ki obetajo in obetajo, da bodo poslali, ne pošljejo pa zlepa ne! Lastniki listov se žrtvujejo zanje! To je en dokaz pomanjkanje srčne kulture, en prinos k trditvi, da naš značaj ni na višku. In to tudi našo umsko izobrazbo spravlja na rakovo pot... (Dalje) NOVICE, VESTI IN ODMEVI Joliet, 111. Le še par dni minulih dvoh tednov je držala vročina, ki je zdaj že dokaj odnehala, i sa stare mame Evrope, nihče se' ni resno, zganil. Zgledalo je, da so vodili zapadno Evropo nezmožni voditelji.' Se le, ko je koncem avgusta leta 1939 začel groziti Poljski in ko je isto brez vsakega povoda dne 1. septembra 1939 napadel, sta se še le zganili zapadni velesili Anglija in Francija in objavile dne 3. sept. 1939 vojno napoved Nemčiji. Potem so se odigravali dogodki, kakor sledi : Dne 17. septembra je Rusija vkorakala v Poljsko* katero ste z Nemčijo razkosale in Poljaki so se morali brezpogojno udati po štirih tednih vojskovanja. Dne 30. novembra 1939 je Rusija nastopila z orožjem proti Finski. V tem spopadu je Rusija zasegla nekaj teritorija v karelijski ožini in ob Baltiku. Finska pristane na mir z Rusijo 13. marca 1940. Med 9. aprilom in 2. junijem 1940 Nemci zasedejo Dansko,' Norveško, - Belgijo in Holandskoj in Luksemburg. Vzli< porazu v Flandriji se Angležem posreči umakniti preko rokavskega kanala štiri petine svojega vojaštva iz evropske celine pri Dun-kirku in iz drugih krajih celinskega obrežja. Dne 10. junija je oba vil II du- , če Mussolini vojno proti Franciji in Angliji. Predsednik Roose, , velt je označil ta napad za zahrbtni zabod v hrbet Dne 24. junija 1940 Francija i kapitulira in sprejme nemške pogoje za premirje. Dne 28. junija 1940 Rusija zasede severno Bukovino in Be-sarabijo. 3. julija 1940 napade angleška mornarica francosko mornarico in jo velik del iste uniči in onesposobi, da si s tem zagoto- : vi varnost pred njo. Prihodnji ponedeljek bodo slavili amerikanski delavci svoj delavski praznik. Priznan je ta praznik kot narodni praznik in t prav malo izjemo, ga praznujejo v vseh državah Unije. Tak splošni narodni praznik, kakor je praznik dela v Ameriki je mogoč edino v taki demokratični deželi, kakor je Amerika. Ta praznik obhaja ves narod, ne le samo delavski stan. Ves narod praznuje in spoštuje praznik dela in daje s tem spoštovanje delu, ki ustvarja in gradi ko-losalni napredek dežele na vseh raznih poljih dela. Tudi v drugih deželah so imeli nekake podobne praznike, a podobne 1« po imenu, v bistvu so bili čisto drugega značaja. N. pr. v Evropi 1. maj je delavski dan, a zraven tudi dan odpora proti drugim stanovom in to že v svojem bistvu kaže na sovraštvo, na razlikovanje stanu od stanu, kar ni več splošno narodno, kakor je n. pr. naš praznik dela v Ameriki- Tam, dokler niso prišle gotove diktature do moči so praznovali 1. maj najbolj hrupno socialisti in komunisti, ld so vprizarjali hrupne demonstracije, vpili doli z raznimi vladami, doli s imetniki, doli z vsem, ki je dišalo po kaki avtoriteti. V teh demonstracijah se je če-stokrat mnogo grešilo. Čisto po nepotrebnem so izvajali sovražne demonstracije tudi proti predstavnikom raznih religij, kar je ustvarjalo sovraštvo med stanovi, mesto da bi se vsi skupaj poglobili v pojmovanje vrednosti dela in bi skupno iskali potov v medsebojno zbližan je in medsebojno razumevanje. Na take načine ni mogoče praktično in vsestransko zadovoljivo reševati nobenih problemov, najmanj pa delavskih problemov, ki zahtevajo v družbi izmed vseh problemov največ ljubeznivega človeškega razumevanja, ker le iz tega more slediti pravično urejevanje delavskih zadev. Kako naj pričakujemo pravične uredbe med delodajalci in delavci, Če se bodo med seboj neprestano prepirali in eden