NOVO MESTO, 10. APRILA 1953
STEV 14.
LETO IV.
TEDNIK 'A A POLJTICN A. GOSPODARSKA    IN    KtM. TUBNA VPRAŠANJA
Lastniki m laj*jnlt>lj]: UUru.nn >kIb*iri OP Crnom&lj, Kočevje In Novo inoHtu - Ubn.lu vsuk petek — Odgovorni ureutuk Tmjf GoAmk - UredniAtvo tn uprava: Novo mesto. Oeata Komandant« Staneta 23 — PoStni predaJ 33 - Telefon urednifitva hi uprave 127 — Tekoči raflun ori Narodni banki v Novem mestu; 616-T-181 — Letna naročnina 500 din. polletna 250 din, cetrtle+nn 125 din       Tink  MptrnrTi.- »LjndflRf »rtivice« v Ljubljani
Cena 12 din
Dolenjski list
GLASILO     OSVOBODILNE     FRONTE     D 0 l B N I S K I B 08BAIEV
OB USTANOVITVI DRUŠTVA PRIJATELJEV BELE KRAJINE
»PRIČAKUJEMO POMOČ, odklanjamo pa vsako miloščino«
Veliko dvarona Doma sindikatov v Ljubljani je bila 2. aprila zvečer polna »ljubljanskih« in drugih Belokranjcev ter številnih prijateljev Bele krajine, ki so se odzvali vabilu pripravljalnega odbora in prišli na ustanovni občni abor Društva prijateljev Bele krajine.
Predsednik pripravljalnega odbora tovariš Miha Kambič je pozdravil vse udeleženec, še posebej pa ameriškega rojaka pisatelja Etbina Kristana in pojasnil pomen društva. Belo krajino pozna skoraj sleherni Slovenec. Vsak, kdor pa je kdaj prišel v tesnejše stike z njenim preprostim in skromnim ljudstvom pa je ostal njegov prijatelj za zmeraj. Prav posebno je ostala deželica
Od tedna do tedna
Moskovske spremembe, kakor že na splošno imenujejo razvoj sovjetske notranje in zunanje politike po Stalinovi smrti, skoraj dan za dnem poskrbe za kako novo presenečenje. Vtis dobiš, da svetu ne puste veselja, da bi se znašel in razvozlal ozadje prve uganke, ko že Z drugo postrežejo. V bistvu namreč vse skupaj le ostaja uganka, ki je po obliki sicer privlačnejša od ugank, ki smo jih bili vajeni iz Stalinovih časov, premalo pa je za zdaj še dokazov, da pomenijo vse te spremembe začetek kake nove, resnično iskrenejše in pravičnejše politike.
Vzemimo za primer zdravniško zaroto, ki je nekaj pred Stalinovo smrtjo z nezaslišano brezobzirnostjo pomedla vrhove sovjetske medicine, toda nekaj po Stalinovi smrti pa se obrnila prav proti izvrševalcem prvega dejanja Takrat obtoženi zdravniki, ki so jih ob-kladali z vsemi že znanimi vzdevki od »imperialističnih hlapcev« do »proti-revolucionarnih zarotnikov«, so zdaj nedolžni, in narobe, tisti, ki so zdravnike obtoževali, so zdaj zasedli njihova mesta v jetniških celicah. Ko so skovali zdravniško zaroto, je svet sodil, da so se zamajala tla vrhovom sovjetske državne varnosti z Berijo na čelu, zdaj pa kaže, da se je Serija maščeval za te obtožbe in med žrtvami izbral tudi nekdanjega ministra državne varnosti Ignatjeva, ki je bil po najnovejši reorganizaciji partijskega aparata član sekretariata CK, pa so ga zdaj tudi odtod izključili. Politika »žrtev« v Kremi ju v bistvu ostajo, sklepati je le mogoče, da bo mogoče v bodočnosti vedno več »žrtev med privrženci nekdanjega Stalinovega božanstva.
Navsezadnje tudi vse zunanjepolitične spremembe, s katerimi »preseneča* Kremelj, precej ostro nasprotujejo nekdanji Stalinovi liniji. Ublažitev korejske krize še do nedavnega ni bila mogoča zaradi nasprotovanja Moskve, toda v Pan Mun Jomu se že od ponedeljka sem sestajajo in so neverjetno hitro sklenili marsikaj, za kar so prej kdaj potrebovali dolge tedne in mesece, pa se navsezadnje brez uspeha razšli. Tudi v newyorški palači Združenih na-rodov so sovjetske sapice razpodile precej megle, ki so izvirale prav od tam, kjer jih zdaj skušajo razganjati. V razorožitveni razpravi so moskovski delegati precej popustili, precej pa so prispevali za odpravo krize zaradi generalnega sekretarja. Velesile so se namreč v Varnostnem svetu zedinile za švedskega diplomata Daga Hammer-skjoelda, ki ga je v torek Generalna skupščina tudi res izvolila za naslednika Trygve Lieja. Končno je fudt značilno sovjetsko stališče v Berlinu, kjer že od poletja 1951 ni bilo nikakih stikov med predstavniki štirih okupacijskih sil, zdaj pa sta se spet sešla no pobudo sovjetskega generala Vzhod in Zahod, čeprav za zdaj okrog raznih tehničnih vprašanj, ki so jih sprožili nedavni sovjetski letalski incidenti, važno pa je navsezadnje, da je le prišlo do teh razgovorov, ki lahko rode še pomembne sadove za rešitev nemškega vprašanja. Na tak način znajo sovjeti prevzeti še pobudo za avstrijsko vprašanje, kjer so prav tako dosledno zavlačevali, pa bi zdaj utegnili še tudi tu pokazati kako kavalirsko gesto.
Kot že zlepa ne, je tu zdaj na mestu znani rek: opreznost je mati modrosti. Kremelj je odvadil človeštvo da bi z zaupanjem gledalo v njegove odločitve. Zato tudi za sedanje spremembe človek ne ve, ali bi jih pisal z narekovaji ali brez Še bolje pa j? to povedal to-variš Kardelj v Kragujevcu- »Važno je le dejstvo, da je bil novi režim prisiljen na tak način in pri takih vprašanjih iskati zase priljubljenost pri sovjetskih množicah Prihodnost bo pokazala, ali se bo birokratsko-despotski sistem v Sovjetski zvezi lahko šp enkrat konso-lidiral ali pa ga bo pritisk delavskega razreda od spodaj začel, razdirati.*
ob Kolpi v spominu vsakomur, ki se je mudil v njej v času NOV, ko je Bela krajina z odprtimi bratskimi rokami sprejemala vse, ki so se zatekli na ta košček slovenske zemlje in jim nudila vse, karkoli je premogla, dostikrat pa še več. Takrat je padla marsikatera obljuba: »ne bomo je pozabili«; Iz razumljivih razmer, ki so bile posledica hudega razdejanja po vojni in gospodarske blokade vzhodnih držav pa so te obljube po večini ostale še vedno samo obljube.
V daljšem in obširnem poročilu je tov. Kamčič navedel podrobno gospodarsko in socialno strukturo Bele krajine. Od 59.596 hektarjev skupne površine je samo 16 % njivskih površin in vrtov, 2 % zavzemajo vinogradi, 19 % steljniki, 26 % izčrpani in močno iztrebljeni gozdovi, nad 28 % pašniki, ali skratka: nad 52 % vse zemlje je neplodne. Bela krajina je tipično zaostala v primeri z drugimi predeli republike. Industrije skoraj ni, pač pa je v okraju nad 2000 ljudi, ki niso zaposleni in so pravzaprav breme drobnega kmečkega gospodarstva. Povprečno pride na vsako kmečko gospodarstvo manj kot 2 hektarja obdelovalne zemlje, ki je poleg tega še močno izčrpana. Od 4128 gospodarstev ima samo 260 gospodarstev urejena gnojišča in tako gre letno v odtekajoči gnojnici v izgubo 63 milijonov dinarjev najboljšega gnojila. Poleg tega so odprta gnojišča leglo bacilov in nevarnih okužb. Sadjarstvo je v slabem stanju, vinogradi so stari in potrebni načrtne obnove. Gospodarsko stanje Bele krajine je daleč pod republiškim povprečjem, saj je letos predvideni narodni dohodek za 63.000 din na prebivalca nižji kot je republiško in za 15.000 din nižji kot je zvezno povprečje.
V vseskozi živahni razpravi so po poročilu sodelovali ing. Klemenčič, tov. Etbin Kristan, prof. Dular v imenu občine Metlika, Lojze Zupane v imenu prosvetnih delavcev Bele krajine, prof. Karel Sterbenk, ob koncu pa predsednik gospodarskega sveta okrajnega ljudskega odbora Črnomelj tov. Niko Belopavlovič in sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov tov. Martin Žugelj. Oba sta predvsem govorila o lastnih sredstvih, ki jih Bela krajina že premore in ki jih mora v celoti izkoristiti za svoj napredek.
Industrializacija je pogoj za dvig gospodarskega stanja Bele krajine. Hkrati bo treba izboljšati prometne zveze in zlasti preskrbeti Belo krajino z vodo, brez katere ni mogoče misliti na napredek gospodarstva in ostalih panog. Res ni pogojev za gradnjo velikih industrijskih kombinatov, so pa vsi pogoji za manjše industrijske obrate. Velika vodna sila Kolpe teče neizkoriščena. Bela krajina sploh še ni geološko raziskana. Kako lepi so pogoji za turizem, toda brez potrebnih gostišč ne moremo govoriti o turizmu. Izčrpana zemlja potrebuje gnojil, ta pa odtekajo neizkoriščena iz odprtih gnojišč In okužujejo zrak, vodo In ljudi.
Precej so zbrani udeleženci zbora govorili o kulturnih, zdravstvenih in prosvetnih razmerah, o prapravo Belokranjskega zbornika, o vzrokih gospodarske zaostalosti Itd.. Poudarili, da so gospodarsko močnejši okraji dolžni pomagati gospodarsko šibkejšim kot pomagajo močnejše republike zaostalim. Na taki socialistični osnovi pričakuje Be{a krajina pomoči od drugod, ne prosi pa nobene milosti in tako sploh odklanja. Trenutno ni Bell krajini niti tako hudo potrebna večja finančna pomoč, pač pa nujno potrebuje strokovne in tehnične pomoči. Delovni ljudje Bele krajine so pripravljeni prijeti za vsako delo, ki pomeni gospodarski napredek, potrebni pa so jim strokovnjaki in tehnična sredstva, ker se da že s tako pomočjo veliko napraviti iz lokalnih virov.
Po razpravi so bila sprejeta društvena pravila in izvoljena upravni ter nadzorni odbor. Za predsednika društva je bil izvoljen tov. Miha Kambič. za podpredsednika tov. Jože Rus in Mica Jančar, za tajnika Jože Ber-kopec, in Stane Dolenc, za blagajnika Franjo Novak In 16 odbornikov za posamezne sekcije V nadzorni odbor so izvolili tov. Franca Hočevarja-Cirila.
Pozdravite avojce * tujini z "Dolf-njskia 1 letom" • Naročite jim g8 . hvaležni Vam   bodo   za pozornost!
Vremenska napoved
za čas od 10. do 19. aprila 1'udavine okrog 12., 15. in 18. aprila. Vmes lepo vreme.
Jožeta Borštnarjo, Jana Lovoška, Jožeta Černeta in Ivana Novaka-Očka. Mnogi delegati so na občnem zboru podpisali pristopne izjave in plačali članarino, ki znaša za rednega člana 20 din mesečno.
Vsi navzoči so ustanovitev društva toplo pozdravili in izjavili, da bi moralo biti ustanovljeno že mnogo prej. Društvo se kot celota takoj vključi v Socialistično zvezo delovnih ljudi, v društvo pa se je včlanil klub belokranjskih vlsokošolcev. Z velikim aplavzom je bil sprejet predlog, da odpošlje novoizvoljeni upravni odbor v imenu vseh članov pozdravne resolucije predsedniku republike tovarišu Titu, tovarišem Edvardu Kardelju, Borisu Kidriču, predsedniku Izvršnega sveta LRS Mihi Marinku, Glavnemu odboru SZDL In Belokranjskemu klubu v Clevelandu v ZDA.
ZASTAVE IN K R ASI T EV
Državni prazniki so res (in morajo biti), kar že ime samo pove — prazniki, slovesni dnevi za slehernega državljana. Zato dajemo temu prazničnemu razpoloženju tudi zunanji izraz s tem, da okrasimo hiše in poslopja. Glavno, vnanje znamenje državnega praznika je  državna zastava.
Večina nožih zastav izvira Se iz prvih povojnih let, zato so že obledele, marsikje celo raztrgane in kot take neprimerne. Nekaj časa je bilo res težko, ker ni bilo blaga za nove, sedaj ga je pa dovolj in naj si sleherna hiša, ki ima že preveč obledelo in cunjasto zastavo, priskrbi novo, ki bo v čast prebivalcem in državnemu prazniku. Isto seveda velja za podjetja, tovarne in ustanove. Na tovrstnih poslopjih naj se razen državnih vsekakor izobeša še slovensko zastavo in pa zastavo Zveze komunistov.
Lep običaj je, da ob državnih praznikih damo slovesno podobo poroče-Ijem naših hiš in poslopij. Navajeni smo bili raznih vencev, ki so se hitro posušili, saj so bili po navadi že uveli obešeni, in so nemalokrat viseli tako dolgo, da jih je potrgal veter, ker pač ni bilo roke, da bi jih bila snela. To je seveda huda malomarnost, ki se ne
sme več ponavljati. Najlepša okrasitev vsake hiše za državni praznik je državna zastava in pa rože na oknih, v trgovinah pa lepo urejene izložbe s primernimi fotografijami ali pa umetniškimi slikami in lepo izpisanimi parolami. Kadar pa že krasimo z venci, naj bodo ti res sveži in pa odstranjeni takoj, ko je praznik ali praznovanje končano. Podobno zastave: visijo naj le, dokler praznik traja. Večkrat se zgodi, da zastave visijo kar tjavdan Še po končanem prazniku, v dežju in soncu, in nihče ne ve, zakaj Zastava je svetinja in jo pokažemo le takrat, kadar je res primerno, da z njo poudarimo: danes je slovesen dan.
Oboje, glede zastav in okrasitve, velja tako za naša mesta kot podeželje. Občinski in frontni odbori naj poučijo ljudi, da zastave izobesijo in hiše okrasijo o pravem času in da po končanem prazniku zastave, vence in podobno spet odstranijo Sicer se zgodi kakor lani v Novem mestu, ko je skupina Francozov-turistov teden dni po državnem prazniku spraševala, kaj praznujemo, ker so ponekod zastave še vedno visele. Seveda je bil vprašani v nemali zadregi za odgovor. Zato skrbimo za red tudi v tej stvari.
Pred kongresom OF o Uubljanl
Ali so člani OB doooii seznani eni z o togo Socialistične zveze
delovnih nudi?
Od 25'.'do 27. aprila bo v Ljubljani IV. kongres Osvobodilne fronte Slovenije, katerega se bo udeležilo po dosedanjih prijavah nad 900 izvoljenih delegatov občinskih organizacij OF in veliko število gostov. Pomen IV. kongresa je veliko večji od dosedanjih kongresov predvsem zaradi tega, ker se bo Fronta preimenovala v Socialistično zvezo delovnih ljudi In prevzela nove in širše naloge kot jih je imela dosedaj.
V občini Kočevska Reka se skrbno pripravljajo na proslavo Kočevskega zbora
Pri občinskem ljudskem odboru Kočevska Reka so izvolili posebni odbor, ki bo skrbel za pripravo proslave desete obletnice prvega zasedanja odposlancev slovenskega naroda. Predsedstvo odbora je prevzel predsednik občinskega ljudskega odbora tov.. Golob Franc, poleg njega pa je izvoljenih še 14 članov sosednjih vasi te občine. Člani so si med seboj razdelili delo in se domenili, da bodo že sedaj začeli z urejevanjem vseh vasi, zlasti pa zgodovinskih krajev iz časa NOB. Med drugim so se domenili tudi za ureditev partizanskih grobišč, zbiranje zgodovinskega materiala iz Časa NOB itd. Podrobnejši načrt bodo izdelali na prihodnji seji, vsekakor pa je važno to, da bodo z deli takoj začeli in s tem poživeli priprave na zgodovinsko pomemben dogodek prvega zasedanja zbora odposlancev slovenskega naroda ki je bilo v Kočevju od l. do 3 oktobra 1943. leta.
Vso Jesen in zimo so imeli odbori OF in posamezni aktivisti čas, da so članom razlagali pomen preimenovanja in rajširjene naloge te naše vsesplošne ljudske politične organizacije. Tam, kjer so občinski in vaški odbori OF delavni, tam je bilo sestankov in tolmačenja več, tam je bilo tudi več kulturno-prosvetnega in izobraževalnega dela. Na splošno je bilo to zimo sestankov, Izobraževalnih tečajev in kulturnih prireditev precej več kot prejšnja leta. Aktivne frontne organizacije so dale skoraj povsod takim tečajem in prireditvam pravilno politično vsebino. Drži pa vsekakor, da smo na splošno pri vsem tem političnem delu, zlasti pri razlaganju pomena preimenovanja Fronte in vloge politične organizacije v bodoče, mnogo premalo poudarjali vse okoliščine, vse velike gospodarske in družbene spremembe v naši državi Premalo smo članom Fronte pojasnili, da   te   spremembe   same narekujejo
spremembo imena naše osnovne politične organizacije in ji nalagajo širše naloge.
Danes je socialistična Jugoslavija najbolj goreč pobudnik in borec za pravičen mir na svetu, za mirno sožitje med narodi na podlagi enakopravnosti. Pri tem svojem prizadevanju dosega vsak dan večje uspehe. To ji danes priznavajo ne samo prijatelji, katerih ima nova Jugoslavija vsak dan več po vsem svetu, to nam hote ali nehote priznavajo tudi naši nasprotniki. Široka demokratizacija vsega družbenega življenja, pogumno premagovanje vseh številnih gospodarskih in drugih težav, diplomatska aktivnost našega državnega vodstva, navezovanje stikov z naprednimi svobodoljubnimi gibanji v svetu, večanje blagovne zamenjave s številnimi tujimi državami, podpis balkanskega sporazuma, obisk maršala Tita v Vel. Britaniji itd. itd. — vse (Nadaljevanje no 2 strani}
Sindikati za širšo demokratizacijo pri upravljanu pode ij
Zadnji dan preteklega meseca so se zbrali v Novem mestu delegati sindikalnih podružnic novomeškega okraja na redni letni občni zbor V navzočnosti zastopnika republiškega sveta ZS tov. Boštjančiča in predstavnikov množičnih organizacij so delegati kritično pregledali dosedanje delo plenuma In predsedstva okrajnega sindikalnega sveta v preteklem letu. Za uvod je moški pevski zbor Svobode zapel nekaj
V nedeljo zvečer poje v Novem mestu SLOVEN S K I O K T E T
V nedeljo 12. aprilu bo ob 20. uri gostovat o dvorani Domu ljudski- pro soete SLOVENSKI OKTET, ki se pripravlja na pevsko turnejo med izseljenci o Združenih državah Amerike. Na sporedu so najlepše slovenske narodne in umetne pesmi. Na izredno zanimivo gostovanje okteta, v katerem pojejo Gašper Dermota, ]anez Upušček, Marij Kogoj, Božo Grošelj. Tone Kodevčar Roman Pe'-ovčiČ, Artur Sulc in Tone Petroočič, dirigira pa mu Janez Hole. vabimo vse ljubitelje lepe pesmi iz Novega mesta in okolice.
pesmi, kar je močno dvignilo dobro razpoloženje.
Predsednik okrajnega sindikalnega sveta tov. Ludvik Golob je v poročilu med drugim povedal, da posamezne sindikalne podružnice niso posvečale dovolj skrbi izobrazbi članstva in njegovemu usposabljanju za vodstvo podjetja. Bilo je več napak pn odpuščanju delavcev, grajal je pa tudi premajhno zanimanje delavcev za upravljanje podjetij, kakor tudi samovoljnost posameznikov v vodstvu podjetij. V posameznih podružnicah je pobiranje in odvajanje članarine še vedno neredno.