druge zmerjali in eden proti drugim vpili: doli z njimi! itd.? Ni mogoče, to vodi v skrajnost, v sovražnost in zato, kjer pride ena ali druga stran do oblasti, potem res ravna z drugim stanom, kakor z največjim sovražnikom domovine. Tako je bilo v Rusiji. Ko so prišli komunisti do oblasti potom krvave revolucije, je bil vsak imetnik v Rusiji največji sovražnik domovine. Ravnali so z njim kot največjim grešnikom v deželi. Takih odnošajev med delodajalci in delavci si demokratična Amerika ne želi. Tu velja drug nauk, spoštuj svojega bližnjega, spoštuj njegovo* prepričanje, spoštuj njegovo dek> in on naj tebe spoštuje. Le če bosta skupaj zvesto vozila, bosta uspela, drugače bosta sovražnika, eden drugega bosta uničevala in v škodo bo to enemu kot drugemu. Zato tudi praznik dela obhaja ves narod in ob: tem praznovanju dobiva delo svoje priznanje in veljavo, ki mu gre. Kaka razlika med praznovanjem delavskih praznikov tu v Ameriki in tamkaj v Evropi. Tu oba praznujeta praznik dela, tako delavec kakor industrijalec, v Evropi pa so na radi rali z rdečimi zastavami in vpili doli z imet niki, Har pomeni z drugo besedo, smrt jim. Ali je čudno, ce je Evropa tako polna vsestranskega sovraštva in zagrizenosti med svojimi stanovi? Ne, prav nič ni čudnega. V hiši, v kateri je družina razdeljena sama proti sebi, ni mogoče nič drugega. Le kjer se ves narod zaveda dolžnosti do domovine, potem pa tudi poedinci eden do drugega, le tam more biti kak napredek. Še nikoli v zgodovini ameriškega naroda, kakor tudi v zgodovini vseh narodov in vseh demokratičnih dežela ni bila potreba po vzajemnosti, po medsebojnem razumevanju in sodelovanju večja, kakor je v sedanjosti, ko se je v Evropi posrečilo par prekucuškim voditeljem priti do moči in oblasti in zdaj rabijo moč in oblast, kakor blazni-ki, z razpaljenimi strastmi vsestranskega sovraštva in usi-ljujejo svetu svoj znani "novi red", o katerem je že predsednik Roosevelt povedal, da ni noben red, niti nov ni, pač pa največja zmedenost vseh časov. Dolžnost vseh stanov in vsakega poedinca je, da deluje z vsemi svojimi močmi, da se v svetu ohrani demokracija in da bodo razni nesrečni izmi poraženi, kakor to zaslužijo. Delavci v Združenih državah so si priborili potom svojih organizacij lepe uspehe in pravice. Te pravice so njihovo največje bogastvo in so jih zato dolžni čuvati in braniti. Takih pravic ne morejo vam pokazati delavci v Nemčiji, kjer morajo garati kakor sužnji pod strogo na-zijsko komando. Takih pravic vam ne morejo pokazati komunisti v Rusiji, kjer je Stalin vse, začetek in konec vsega javnega, gospodarskega, političnega in drugega življenja. Vse je odvisno od diktatorjev in ljudske želje, ne potrebe, ne pridejo do veljave in do pravice, kakor bi morale v okvirju prave demokracije. Zato je tudi sveta dolžnost ameriških delavcev, da sodelujejo s svojo vlado v borbi protf totalitarnemu redu, ki ga usiljujejo evropski diktatorji svojim narodom in bi ga radi usilili vsemu svetu. Bolj, kakor kedaj je potreba sedaj močne solidarnosti in močnega sodelovanja od strani vseh plasti in slojev ameriškega naroda in ljudstev, da se predvsem porazi Hitlerjev red in njegova moč. V tem namenu je treba združiti vse narodne moči in vse sile, dokler ne bo cilj dosežen. Le na ta način bo ameriško ljudstvo ohranilo sebi in svetu demokracijo in svobodo. Gorje pa svetu, če zmaga Hitler s svojim redom! Potem ne bi ameriški narod več praznoval praznika dela. Proslavljati bi moral le suženjstvo in tiranstvo. * >mmwn --—- iiiiA mirni ne odgovarjajo, najbrže, ker mnogi nemškega jezika ne znajo, jih pretepajo in nekatere so celo zaprli in ustrelili. Za vsak dvom, ki vstane v nemških srcih proti