Navzlic tem nepravilnostim in pomanjkljivostim so sindikati lani napravili lep korak naprej. Delavci se vedno bolj zanimajo za svoja podjetja in njihovo upravljanje. V razpravi so delegati povedali vrsto nepravilnosti v podjetjih in dali predloge za njihovo odpravo. Iz razprave delegatov je vidno veliko zanimanje našega delovnega človeka za vse širšo demokratizacijo v našem javnem življenju. Železničarji so na občnem zboru zahtevali, da se tudi njihovo podjetje reorganizira, tako da ga bodo neposredno vodili sami delavci in uslužbenci. Poudarili so, da je treba sedanje posvetovalne svete čimprej zamenjati z delavskimi sveti. Sprejet je bil predlog, da se v uprave podjetij in delavske svete v bodoče več ne voli sindikalnih funkcionarjev, prav tako ne v razne oblastvene organe. Sindikalna organizacija je politična organizacija delavskega razreda, je šola za vzgojo zavestnih borcev za socializem in se obenem bori za zaščito delavca in uslužbenca, toda Izven oblastnih in upravnih organov Pobuda za resnično delavsko kulturo naj prihaja prav tako iz sindikalne podružnice.
V plenum so delegati izvolili 25 članov, 5-članski nadzorni odbor in 4 delegate za III. kongres ZSS Takoj po končanem občnem zboru se je sestal plenum, ki je izvolil za predsednika Ludvika Goloba, za tajnika Ignaca Murglja. za blagajnika Franca Giičar-ja, odborniki pa so Alojz Pucelj, Marjan Tratar. Zofka Rotar dr. Ludvik Golež. Jože Plaveč Franc Brank in Mirni Bele. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Ludvik Kebe.
>
Touarišu Remsu
Kratke vesti
V informativnem dopisu »Sprejeti Okrajni proračun govori o krepitvi gospodarstva Bele krajine*, ki ga je obja vil Dolenjski list letos 13. februarja sem prikazal dejavnost in napore ljudske oblasti v borbi za vsestranski dvig gospodarstva Bele krajine, ki je zaradi žalostnih razmer v preteklosti silno zaostalo- Vsi odborniki okrajnega ljudskega zbora — z Izjemo Remsa — so si bili edini v tem, da je treba to vsestransko prizadevnost še naprej razvijati in izkoriščati v te namene vsa lokalna razpoložljiva sredstva Le tako bo stopala Bela krajina v korak z ostalimi okraji naše republike in na tej poti bo tudi lahko upravičeno zahtevala pomoč. Na okrajni skupščini in v mojem dopisu so bile poudarjene večje investicije, s katerimi bo znatno okrepljeno okrajno gospodarstvo v vseh svojih vejah — torej tudi v obrtništvu. O kakšnem podcenjevanju obrtništva ni bilo besede ne na skupščini niti v mojem dopisu.
Zato se tembolj čudim, odkod črpa Rems Lovro vire ko trdi v Dolenjskem listu 27. marca, da po mojem mnenju obrt ne spada v belokranjsko gospodarstvo. Mislim, da je razredno bistvo obrtništva, zlasti tistega, ki kakorkoli izkorišča tujo delovno silo, dovolj jasno in utemeljeno. Zato se tudi nisem mogel spustiti v kakršnakoli namigavanja, o katerih govori Rems Lovro. Prav tako nisem poklican, da bi odmerjal davke; za to so pristojni organi državne uprave, ki brez dvoma upoštevajo, da je davčna politika v naših prilikah instrument določene socialne oz. razredne politike. O namišljenem zatiranju obrtništva v Beli krajini pa naj bo zgovorna priča sicer žalostno dejstvo, da beže obrtniki iz državnega v privatni sektor. Očitno je, da ti obrtniki ne odhajajo v privatni sektor zaradi ugodnosti, ki so jih Imeli v državnem sektorju, kot jih navaja Rems. Mislim, da izhaja Že iz tega dovolj prepričljivega, dejstva zaključek, da privatnim obrtnikom le ni tako hudo kot to navaja Rems Lovro Razumljivo je. da naša oblast podpira obrtno dejavnost kot nujno potrebno gospodarsko panogo, ki dopolnjuje našo industrijo.
Kar zadeva Remsovo trditev, da bi bil jaz na okrajni skupščini moral bolje poslušati, pa mislim da mu ni hudo to, da sem premalo čul, temveč to da sem preveč slišal. Ko je Rems nastopil proti predloženemu proračunu v celoti ter predhodno zapel slavo dobrim starim časom, je ob tej priliki Ironično omenil, da si sedaj obrtnik ne more kupiti polovico spodnjih hlač ter da je dvakrat na dan žgance. Nadalje je trdil, da grozi privatnim obrtnikom beraška palica na splošno. Isto izjavo je zapisal dopisnik Ljubljanskega dnevnika M. v svojem dopisu za dvig belokranjskega gospodarstva letos 14. februarja, ko pravi;
»Proti napredku deželice je glasoval Rems Lovro. ki je ob tej priliki dejal, da obrtniki ne bodo mogli prispevati svojega deleža, ker ne ustvarjajo dohodkov, primernih življenjski ravni ostalih ljudi, da revno živijo, da samo dvakrat na dan jedo žgance ln si ne morejo kupiti niti polovice spodnjih hlač .. .'«
Prav to izjavo je slišalo sto odbornikov obeh zborov in drugi gostje Resnici na ljubo — tako stoje te stvari in noben jurist jih ne bo mogel prejudicirati Morebiti je nekoliko nejasnosti o žgancih, kajti Rems pravi, da nI trdil, da obrtniki jedo žgance, ampak da so le-ti samo na mizi. Tudi meni se zdi, da so nekateri obrtniki prav takrat najbolj v potu svojega obraza, o katerem govori Rems Lovro.
Ko pa smo že prekrižali meče, pojdimo naprej. Rems trdi, da se mu je zdela postavka 8 milijonov dinarjev za obrtnike brez večjega pomisleka previsoka. Jaz pa menim, da je prišel Rems na skupščino že s svojim stališčem, na katerega se je pripravil že mnogo prej To sklepam lz njegove izjave na seji zbora proizvajalcev 24 decembra 1952 ko je zahteval, da je treba Izvoliti v zbor proizvajalcev take ljudi, ki bodo znal) zastopati stanovske in pa lastne interese In ki bodo znali, če bo treba, udariti tudi po mizi. In ker Je bil med
Takoj naj pripomnim, da sem hotel s številkami, katere sem dobil s praktičnimi poizkusi brez uporabe kakih instrumentov, le približno nakazati sedanje in bodoče potrebe mesta po vodi Seveda pa je treba prepustiti strokovnjakom celotno zadevo ln Izdelavo natančno obdelanega načrta te velike obnove.
Pomanjkanje vode v Novem mestu je sprožilo med drugim v ožjih strokovnih krogih razpravljanje o programu obnove. Nakazanih je bilo več možnosti, ki pa v Javnosti vse niso bile obravnavane Po skoraj ostri razpravi je končno prišlo do sklepa, da se obnova vodovoda usmeri ponovno na Stopiče, kjer naj se zajame preostale studence — Izvire Težke vode Teren izvirkov je bil medtem preiskan po geologu Geološkega raziskovalnega zavoda v Ljubljani. Le-ta je ugotovil, da se nahajajo izviri Težke vode v dolo-mitnem sestavu na dinarsko alpskem prelomu in da obstaja možnost, da sta glavna izvirka različnih smeri. Tako naj bi bilo sedanje zajetje dinarske smeri, ostali studenci, ki naj bi jih zajeli sedaj, pa alpske smeri. Ugotovljeno Je bilo, da Imajo izvirki alpske smeri nekje v globini skupno rtrugo,
in
drugimi izvoljen za odbornika, niti ni moglo biti drugače, kakor da je glasoval proti proračunu Zaradi njegovih izjav so ga odborniki obeh zborov ostro grajali; Če bo hotel v bodoče zastopati svoje stališče in se izogibati kasneje neljubim izjavam, pa bo moral priti na obračun pred skupščino v celih »gatah« ne pa samo v njihovi polovici
Res govori v prid Remsovim trditvam nekaj odpovedi obrti. Analiza teh odpovedi pa jasno kaže, da so vse odpovedi preračunane na izognitev davkom. Obrt je odpovedalo nekaj podeželskih obrtnikov, ki se bavijo pretežno s kmetijstvom. Da pa obrtniki na splošno izpolnjujejo svoje obveznosti do države ter da so davčne odmere kolikor toliko pravilne, nam priča dejstvo, da je bila medtem izvršena samo ena prisilna izterjava in to pri Nemaniču Leopoldu v Suhorju. Ta Nemanič pa je srednji kmet in že tako znan sovražnik našega napredka, o katerem je beseda tudi v Sajetovem »Belogardizmu« Taki primeri v resnici govore Remsu v prid.
Se samo besedico o odločnem demokratu. Vsi še živimo pod vtisom minule vojne, v kateri je okupator poteptal ne
Oddvojenost drobne finalne proizvodnje od osnovne predelave lesne surovine na žagah ne more zainteresirati žagarske industrije k potrebnemu večjemu izkoriščanju surovin, ker oblo-vina izven normalnih kvalitet ne daje trgovsko polnovreden žagan les.
Ako ponovno poudarimo, da je lesno bogastvo lahko začetek industrializacije novomeškega bazena v večjem razmahu, za kar so dani vsi pogoji, kot smo to prikazali v prejšnjih stavkih, potem je nujno potrebno v tem bazenu zgraditi več med seboj povezanih industrijskih objektov, ki bi kombinirano izkoriščali lesno surovino Poleg že navedenih obratov za mehanično predelavo je potreben še obrat za kemično predelavo zlasti lesnih odpadkov ln seveda tudi bukove celuloze. V kemični predelavi bi se zgradil obrat za umetna bombažna vlakna in obrat za sulfatno celulozo s končno proizvodnjo kartona ln embalažnega papirja. Mehanična predelava bi se uredila tako, da bi se Izkoriščalo večji del boljše oblovine za luščenje, a ostalo z gotovim odstotkom danes neizkoriščene tesne surovine v žagarski proizvodnji, ki bi bila povezana z obratom za predelavo žaganega lesa v drobne galanterijske predmete, lahko pohištvo, embalažo in druge proizvode. Tak projekt Idealno rešuje ovrednotenje lesne surovine s popolnim Izkoriščanjem, ker bi se odstotek Izkoriščanja lesa dvignil od dosedanjih 19 na najmanj 50 %.