Slovencem, obešajo in streljajo ljudi. V Srbiji so ravnali z Srbi tako nečloveško, da v Srbiji je malo dreves, na katerih ne bi bili Nemci obesili kakega Srba. Na deset tisočev jih je bilo obešenih in postreljenih. Taka je Hitlerjeva kultura in njegov "novi red", ki bi se prav za prav moral imenovati še za nekaj slabšega, kakor "hudičev red". Kako bo s sedanjo vojsko v bodoče? Napovedavati je težko. Toda, če imajo ljudstva v demokratičnih deželah po svetu še kaj pameti in soli v svojih glavah, bodo storili vse, kar človeško mogoče, da se- Hitlerjeva moč in njegov "hudičev red" v svetu porazi, Hitler in njegovi naziji in ves nemški narod, ki se za ta Hitlerjer "hudičev red" tako blazno vojskujejo pa pošteno kaznujejo, kakor to zaslužijo. Ce tega ne bodo storili, jim bo stro-jil kožo Hitler, kakor stroji kože na živih telesih Poljakom, Cehom, Jugoslovanom, Grkom, Belgijcem, Norvežanom, Dancem, Nizozemcem iif Francozom. Če Hitler zmaga, bo marsikdo visel na lastni češplji ali hruški. Upajmo in delujmo vsi, da do tega nikoli ne pride: Vsi skupaj in vsak bi moral podvojiti vse svoje sile, da se Hitlerjevo nasilje čimpreje premaga. To so želje in cilji vsega demokratičnega sveta. KAMNITNI KRIŽI Iz Lizbone poročajo: O priliki 800 letnice neodvisnosti Portuga'ske, postavljajo povsod po deželi posebne kam-nitne križe. Sleherni tak križ slovesno posvetijo, kjer so na-vzočni cerkveni in državni odposlanci. Mesto in vasi kar tekmujejo, da bo njih križ — cruzeiro da independencia — čim lepši, in listi obširno poročajo o vseh slovesnostih pri odkritju. Najvažnejši tozadevni križ so odkrili na gori Estrella, v višini 2000 metrov. Ta kraj so tudi izbrali za gradnjo narodne#bazili-ke v čast Materi božji in je že vse pripravljeno, da se ta načrt uresniči. Predstavite vašim prijateljem 44Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na- roče! NA PRODAJ — hiša treh stanovanj, zidana. Cena$5,800. Nah?ja se na Sawyer ave., blizu 26_. ceste; — hiša dveh stanovanj po 5 in 6 sob, zidana, centralna kurjava; garaža za dva avtomobila. Cena '$5,800. Prvo plačilo $1,000, drugo po dogovoru. Anton Jordan, 2622 So. Harding ave., Chicago, lil. Tel. LAWndale 7182. ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, CA^ stane samo________________________%)UC Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred-desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se-dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______/ 3C Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cennak Road, Chicago, Illinois _ Btran «__- _' AMgRIKAIISKl iWVlHW Sobota, 30. avgusta 1941 Paul Keller * 'f * i i \ "Hubert" ROMAN IZ GOZDOV I "Moj Bog, ljudje trdijo, da je storil to stari Grčar. In jaz sem mu dala žganja!" "Tega nihče ne more trditi. Pojdite vendar domov in ležite v posteljo!" "Ne morem!" Odhitela je od mene, gori proti ribniku. Škafi so šli sem in tja. Ogenj je vzplam-tel do vrha. Na daleč je razsvetlil noč, vrgel grozljivo luč na črne gozdove, ki so se zvijali v viharju, splašil hiše iz nočnega spanja, da se je zdelo, da gledajo sedaj vse hiše s svojimi belimi obrazi in z očmi, ki se iskre v grozi, da mora ena izmed njih umreti na grmadi. Boltežar je kakor poveljnik hodil sem in tja in dajal deset koristnih in sto nekoristnih povelj. Tedaj je vreščavo zavpil glas: "Tonče! Tonče!" Bil je stari Žagar, ki je klical. Klical je sina. "Tonče! Tonče! Tonče!" Sina pa ni bilo nikjer. Nato je prišel nemir med ljudi. "Grčarja prihajata!" 