Lesno industrijski kombinat bi zaposlil 5000 delavcev
Uresničenje celotnega načrta v naj-bližnji bodočnosti bi zelo pomembno reševal strukturo narodnega gospodar-
Starši!
Knjižica o spolni
VZ£o\t je izšla
Te dni je izšla izpod peresa profesorja Ivana Andoliška knjižica >JASNA POTA NAŠI MLADINI« (Staršem o spolni vzgoji) 1'repotrebno vzgojno knjižico lahko dobite pri upraviteljstvu najbližje osnovne šole. V črnomelj-skem in kočevskem okraju bosta 'knjižice sprejela Sveta za kulturo in prosveto pri OLO in jih prav-tako razposlala upraviteljstvom vseh osnovnih šol.
ker se je pokazalo, da komunicirajo med seboj. To so med drugim pokazale že lanskoletne in letošnje poizkuš-nje Na podlagi teh ugotovitev so začeli letos kopati glavno sondo, ki naj bi bila bodoče novo zajetje. Priti ho čemo do podzemskega izvira cele reke, ki po mnenju geologa izstopa izpod skal v smeri preloma ter se nato v holocenu pod površino razdeli in Izvira na večih krajih doline v posameznih izvirkih na dan S tem zajetjem, ko bi prišli do glavne vodne struge pod zemljo, bi zajeli vse studence Težke vode v tej dolini in dobili tako nove potrebne količine pitne vode. ki kaže biti boljša od sedanje.
Na podlagi teh ugotovitev je bil napravljen naslednji program obnove vodovoda:
1. Zajeti vso vodo razpoložiljivih studencev.
2. Strojnica ostane taka kot je. Po potrebi se bodo pozneje lahko izmenjale črpalke (in vstavile večje).
3. Strojnica bo avtomatizirana tako, da jo bo mogoče upravljati iz glavnega rezervarja.
4. Na Gornji Težki vodi bo zgrajen glavni rezervar, kjer bo postavljen tudi objekt za čistilne naprave vode.
še komu
samo vse demokratične svoboščine, temveč vse najosnovnejše Človečanske pravice. Čudno zato. da ni Remsova »odločna demokracija« prišla do izraza že takrat. Kako pa bi, ko okupator za Remsa vendar ni bil nevaren in ne on okupatorju? Zato bi bilo morda pametneje, če bi Rems malo globlje razmislil, kdo strmi danes za lahkim zaslužkom: ali borci — spomeničarji s številnimi odlikovanji, ki se tudi sedaj dobro zavedajo, da se ne da živeti na lavorikah zmag, temveč da je treba mnogo dela, pa naj bo v kmetijstvu, delavnicah ali pisarnah Nasprotno — o lahkem zaslužku nam govore mojstrski računi nekaterih privatnih obrtnikov.
Obsojanja vredno pa je — da omenim na kraju odgovora, ki bi bil lahko še precej daljši - da skuša Lovro Rems s takim pisanjem vnašati med obrtnike Bele krajine malodušje. S takimi nastopi, kot ga je pokazal na okrajni skupščini, ln s »pojasnili«, ki jih je dal v svojem odgovoru v predzadnji številki Dolenjskega lista, po mojem mnenju Rems ne bo dostojno zastopal koristi volivcev — obrtnikov, ki so mu zaupali mesto v zboru proizvajalcev
Janez Vitkovič
(Nadaljevanje ln feonoci
stva v dolenjskem bazenu. Znano je, da je ta bazen pretežno agraren in prenaseljen V preteklosti je močno postavko narodnega dohodka nosila lesna industrija in Izkoriščanje gozdov. Zmanjšanje poseka in s tem povezano zmanjšanje predelave lesa v obstoječih lesno industrijskih obratih pasivnost krajev še povečuje in narodni dohodek pada Najmanj 5000 delavcev, ki bi jih zaposlila Industrija, organizirana na predlagani osnovi, bi odločilno spremenilo tudi strukturo prebivalstva Neposredni vpliv večjega zaposlevanja delovne sile v industriji bi ugodno po speševal tudi kmetijstvo, ki je danes zaostalo, ker zaradi prenaseljenosti in pomanjkanja trga ne čuti potrebe po mehanizaciji ln intenzivnem gospodarjenju. Pri predelavi lesne surovine, ki jo dobimo na podlagi letnega prirastka v končne finalne izdelke, kot bi jih
PRED KO
(Nadaljevanje s l. strani)
to so nadvse veliki uspehi, o katerih smo se s člani Fronte in drugimi volivci vse premalo pogovorili. Te spremembe in uspehi narekujejo tudi spremembo načina dela v naši osnovni politični organizaciji.
Okrajni izvršni odbor OF Novo mesto je na svoji redni seji v preteklem tednu razpravljal o delu občinskih in vaških odborov OF v zadnjih treh mesecih Vidno so se to zimo organizacije Fronte udejstvovale pri pripravah raznih Izobraževalnih tečajev. Številne kulturne prireditve in dobro pripravljene ter obiskane prireditve pričajo o razgibanem kulturno-prosvetnem delu Veliko zanimanje in udeležba na občnih zborih splošnih kmetijskih zadrug ter koristni sklepi in predlogi za gospodarski napredek, vse to je uspeh pra vilnega dela organizacij Zveze komunistov in Fronte na vasi. Tudi zaostrena borba za pravilno vodstvo v zadrugah je odraz tega političnega dela Poudariti pa moramo, da delo vseh organizacij OF v okraju ni bilo takt uspešno in živo. Ponovno moramo pribiti: delo celotne organizacije je tako kakršen je odbor, ki jo vodi!
Milijon dinarjev so odklonili
V občini Skocjan delo organizacijt še vedno ni zadovoljivo, prav tako pa Šepa\tudi še v nekaterih vaških odborih občine Šentjernej in Sentrupert. V
5. Poleg glavnega rezervarja bo zgrajeno stanovanjsko Ln upravno poslopje za strojnika.
6. V primerni višini nad glavnim rezervarjem bo zgrajen drugi, manjši rezervar, ki bo služil za pranje čistilnika, za dovajanje vode na cesto za vasi proti Podgradu, Gornji Težki vodi, Plemberku ln Stopicam, pozneje pa bo služil tudi za zvišanje tlaka vode za mesto.
Od glavnega . rezervarja na Gornji Težki vodi do rezervarja na Grmu bo speljana gravitacijska cev premera 225 milimetrov. Zaradi visokih stroškov naj bi bila ta cev azbestno-cementna, speljana pa bo po novi trasi preko Dol. Težke vode na Crmošnjice in po obronku gričevja čez Gotno vas na sedanji rezervar na Grmu, ki bo postal gravitacijski rezervar. V tega bo del vode pritekal gravitacijsko v veliko večjih količinah ln hitreje kakor doslej. Drugi del vode bo odtekal naprej po že položeni cevi premera 150 mm naravnost v drugi, novi gravitacijski rezervar na Kapiteljskem hribu, ki bo napajal vodovodno omrežje Bršljina in severni del mesta s sedanjim rezervarjem. V mestu bodo potemtakem trije gravitacijski rezervarji, ki se bodo medsebojno izpopolnjevali.
V višji, drugi rezervar na Gornji Težki vodi, bodo že  prečiščeno vodo
KONGRES SOCIALISTIČNE ZVEZE HRVATSKE IN BOSNE IN HERCEGOVINE
V  nedeljo se je začel  v Zagrebu kongres  Socialistične  zveze delovnih ljudi Hrvatske. Po govoru tov. Vladi mira Bakariča so delegati razložili do sedanje izkušnje svojih organizacij.
Prav tako kot v Zagrebu je bil pru tekle dni tudi v Sarajevu kongres, na katerem so po poročilih o dosedanjem delu Ljudske fronte sprejeli sklepe in izvolili novo republiško vodstvo Socia listične zveze delovnega ljudstva Bosne in Hercegovine.
TOVARIŠ KARDELJ V KRAGUJEVCU
Pretekli torek je tov. Edvard Kar delj obiskal Kragujevac. Na VI. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije je bil kot delegat podjetja >Crvena zastava«. Zdaj je tov. Kardelj prišel, da se pogovori z delavci tega podjetja in prebivalci mesta o raznih aktualnih vprašanjih Tov. Kardelj je predvsem govoril o nekaterih gospodarskih vprašanjih, o osnovah našega nagra jevanja, o cenah in investicijski po
lahko proizvajali v industrijskih napravah po gornjem predlogu in načrtu, bi se vrednost iste količine lesa dvignila iz 160 milijonov din na približno vrednost 535 milijonov din!
Za dolenjske gozdno-gospodarske bazene in splošno gospodarsko zaostalost, kjer je les zaenkrat še najbolj znana in končno najlaže dostopna surovina, je taka sprememba v izkoriščanju in dokončni predelavi lesa, nujna življenjska potreba. Na osnovi pravilnega lesnega gospodarstva bi se dalo iz obstoječih surovin ustvariti močan narodni dohodek. Ta načrt, uresničen v cilju industrializacije dolenjskega bazena, dviga narodnega dohodka ln spremembe strukture prebivalstva, je torej vsestransko utemeljen in je treba samo čimprej začeti z njegovo uresničitvijo V odpravljanju zdaj že dovolj znane dolenjske zaostalosti bo odigral zgodovinsko vlogo.
vaškem odboru Vel. Cirnik pri Sent-rupertu je bil glavni politični »as« neki Erman, ki je sam odločal o vsem. kar bi morala reševati frontna organizacija kot celota Zato so Člani OF vračali legitimacije, on pa je ves frontni arhiv zanesel na občinski odbor OF, češ »da pri njih ni več organizacije« V Zame-škem pri Šentjerneju je organizacija ugasnila celo na papirju, ker odbor spi Pri takem »aktivnem« delu odbora se pojavljajo trditve, češ »mi Fronte ne potrebujemo, saj je prav ona kriva vseh težav in nepravilnosti« V tej vasi nimajo nobene organizacije, vsaj legalne ne, zato ni nič čudno, da so odklonili milijon dinarjev podpore za elektrifikacijo, ker da je to premalo Pravijo, da si bodo raje za ta denar kupili petroleja in si še naprej svetih z njim. To je politično zelo zaostala vas v okraju, verjetno pa tudi ena naj-zaostalejših na Dolenjskem.