1 Res, bila sta Grčar in njegova žena. Žagar je planil proti njima. "Kje je Tonče? Kje je moj fant?" - "Ne veva!" .aL "Ne vesta, mrcini beraški?" "Ta dva sta zažgala!" je zavpila neka ženska. "Vrzita ju no v ogenj!" Halo! In tedaj se je utrgal plaz! "Vrzite ju v ogenj, požigalca! Grčarica je vešča! Vrzite jo v ogenj!" "Gospod Boltežar!" Boltežar je privihral. "Gospod Boltežar, vi kot uradni predstojnik morate preprečiti, da se ne zgodi nesreča, da se ne zgodi ljudska sodba!" "Vrzite ju v ogenj!" Trop ljudi je obstopil Grčarja. Pohitela sva z Boltežarjem tja, tudi nadučitelj in Erika sta pritekla. "V imenu postave — naj se nobededn ne gane!" je zatulil Boltežar. Res so ga poslušali. Stali so mirno kakor vojaki. "Prostor!" Umaknili so se. Boltežar je stopil pred Grčarja. "Oba moram zapreti! V imenu postave! Birič! Zupan! Zapriseženi možjeJ Prišli so štirje možje. Eden izmed njih je imel na glavi uradno čepico in sabljo ob boku. Boltežar ie zapovedal: "Ta-le dva oba v zapor! Moža peljite v gasilni dom, žensko pa v graščino in jo zaprite v klet za premog! Ali ste razumeli?" "Smo!" "Tako je ta stvar opravljena. Na delo zopet! Gasit!" "Gospod predstojnik!" "Kaj hočete?" "Gospod predstojnik, saj jaz vendar nisem storil tega; saj sem vendar stari Grčar!" "Tiho! — Odpeljite ga!" Grčarja so pograbili in ga vlekli proč. Ženska se je branila, mahala okrog sebe, praskala in pljuvala. Dva močna moška sta jo pograbila in jo s silo vlekla proč. S pokom je zaloputnil veter vežna vrata za menoj. j Tam doli se je iztegoval ogenj proti temnemu nočnemu nebu. Dim se je dvigal, rdeče osvetljen od zublja. To je bila gostilna pri "Grozdu", ki je gorela! Tim je pridirjal za menoj, tudi Padovka in žalibog tudi oba psa, ki sta brezumno lajala. Zastonj sem poskušal, da bi ju zapodil nazaj domov. Padovka, ki sem ji velel, naj ujame pasji mrcini in ju spravi domov, je segla pc^dakelnu, pri tem pa se spoteknila nad pudelnom ter se vrešče zakotalila po poledenelem bregu navzdol. Tim se je smejal na vse grlo; meni pa ni bilo pri srcu, da bi se smejal. Med tem je odbilo v zvoniku plat zvona, strahotno je zatrobil gasilski rog, tu in tam nam je veter vrgel nasproti nekaj razburjenih človeških krikov. "Grozd"! Ne, saj ni gorelo pri "Grozdu" ! Goreti je moralo više gori na severnem pobočju. Žaga! Prestrašil sem se. Kdo je zažgal? Strela? — Ali — ali pa —? Prišla mi je v misel koča na barju. "Žagarja naj vzame hudič!" je bila rekla skrivnostna starka. In Grčar je bil pijan. "Hitreje, Tim, hitreje!" Spodaj v zametu je ležala Padovka, tulila, da si je polomila noge, nato pa je dirjala za nama. Na cesti v vasi so se spešili ljudje s škafi vode. Vsi so bili zelo razburjeni. "Kje gori!" "Na žagi!" Torej le res! Kmalu smo bili pri pogorišču. Velika hiša je stala tam še nepoškodovana, toda gorela ie žaga in prostorna kolnica z zalogo lesa. Ogenj je kar žrl suhe deske, hlode in treske in je v kratkem času in hitro opravil. K sreči je gnal južni veter žerjavico na zasneženo severno pobočje in dež. je pokril hišo s svojimi curki. Zveže-na brizgalnica, ki je bila malo večja kot igrača, bi ne bila nič opravila.' Vendar pa je delala, in vaščani so stali v dolgi verigi do vaškega ribnika, kjer so bili prebili led. Skozi verigo človeških rok so šli polni in prazni škafi sem in tja. V tej verigi so stali Erika Grubelnik, nadučitelj in 4udi Malčka od "Grozda". To dekle je stalo tam v dežju in viharju v sami domači obleki. Kakršni je priletela novica o nesreči na uho, taka je planila kvišku in odhitela iz hiše. "Ali ste vi, Malčka?" dnevnim redom v četrtek popoldne. V glavni odbor so bili izvoljeni z prav malo izjemo vsi atari uradniki, ki so liili takoj po izvolitvi zapriseženi Prihodnja konvencija se bo vršila čez 4 leta v Clevelandu, Ohio. Več in bolj podrobno o vsem prihodnjič. ŽENSKO ZA DELO i Katoliška ženska prednjih fetfdofei delo v gostilniški obrti za snaženje in za