Nasprotno pa so frontovci v Selah-Sumberku ln okolici drugače razumeli svojo vlogo v današnji dobi graditve socializma Niso se ustrašili številke 14 milijonov dinarjev, koliko jih bo stala elektrifikacija Sami, bodo zbrali večino denarja, veliko pa bodo pomagali tudi z delom. Ce primerjamo gospodarsko moč pasivne Suhe krajine in ravninskega predela v Zameškem, potem šele vidimo, kako velika je razlika v politični in gospodarski zavesti med tega dvema krajema!
prečrpavali in bo torej črpalnica tudi na glavnem rezervar ju.
Ze lani je bila sklenjena s Projektivnim zavodom, letos pa obnovljena pogodba za izdelavo načrtov z vsemi podrobnostmi; načrti morajo biti gotovi *e ta mesec Za te potrebe so bile izvršene tudi vse geodetske izmeritve na terenu - od Stopič preko Gornje Težke vode. Novega mesta do konca Bršljina
Uresničitev obnove mestnega vodovoda po vsem naštetem ni lahka, niti majhna naloga. Potrebno bo zato, da združimo vse sile in napore za uresničitev te nadvse pomembne naloge, ki mora biti prvenstveno delo naše občine Investicijam, potrebnim za ta dela, naj gre prednost pred vsemi ostalimi deli
Pri vsem tem pa bi se moral vsak potrošnik vode v mestu že danes zavedati velikih naporov _ in finančnih stroškov za sedanje vzdrževanje vodovoda Treba je imeti občutek in za vest, da je skrajno varčevanje i vodo dolžnost do vseh tistih, ki nujno potrebujejo vodo pa je zaradi dotrajan j a in presežene zmogljivosti vodovodnih naprav dostikrat nimajo ali pa le v poznih nočnih urah in Še takrat premalo. Cenimo zato gospodarsko vrednost vode in jo uporabljajmo s pravilnim varčevanjem sebi in skupnosti v korist! Lojze Mirtič
tiki, o ekonomskih odnosih in kmetijstvu, na koncu pa tudi o nekaterih zu-nan jepolitičnih vprašanjih.
OD ZDA BOMO DOBILI DODATNO POMOČ
Ameriška vlada je pretekle dni odobrila Jugoslaviji dodatno pomoč 11 milijon dolarjev, da bi lu/.e premagali težave, ki jih je povzročila lanska suša. Razen /gornje vsote |e vlada ^DA odobrila naši državi v tem gospodarskem letu doslej 78 milijonov dolarjev v okviru trojne gospodrske pomoči ;n 21) milijonov dolarjev dodatne pomoči za ublažitev posledic suše.
Sredstva iz te dodatne pomoči bomo porabili predvsem za nabavo živil, zlasti pšenice in osnovnih surovin za našo industrijo.
ITALIJANSKI  RIBICI SPET ZAJETI V NAŠIH VODAH
Blizu Pulja so naši obmejni organi /.ujeli tretjega uprila dve italijanski ribiški ladji. Lovili sta ribe v naših vodah 6 milj od obale. Naše oblasti so odvzele posadk) 5 mrež in 29 zabojev rib. Ko so italijanski ribiči plačali denarno globo, sta ladji zapustili naše ozemeljske vode.
ALI BO KONČNO LE ZNIŽANA ŽELEZNIŠKA VOZNINA
2e skoraj leto dni se širijo govorice, da bodo na železnici znižali voz-nino. Vendar doslej razen govoric ni bilo nobenih uspehov. Zdaj pa se je zadeva menda le premaknila. Kot poročajo, bo najbrž začela veljati nova potniška tarifa t. maja. Ta tarifa bo povprečno za 20°/o nižja, kot je bila sedanja-
BO TUDI LETOS SUŠA?
Povsod se zelo zaskrbljeno vprašujejo, kdaj bo končno le dež namočil razsušeno zemljo. Po dosedanjih znakih bi res lahko sodili, da se nam obeta novo sušno leto Meteorologi pa napovedujejo drugače. Okoli 10. aprila, tako pravijo vremenoslovci, se bo začela deževna doba, ki bo trajala nekako do konca maja Tudi za poletne mesece meteorologi trdijo, da ne bomo v zadregi za mokroto. V kolikor imajo prav, se bomo lahko prepričali v prihodnjih dneh.
V Trebnjem še vedno najboljši
Med najboljšimi občinskimi odbori OF je vsekakor še vedno trebanjski Od "septembra lani do marca letos so sprejeli 119 novih članov, izključili pa dva Dobro pripravljena kmetijska šola, katero je obiskovalo redno od 30 do 35 kmečkih sinov in deklet, Je plod pravilnega političnega dela frontne organizacije, prav tako pa je bilo organizirano veliko Število vaških frontnih sestankov ln predavanj, na katerih so
člane seznanjali z vsemi problemi doma in po svetu Mimo fronte ni šla v trebanjski občini nobena prireditev ali proslava, frontovci pa so prav tako aktivno sodelovali na številnih zborih volivcev Člani Fronte aktivno sodelujejo v vseh društvih in ostalih organizacijah
Tudi občinski odbor OF v Zagradcu je dobro zastavil delo. 72 novih članov, vrsta prireditev, sestankov ln predavanj ter tečajev priča o aktivnem delu Fronte v tej občini. V občini Trška gora pa so se posvetili Izključevanju članov, na novo pa niso sprejeli nobenega. Od septembra lani so izključili I kar 150 članov, če je seveda poročilo, ki ga "je poslal sekretar občinskega odbora O F točno. V občini Dol Toplice je delo Fronte dokaj živo, prav tako v občini Žužemberk, v občini Brusnice pa bi bilo lahko boljše kot Je. Tudi v občini Straža se je delo frontnih organizacij zelo poživelo ln se njihova vloga čuti v vseh organizacijah. Na novo so sprejeli 43 članov. Izključili pa 42.
Delo frontnih organizacij je razvidno tudi tz rednega ali nerednega plačevanja članarine. Do konca marca so v celoti poravnale svoje obveznosti v članarini frontne organizacije občine Žužemberk, Mirna peč. Prečna. Hinje, OtoČec in Trebnje Nasprotno pa številni odbori dolgujejo okrajnemu odboru OF zelo velike zneske na Članarini, tako na primer odbori občine Gotna vas skoraj 18.000 dinarjev, Dol. Toplice nad 10.000 din. Straža in Šentjernej nad 11-000 din, Velika Loka 10.000 din, Mirna 6600 din, Novo mesto '{800 din itd. *
V času do kongresa je treba vse te stvari še enkrat pregledati in popraviti, kar smo opustili ln deloma zamudili, da bomo šli na kongres s čistimi računi in jasnimi cilji ter zavestjo, da smo napravili vse, da bo vsak član seznanjen s pomenom preimenovanja in z veliko vlogo bodoče politične organizacije, v kateri mora zdrava pobuda naših zavednih delovnih ljudi priti še bolj do Izraza Pretežna večina naših delovnih ljudi Je že spoznala, kje je njihovo mesto v današnji dobi graditve socializma Politična organizacija pa bo tista, ki bo vse te ljudi povezovala in jih vodila po začrtani poti, ki jo je nakazal VI kongres Zveze komunistov Jugoslavije ter IV kongres Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije v Beogradu V pripravah na kongres pa ne smemo pozabiti na naša velika praznika 27. april in 1. maj.
LESNO BOGASTVO
NAl POMAGA DOLKNISKI iZ ZAOSTALOSTI
50 let novomeškega vodovoda
(Nadaljevanje ln konec)
NGRESOM OF SLOVENIJE
IZ PASIH KfcAJCV
Predgrad
Prejšnji mesec sta gospodinji Frančiška Madronič in Julijana Mivšek iz Prelesja potovali z vozom proti Vinici. Na cesti pri Sinjem vrhu so ju obkolili otroci, ki so se igrali pred šolo ter se začeli obešati na voz. Ker tega nista dopustili, so bojeviti malčki nabrali kamenja in metali za njima. Zanimivo bi bilo vedeti, kje so se takega »kulturnega« obnašanja naučili in kaj pravijo na to njihovi starši in vzgojitelji? *
Dne 18. marca se je zatekla na vrt Rudolfa Madroniča v Predgrađu srna. Gotovo je bežala pred krvoločnimi volkovi. Lovski čuvaj Rudi Majerle je poskrbel, da je lepa živalica odšla nepoškodovana nazaj v lovišče.
*
Rednega letnega občnega zbora kmetijske zadruge v Predgrađu sta se udeležila poleg članov tudi uslužbenca Okrajne zadružne zveze v Črnomlju tov. Etbin Cerne in Alojz Hutar. Iz poročila tajnika upravnega odbora tovariša Štefana Veisa je razvidno, da je zadruga v lanskem letu le končno zlezla na zeleno vejo in izkazuje 358.700 dinarjev čistega dobička. Izvoljen je bil nov upravni odbor s tov. Jožetom Radetom na čelu, ki je bil predsednik tudi lani. Prav tako je bil izvoljen tudi nadzorni odbor in delegat za okrajno zadružno skupščino. J. S.
Semič
Predzadnjo nedeljo v marcu so gostovali pri nas člani KUD iz Dol. Toplic z Nušičevo komedijo: »Gospa ministrica«. Takih gostovanj smo prav veseli, ker izpopolnjujejo kulturno praznino v Semiču. Domači KUD nam je namreč vso zimo dal samo eno igro, eno pa so spravili na oder gasilci. Ne vemo kje je vzrok za tako kulturno mrtvilo v Semiču. 2e dolgo časa se govori o nabavi prepotrebnih kulis in tudi čisti dobiček prireditev gre baje v to svrho, vendar kulis še ni nikjer. Izgovor, da je treba čakati, da bo dograjen zadružni dom, je neutemeljen, ker se kulise lahko prenesejo iz ene dvorane v drugo. M. F.
Po 14 letih odsotnosti se je vrnil v domači kraj Krupo pri Semiču rojak Janko Lovrin, profesor na univerzi v Nottinghamu v Angliji. Zadržal se bo dalje časa v domačem kraju in mu želimo prijeten oddih v lepi sončni cvetoči Beli krajini!
*
15. marca je bil zaključen gospodinjski tečaj v Semiču, katerega je obiskovalo 46 žena in deklet, ki so pokazala pri pouku posnemanja vredno disciplino Ln vztrajnost. Hkrati Je bil na šoli kmetijsko gospodarski tečaj, ki pa je moral biti predčasno zaključen zaradi slabega obiska. Dasi so se predavatelj i-strokovn jaki iz Črnomlja trudili in prihajali redno na predavanja, ni bilo zlasti pri moških za tečaj pravega zanimanja in so se tečaja redno udeleževali samo trije. Vsa vabila na sestankih za udeležbo na tečaju in nadvse zanimiva in koristna predavanja niso imela pri kmetovalcih zaželjenega uspeha, kar ni najboljše spričevalo zanje.
*
22. marca je bil občni zbor Rdečega križa, ki pa je bil slabo obiskan. Vodil ga je Stanko Lovšin iz Črnomlja. Izvoljen je bil 8-članski občinski odbor, ki bo skrbel za volitve v vaških odborih RK, za redno plačevanje članarine in pridobivanje novih članov.
Bmsniške novice
V preteklem tednu je gorel s slamo kriti kozolec Lenarčič Neže na robu vasi Velike Brusnice. Domači gasilci so bili takoj na mestu, tako da novomeški gasilci, ki so bili tudi klicani na pomoč, niso stopili v akcijo. Prav pa je bilo, da so prišli, kajti gorje, če bi bilo vetrovno, saj so že sedaj šopi goreče slame padali pred pošto. Brusničani imajo žalostne spomine na prvo svetovno vojno, še bolj pa na drugo, ko je bil poleg Italijanov še vihar naredil svoje..
*
Tudi v Brusnicah so imeli izobraževalni gospodinjski tečaj, ki se ga je udeležilo 20 deklet. Učile so jih: gospodinja Hudoklin Jožefa gospodinstvo, šol. upraviteljica Baškovčeva zgodovino in ročna dela, učiteljica Bernikova slovenščino, Cesarjeva računstvo in Na-glavova higieno. Tečaj, ki je lepo uspel, so zaključili ob navzočnosti staršev in zastopnice okr. odbora AF2 tov. Danice Modic. Uprizorili so tudi igro »Vozel«.
Na Leskovcu pri Brusnicah kopljejo že več let dragoceni kremenov
RAZPIS
OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA v Novem mertu
razpisuje mesto
RAČUNOVODJE, EVIDENTIRA IN STATISTIKA (v eni osebi)
Pogoji: Nepopolna srednja ali njej enaka šola, oz. daljša praksa v navedeni stroki. Nastop takoj. Plača po uredbi. Reflektanti naj vložijo lastnoročno pisane prošnje z vsemi dokazilnimi listinami na Upravni odbor Okrajne obrtne zbornice v Novem mestu.
pesek, ki ga uporablja naša steklarska in druga industrija. Mali obrat Stanka Kosa iz Novega mesta in Zana Glihe iz Kostanjevice, ki sta prala ta pesek prej z nekaj delavci v brusniškem potoku pri Hudoklinu, se je razvil tako, da zaposluje danes večje število delavcev, avtomobili pa odvažajo pesek v Novo mesto, odkoder gre očiščen naprej v steklarne itd. Sredi hoste so bili napeljali tudi elektriko. Sedaj so začeli dovažati jamski les, da bodo doslej odprti rudnik poglobili in začeli kopati pod površino. Pa tudi iz varnostnih ozirov je nujno, da se rudnik uredi, saj so se dogajale zaradi plazov nezgode. Skoda je le, da se ni razvila poleg tega rudnika, ki ima še precejšnje zaklade, steklarska ali kaka druga industrija. Morda pa bomo dočakali še to, ko bo končana elektrifikacija.
Dolenjske Toplice
Iz poročila upravnega odbora splošne kmetijske zadruge na rednem letnem občnem zboru je razvidno, da je ta napravila lani nad 4,294.000 din čistega dobička. Od tega sta dala lesni in trgovski odsek 4,227.730 din. Od dobička so po sklepu občnega zbora razdelili med člane v obliki umetnih gnojil in drugega blaga 310.000 din. Za živinorejski odsek so določili 250.000 dinarjev, za socialni fond 21.000 din, za sadjarstvo in zatiranje rastlinskih škodljivcev 84.000 din, večjo vsoto pa so določili tudi za kulturni sklad, iz katerega dobita tudi.gasilski društvi Pod-turen in Dol. Toplice vsako po 15.000 dinarjev.
Zadruga prispeva kot delničar tudi za gradnjo medzadružne klavnice in mesne predelovalnice v Novem mestu 400.000 din. Iz dobička so dali enkratno podporo v znesku 10.000 din novomeški rešilni postaji in prav toliko kmetijski šoli na Grmu kot prispevek za ustanovitev umetne osemenjevalne postaje. Med sklepi je najvažnejši gradnja električnega mlina ob cesti proti Podturnu, ustanovite strojnega odseka in drugi. Za elektrifikacijo oziroma pojačanje toka v vaseh Poljane in Sušica bo dala zadruga kredit v znesku 700.000 din.
D. G.
VATIKAN IN SLOVENCI
Bralce Dolenjskega lista obveščamo, da bomo začeli v prihodnji številki objavljati podlistek našega rojaka tovariša Francka S a j c t a »Vatikan in Slovenci«. Na zanimivo razpravo že danes opozarjamo vse naše redne naročnike in ostale bralce. V podlistku bodo objavljena najnovejša dognanja tovariša Francka Sajeta o odnosih in sovražni politiki Vatikana do Slovencev in Jugoslavije zlasti v obdobju prve svetovne vojne, v letih stare Jugoslavije in odnosi Vatikana do Primorskih Slovencev.
Koprivnik
Na zadnjem zboru volivcev je bilo precej kritike na račun občinskih uslužbencev v Mozlju zaradi nesorazmerne davčne obremenitve. Izvoljena je bila tričlanska komisija, ki bo pregledala vse primere nepravilnega obremenjevanja in dala predloge za popravek. Prav tako je bil na tem zboru volivcev sprejet sklep, da se Koprivnik priključi občini Kočevje. Ta predlog utemeljujejo Koprivnicam s tem, da imajo do Kočevja le 16 km, do Moz-lja pa 22 km.
Za poštno službo v Koprivniku je do sedaj prispevala Direkcija PTT v Ljubljani samo 2000 din mesečno, to je za osemurno uradovanje na pošti 400 dinarjev in za 13-kratni prenos pošte iz Kočevja v Koprivnik 1600 dinarjev. Poštno službo so v glavnem opravljala komunalna podjetja, ker pa se sedaj ta prenašajo v Mozelj, bo šla' po vsej verjetnosti z njimi tudi pošta. Zdi se nam namreč nemogoče, da bi kdo za 1,92 din na uro opravljal poštno službo.
Volkovi in druga škodljiva divjad niso v kočevskih gozdovih nič novega. Pred dnevi je državni lovec Jakob Turk iz Bukove gore v ranih jutranjih urah ustreli velikega volka, drugega pa obstrelil. To je že sedmi volk, ki ga ima Turk na vesti v zadnjih dveh letih. Poleg tega je to zimo uplenil še 27 lisic, 3 divje mačke, 3 kune in dva prašiča. Zares lep lovski plen!
Starček
Umrl je Bedek Fmnc-Gorišc
Marca je v novomeški bolnišnici umrl Bedek Franc, po domače Gorišc iz Gabrja. Star je bil šele 54 let, a Je bil bolehen že izza prve svetovne vojne. Po prvi vojni se je poročil ter vzgojil na svoji borni kmetiji devet otrok. Dva najstarejša sina, čeprav mladoletna, sta bila od leta 1942 v partizanih. Eden je še sedaj v vojski — poročnik v gardi.
Kaj je bil Bedek za Gabrje in ostale vasi v Podgorju, bo ljudstvo šele sedaj začutilo. Ni družine v Gabrju, ki pri njem ne bi iskala pomoči. Vse prošnje, ki so jih potrebovali posamezniki ali pa vaška skupnost, je pisal »Gorišc«. Vsako nedeljo in večino večerov so siromašni Gabrčani iskali pri njem nasveta. Vsem je vedno rade volje pomagal brez vsakega plačila. Vse administrativno delo za gasilsko Četo, šolski odbor, množične organizacije in drugo je opravljal v poznih nočnih urah brezplačno, Čeprav je pri tem trpela družina. Tudi KLO Gabrje, ki
je obstajal do lani, ni opravil nobenega dela brez Gorišca, pa tudi novi občinski ljudski odbor v Brusnicah ga bo močno pogrešal.
Bil je res, čeprav bolj majhne postave, največji mož v Podgorju, zato se je tudi ljudstvo na pogrebu v Gabrju od njega dostojno poslovilo.       I. H.
»Čarovni klobuk« na novomeškem lutkovnem odru
V nedeljo 12. aprila bo spet predstava na novomeškem lutkovnem odru. Zaigrali bodo »Carovni klobuk«; prva predstava bo ob 10. uri dopoldne, druga pa ob 11. uri. Ne pozabite, obiskovalci, da sprejema Pavliha prostovoljne prispevke pred predstavo in da je igrica v prostorih osnovne šole! Pionirji, povejte o lutkah tudi drugim in jih povabite s seboj! A. B.