postrežbo pri mizah v obednici. Ima stanovanje, hrano in plačo. Pišite na Anton Kozleuch&r, 1101 ■ So. 60th St.West AI1U, Wis. DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Lesvitt St.) Telefon Canal S817 CHICAGO, ILL. ^■■■■■MMMBUilUi1«1*''''''' i^rpsi I BR. J0UN1 SMETANA; OPTOMETRIST | s Pregleduje od in predpisuje očala -23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenw TeL Canal 0523 ■ Uradne ore: vsak dan od 9. ■ ■ zjutraj do 8:30 zvečer. ( PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran jfr^J 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 B9H NA RAZPOLAGO NOC IN DAN. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ienitovanja — Mrtvaika kapela na razpolago brezplačno. — ČETNE ZMERNE. "Gospodična Malčka, takoj mi pojdite domov. Prehladili se boste in zboleli!" "Ne morem "Naj stopim jaz na vaše mesto!" "Pojdite rajši više gori k ribniku; tam jih manjka —" "Topleje se morate obleci!" Meni nič tebi nič sem jo potisnil iz vrste in stopil na njeno mesto. Tedaj mi je po-šepetala na uho: KRASEN KRIZ Kje se Nemci in Rasi vojskujejo To lahko sledite na zemljepisu PRIROČNEM ATLASU V NOVI IZDAJI Zi. Zdaj, ko divja po raznih delih iMift, B8| cveta vojaka vsakega čitatelja za- nima, kje so ti kraji, kje ao njih (glf^Si***'*^ |, 1 meje, itd. Vse to dobite v zalo ffrfWf fi*—"fimranli 3 zanimivem ATLASU v novi izda- WMLDmL/IS Ji 1 i!' ji, ki je izid te dni._ Ta Atlaa po- wTgurma ft jfjj 41 jemo naročnikom za zelo nizko j|| i Atlas ima velikost 9*4x12. ^/Mf^f^^j-JmUf: | fl V aha je sledeče zanimivostih jg-^JŽ^Ift^feMPiSi i! £ pjat-mrami vsebuje 52 velikih ■ J držav in posebno stran na kateri ■fv^^^Zj^^^r^jSfr a je 56 zastav raznih držav in naro- i^^Mmim^h^^SSeiV' slik iz vseh raznih krajev sve. ^SS^mm^^S^^^^m^^^^' ta, ki kažejo razna mesta, pokraji- Najnovejii zemljevid, kaže ves svet in tudi: Kako sta Rusija in Nemčija razdelila Poljsko; italijansko osvojitev Albanije; priključitev Čehoslovaike k Nemčiji; novo finsko-rusko mejo; okupacijo Besarabije po Rusih; odstop Dobrudže Bulgarom in odstop ozemlja Madžarom od strani Rumunije. Zanimiva je statistična tabela zadnjega ljudskega štetja in zraven tabela še iz leta 1930, tako da vsak lahko vidi razliko v številu prebivalstva med letom 1930 in 1940 po ameriških mestih, ki imajo 11,000 ali več prebivalcev. Ima tudi tabelo vseh glavnih mest vseh držav po svetu, z označbo prebivalstva in z označbo zemeljske površine za vsako pokrajino ali deželo. Zemeljski in solnčni sistem; planeti, razdalja med njimi; njih obseg, Itd. Označba razdalj med kontinenti, njih zemeljska površina, površina morja in voda, itd. t Svetovni oceani in morja. Jezera in notranja morja. Največje reke in kanali na svetu. Glavni otoki hi otočja na svetu, njih obseg, itd. Glavne gore na svetu s označbo višine in ie druge zanimivosti. Ta zemljevid stane SAMO 35 CENTOV Za naročilo zemljevida lahko pošljete denar v gotovini ali v znamkah po 3c aH 2c ali pa v Money Ordru. 4-1 Izrednost tega zemljevida je, { da se sam izpopolnuje in popravlja. Kupon, ki je zraven v Atlasu j je treba izpolniti in poslati izdajatelju zemljevida, kakor na njem [ označeno in to vam daje pravico, da dobite pozneje dodatne zem- j ljevide, na katerih bodo pozneje označene nove meje med vojsku- ' jočimi se državami, kakor že bodo določene in premenjene po sedanji vojni- Jfc kateri tvori pripravo, ^ 1 ki se rabi ob čaru prs-\ videvanja bolnikov. ^ Narejen je po no-» j? vem praktičnem nači-' nu iz tako zvanega *' 1 3r "Wood Fiber" materi-/JI ^f \ ala. Visok blizu 11 in-lu? * čev. Narejen tako, da ■jI se vsa priprava, kot V vEF svečke, flaška za blati \w | goriovljeno vodo, ba- A A K t9' prti2* *****v p ^ A )