Za prazen nič je ubil človeka
Rudar Anton Gorjup iz Brestanice (okraj Krško) je kupil od železničarja Vinka Pospeha kos zemlje za stavbišče. Gorjup si je začel na tem kraju že planirati svet za postavitev hiše, čeprav zemljišča še ni prepisal. Ko ga je Pospeh lani 5. novembra dobil samega pri delu na gradbišču, ga je na to opozoril, in baje tudi osebno napadel, kot pove Gorjup. Pri tej priliki je Gorjup menda naravnost pobesnel. Zgrabil je v bližini prislonjeno poldrugi meter dolgo in 10 cm široko desko in z njo udaril Pospeha po glavi, da se je ta takoj sesedel. Nato je po ležečem Pospehu udrihal še z isto desko »kot da bi razbijal kamenje«, kakor so to povedale priče. Mikastil in pretepal ga je kake 3 minute, hodil po njem in ga brcal, nazadnje pa ga je hotel še vreči preko nasipa, kar pa je preprečila Gorjupova žena, ki je prihitela na kraj dogodka. Prihiteli so tudi drugi ljudje in napadenemu Pospehu nudili pomoč ter ga takoj odpeljali v krško bolnišnico, kjer pa je drugi dan na posledicah strahovitih poškodb umrl. Sodna obdukcija je pokazala, da je
Gorjup Pospehu odbil del ušesa, da mu je polomil 8 reber, nekatera tudi večkrat, da mu je zlomil nogo v gležnju, stri prsni koš, poškodoval ga je tudi po trebuhu, vratu in drugih delih telesa. Deli zlomljenih reber so se mu zapi-čili v pljuča.
Pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu Gorjup v zagovor za svoje zverinsko početje ni mogel navesti drugega kot to, da je bil hudo razburjen in da sploh ni vedel, kaj počne. Zavedel se je baje šele potem, ko je prihitela njegova žena. Zagovarjal se je tudi na svojo bolezen, češ da je bil enkrat v rudniku poškodovan, da ga boli želodec in da je živčen, kar je deloma res. Priče, ki so videle ves dogodek, niso mogle potrditi, da bi Pospeh prvi napadel Gor j upa, videle so samo, kako je Gorjup mlatil Pospeha. Pospeha so prikazale kot mirnega in veselega človeka, dočim je bil Gorjup znan kot nevaren tuji lastnini in tudi že prej obsojen zaradi pretepa.
Senat je obsodil Gorjupa, upoštevajoč njegovo bolezen, na 12 let strogega zapora.
TELES NA 4| VZGOJA
Pozdravljeni, železničarji - športniki!
Kakor smo že poročali, bo SSD »Železničar« Iz Ljubljane priredilo 8 svojimi klubi v čast Dneva železničarjev v množični izlet v Novo mesto v soboto in nedeljo 11. ln 12. aprila. Novomeščani bodo ta dva dneva Imeli dovolj prilik za ogled številnih zanimivih ln raznovrstnih športnih tekmovunj. Ljubljanski »Železničar« je množično društvo, ki se Je doslej uspešno uveljavljalo doma ln tudi v tujini Da si bodo Novomesčani in okoličani lahko ugledali knr največ tekmovanj, objavljamo spored prireditev:
I. Sobota, dne 11. april« 1953:
1. Ob 16.3«: BALINANJE —ŽELEZNICAH, Ljubljaua : NOVO MESTO. V Bršljanu pri Kunipu (ali pa na Drski) in v mestu pri Murnu.
2. Ob 16.30: S AH - s K ŽELEZNICAH, Ljb : repr. NOVEGA MESTA. V Domu JLA (10 desk).
3. Ob 17: KEGLJANJE - ŽELEZNICAH, Ljb. liga : repr. NOVEGA MESTA. Na Breka pri Murnu.
4. Ob 17: NAMIZNI TENIS - ŽELEZNIČAR, Ljb. : NOVO MESTO (člani, članice, mladinci). V telovadnici osnovne sole.
5. Ob 20: TEZKOATLETSKA PRIREDI-TEV — (propagandni nastop) — (sodeluje 18 Izbranih težkoatlefcov iz Ljubljane.
a) ItOKOBOKBA, b) DVIGAĆ1 UTEŽI, c) BOKS. d) JIU-JITSU. — V dvorani Doma JLA.
II. Nedelja, dne 12. aprila 1953:
1. Ob 9: KOŠARKA — ŽELEZNICAH Ljb.: KRIM Ljb. NA STADIONU: Progaudnl nastop (moški — lisa). •
2. Ob 10: KOSA it K A - ŽELEZNICAH, LJb. : ASK, Ljb. žene. STADION- Propagandni nastop.
3. Ob 9: ATLETIKA — ŽELEZNIČAR, Ljb.. NOVO MESTO, ČRNOMELJ. (METI: Disk,  krogla  kopje).  Na Loki.
4. Ob 10: ODBOJKA — ŽELEZNICAH (liga) Ljb. : NOVO MESTO, ž one. Na Loki
5. Ob 11: ODBOJKA — ŽELEZNIČAR, (liga) Ljb. t NOV OMESTO, mož ki. Na Loki.
6. Ob 14: NOGOMET — ŽELEZNICAH (mladina) Ljb. i NOVO MESTO Na Stadionu.
7. Ob 15.15: ATLETIKA — ŽELEZNICAH, LJb. : NOVO MESTO, ČRNOMELJ, m o S k i. Skoki; višina, daljina ter tek nu 10 m in 3000 metrov. Na Stadionu.
8. Ob 1615: NOGOMET - ŽELEZNICAH, Ljb. (I. moštvo) I NOVO MESTO, ČRNOMELJ (reprezentanca). Na Stadionu.
(V odmoru Klavne Ukine- ATLETIKA: Teki na 600 in 1000 m. kjer nastopijo atleti: ŽELEZNIČARJA, Ljb., in atleti NOVEGA MESTA ln ČRNOMLJA).
Poleg Novomeščanov se bodo vključili v razna tekmovanja tudi ('rnonialjčani, ki so zadnje čase postali zelo delavni na športnem področju. Iz Črnomlja bo Prispelo več atletov In nekaj mladih nogometašev Zanimiv bo nastop metalca Pluta, ki je edeii najboljših metalcev kopja v Sloveniji Prav zanimivo ho tudi tekmovanje v kegljanju saj sodelujejo Želeanlčarjevi kcgljačl prav uspešno v kcgljaški Iljrt.
V odbojki bodo novomeški igralci trd oreh Ljubljančanom, seveda le v primeru, če bodo zaigrali tako, kakor so v lanski leseni.
Pri košarki bomo videli zbrano elito slovenske košarke, saj bodo poleg Igralcev Železničarja nastopili tudi igralci Krima in ASK-a >z LJubljane.
Težko tekmo ho imela novomeška članska nogometna reprezentanca, saj so Železničarji znani kot odlični nogometaši. Zaigrali bodo tudi nogometaši — mladinci, ki so lani uspešno tekmovali v svoji skupini.
Po dolgem času bomo videli v Novem mostu tudi nastop v dviganju uteži, v roko-borbl, jlu-jltsu In boksu; te prireditve bodo v soboto zvečer v Domu JLA.
Na   vseh   prireditvah   bo propagandna
vstopnina.
Novomeščani! Ljubitelji športa Iz bližnje okolice! Pokažimo z obiskom na sobotnih in nedeljskih prireditvah, da smo vesel) množičnega obiska »Žclezničarjevltu športnikov ln da si takih gostov še želimo!      J. G.
Prvi pomladanski nastop motoristov AMD Novo mesto
Dne 12. aprila bodo prvič v lotu 1953 nastopili na športu om srečanju »Železničarja« in Novega mesta tudi motoristi Novega mosta. Predvidena jo hitrostna ocenjevalno vožnja. Vse lastnike motornih vozili vabimo, da se te prve letošnje vožnjo zanesljivo udeleže. Podrobna navodila bodo dobili motoristi na posebnem sestanku, ki bo sklicati šo ta tcilon.
Za ocenjevalno vožnjo jo predvidena na-slcilu.ja mo-ga; Glavni trg—gostilna Ferlič— Maror—Pionir v Bršljanu, nazaj čez Florjanov trg, čez most na Grmu in v (Jotno vas, Žabjo vas in na cilj na Glavni trg.
T VB Partizan (Novo mesto) : Garnizon [Novo mesto) 1:1
Tudi zadnjo nedeljo sta bo srečala stara rivala — moštvi »Partizana« in »Garnizona«. Nogometaši »Partizana« so nastopili z moštvom, ki je preteklo nedeljo premagalo nogometaše iz Črnomlja. Bilo Pa jo nekoliko okrnjeno, ker ni bilo starejših »asov« in vojaškega golmana. Tokrat so se izkazali »asi« Smajdek in Kapetan v obrambi, ki st,a jo zelo okrepila, manj pa Perio in Do-l.iak. Obramba jo bila tokrat boljši dol moštva in ima na čelu z odličnim vratarjem največ zaslug za neodločen izdd. Napad jo biil nepovezan jd le borbenost posameznikov je prlpomgla k »uspehu«, ker je neodiločen rezultat uspeh za domaČe moštvo, sad je bilo še vselej z večjim aH manjšim rezultatom promagano.
V prvem polčasu so se napadi menjavali /. obeh strani. Vojaki so imeli precej smole (žoga se je večkrat odbila od. prečkeD in tudi »civili- niso nikakor mogli »praviti žoge v mrežo.
V drugem polčasu so prišla v vodsitvo »eivili« z golom, ki ga je dal Toni Majerde, toda vojaki smo kmalu izenačili. Rezultat je ostal nespremenjen do konca tekme. V obrambi so se izkazali golman, Smajdek in Kapetan kot beka, centarhalf Sitar, v napadu pa Majerle in dolno borbeni Saban, ki pa igra precej zase. Pri vojakih sta izstopala dolgi Trajkovič in mali Pfaff. Sodil je Gregorčič Stane zadovoljivo.        — M.
Novomeškim pionirjem ni dolgčas
Ce bi vprašali našo pionirko in pionirje, ali jim ob nedeljah res ni dolgčas, bi vam to z veseljem pritrdili. Za to skrbi Društvo prijateljev mladine, k jie zadnjo uodeljo priredilo s sodelovanjem TVD Partizan Novo mesto Športna tekmovanja na stadionu v Kandiji. Precej gledalcev je z zanimanjem spremljalo prizadevanja pionirjev. Za ozvočenje je poskrbela Razglasna postaja. Tekmovalo je 244 pionirjev z osnovne šole Novo mesto m Srni bel, pridružili pa so se jim tudi tisti iz L, II. Ln III. razreda gimnazije. Požrtvovalni vodniki in sodniki na tekmovanju so bili: oba Glonarjeva, prof. Dobovšek,  prof,  Smerdujeva in drugi.
Tekmovalce, ki so se postavili pred tribuno a odredovo zastavo, je pozdravila pionirka Majda Penca iz odreda »Bogdan Osol iiik« in želela mnogo srečo v tekmovanjih. Spored se je začel z različnimi zabavnimi štafetami, ki pa zahtevajo od pionirjev mnogo zbranosti in potrpežljivosti. Uspehi so bili naslednji:
Pionirske štafete; za IV. razrede - Smi-hel (pionirji in pionirko); za III. In II. razrede — Novo mesto.
fcola žoganja: pionirke gimnazije — 1.—2. mestu: SveUičič Franja in Anka, 3.-5, Mi-belčič,   Ivatnik, Smodoj.
Met žoge v višino; pionirji; 1. Majerle, 2   Horvat, 3. Čolnar.
Met žog© v koš: pionirji: 1. Majorie. 2. Horvat, 3 Medle; pionirko: 1.— 2. Kna-1'eljc—Čolnar, 3.-4. Kožuh, Bob.
Turnir četrtokategornikov
Čeprav se šolsko leto nagiba h koncu in je veliko učenja, dijaki-šahisti niso pozabili ma šah
Turnir četrtokategornikov, ki se vleče že precej časa, stopa v zaključno fazo. Vodeči na tabeli. Ličina Zoran, je odignail žo vse partijo in nabral 8 točk, kar zadostuje zu dosego III kategorijo, za katero se še borijo: Tratnik Nace. Kruljc Jože in Japelj Miha. ki morajo odigriti še nekaj partij. Slednji bodo verjetno, polog Ličine, zavzeli prva mesta v končnem plasmani..
Stanje po IX. kolu jo naslednje: Ličina Zoran 8 točk (iz 11), Kruljac fi,5 (iz M, Tratnik 9 (ix 7) Golobic 3 (iz C), Dejak in Cerček 2.5, INeok in Lovko 2, VujoSevič in Kožuh 1,5 in Pintar brez točke. — M.
Dvojna zmaga invalidov Novega mesta v Mariboru
V okviru invalidskega tedna jo bilo v Mariboru republiško prvenstveno tekmovanje LKS v streljanju za invalide. Tekmovanja se ie v nedeljo, dne 5. aprila udeležila tudi strelska okipa šestih članov iz Novega mesta.
Omeniti moram, da so bili naši tekmovalci že na postaji v Mariboru nadvse tovariško
POPRAVEK
Popravljamo netočen podatek v podlistku »Drobtiuo Iz dolenj&ko po[w>tne malho«, objavljenem 27 marca 1953 v našem tedniku, kjor je bilo v 10 odstavku, stolpec 8, med drugim zapisano, da je g. učitelj vabil v šolo prodajalko iz štacun« in ji na hodniku ponujal pijačo. Dogodek ae je v resnici zgodil na hodniku pred stanovanjem trg. pomoč niče Erjavec Marije iz Šmarje te, ne pa v »oll, kar Izjavljajo in potrjujejo: Marija Erjavec, Franc Kos, Jože Jakič itd.
Uredništvo.
KRAVO
izvrstno mlekarico s teletom,
proda takoj Tekstilna tovarna, Novo mesto
in prisrčuno sprejeli. Dobta volja in svečano razpoložen je nas nista zapustila niti za trenutek. Povsod so nam izkazovali veliko pozornost, tako v posameznih srečanjih kot tudi celotni delegaciji na svečani akademiji, ki jo biLa v veliki Unionski dvorani v soboto zvečer Med uglednimi gosti, predstavniki oblasti in raznih organizacij le bil tudi knjiže vuik Etbin Kristan, ki ga je občinstvo toplo pozdravilo
O samem Invalidskem tednu tu ne bi veliko pisali, ker je za invalidsko gi banjo tako pomemben, da zasluži več besedi in podrobnejšo razlago. Vsekakor pa Je vredna vse pohvale agilnost mariborskih invalidov in je lahko drugim primer, kako je treba začeti delati.
Tekmovanje v streljanju z zračno puško jo bilo v Unionski dvorani. Vstk strelec je iz poljubnega položaja moral izstreliti tri deset strelov.
Rezultati po ekipah so bili naslednji;
Novo mesto 1270 krogov, Maribor 1148 krono v, Ljubljana 1126 in Trbovlje 1049 krogov.
Rezultati poedincev pa so sledeči;
Fajdiga Mirko. Novo mesto, 245 krogov { od možnih 300», stirolec iz Maribora 239, Horoog Peter, Novo mesto 282, Udovič Jože, Novo mesta 220; za njim je bil strelec iz Maribora za katerega nimamo ne imena in no rezultata. Sledi Kolone Jože, Novo mesto 211 krogov, strelec iz Ljubljane in Huč Ludvik iz Novega mosta s 102 krogi, nekaj mest Za njim pa jo še zadnji član novomeške ekipe,
V znak priznanja za doseženo dobre re zultate je novomeška okipa prejola v trajno last lep pokal. M. F.
Tek v vrečah: pionirji; L Bartelj, 2. ftpd-letič. t Romih
Največ zanimanja je bilo »a tekme »Med dvema ognjema«. Tudi pionirji sami so se pri teh igrah najbolj razaiveli. Uspehi so bili naslednji:
I. Gimnazija :SmiheI 1:0 (zmagovalec prejel za nagrado žogo).
II. Ol II, d — 1:0
III. a b c : II. c — 1:0 I. e : 1 d — 1:0
Zmagovalci v vseh panogah so prejeli lepe nagrado; žogo, knjige, zvezike, pomaranče in fige.
Veseli in zadovoljni so odhajaU pionirji s stadiona Zanimiva športno tekmovanje jih ho še dolgo spominjalo na letošnji »Pozdrav pomladi«, ki jim ga je pripravilo Društvo prijateljev mladine.
(obvestila )
KINO NOVO MESTO PREDVAJA:
Od 10. do 13. aprila: ameriški barvni film »Trije kavalirji«.
Od 14. do 16. aprila: jugoslovanski film »Frosina«.
Od 17. do 20. aipritla: ongfleški film »Mandy«.
KINO DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJA:
11. In 12. aprila: ameriški film »Težka pot«.
Pređ«taV* v »oholo ob 20. uri hi ob nedeljah ob 16. in 20. mri.
KUPIM dobro ohranjeno decimalno tehtnico do 200 kg nosilnosti z uteži. Ponudbo na Gradbeno ln obnovitveno podjetje GOP (prej Remont) Novo mesto,
PIONIRJI POZOR! Zbiralci znamk so »berejo v nedeljo, 12. aprila ob 9. uri pred osnovno šolo. Pridite vsi in prinesite zbirke s seboj t
STROJNA DELAVNICA rudnika Sentjanž-Krmelj
obvešča vse interesente, da prevzema za svojo
MEHANIČNO DELAVNICO: vsa v to stroko spadajoča dela, kakor struženje, skobla-nje in ostalo obdelavo kovin, kakor tudi nova naročila;
KLEPARSKO DELAVNICO: vsa v to stroko spadajoča kleparska in vodnoinstalater-ska dela;
MIZARSKO DELAVNICO:
vsa stavbeno-mizarska dela;
KOVAŠKO DELAVNICO:
popravila vseh vrst poljedelskih strojev, kakor tudi ostala kovaška dela. Vsa dela po dnevnih in konkurenčnih cenah!
Uprava
rosvetno delo pomaga odpravljali
dolenjskega kmečkega gospodarstva
Letni   obračun ljudsl*oprosvetnega
dela in vzgoje delovnega ljudstva novomeškega okraja, ki ga je polagal 28. marca Okrajni odbor ljudske prosvete v navzočnosti številnih delegatov, zastopnikov ljudske oblasti, okrajnega komiteja Zveze komunistov in redstav-nikov organizacij, je poleg številčnega pregleda tega dela ugotovil predvsem dejstvo, da dolenjsko kmečko gospodarjenje še vedno zaostaja za razvojem naše industrije in ostalega gospodarstva. Opraviti imamo z mis«lno zaostalostjo, ki tišči kmeta k tlom in mu ne daje razgleda. Izhod iz zaostalosti je edinole v naprednem kmetijstvu. Ko je lani Okrajni komite Zveze komunistov v Novem mestu izdelal temeljito gospodarsko - politično analizo, je z njo dobil jasno sliko o stanju gospodarstva in o kulturno-prosvetnem delu prebivalstva v okraju.
Za naprednejše gospodarstvo je potrebno predvsem večje znanje. Brez izobrazbe tava človek naprej v temi in je žrtev neznanja, zmotnih zastarelih pogledov na svet in lahek plen v rokah tistih, ki sovražijo napredek ljudstva in njegovo prebujenje. Slrok načrt iz-venšolskega ljudsko - prosvetnega izobraževanja v letu 1952-53 je naletel na ugoden odmev. Pripravljenost prosvetnih delavcev, ki so tudi tokrat v skoraj vseh primerih požrtvovalno pripravili in vodili razne tečaje, zanimanje političnih organizacij za vzgojo mladine in odraslih v zimskem času, pomoč občin in kmetijskih zadrug, vse to je poleg naravnega veselja In težnje mladih ljudi po izobrazbi pripomoglo k lepim uspehom številnih tečajev. V petih zimsko-kmetijskih šolah, 28 splošnih izobraževalnih tečajih in 30 tečajih Rdečega križa je v pretekli sezoni hodilo k pouku 2125 kmečkih fantov in deklet.
Da so izobraževalni tečaji pokazali precejšen napredek v primerjavi z uspehi prejšnjih let, gre zasluga sproščenim pobudam terena in decentralizaciji, ki je tudi na tem področju pokazala ugddne posledice. Tako so tečaji, zimske kmetijske šole, deloma pa tudi zdravstveni tečaji za žensko mladino postali izhodišče kulturno-prosvetne dejavnosti. To se je pokazalo predvsem v krajih, ki so odmaknjeni od večjih kulturnih centrov. Ljudska univerza je dobila trdnejše oblike, izleti v razne kraje — bilo bi jih lahko seveda več! — so utrjevali vero ljudi v sposobnosti naših lastnih sil, široko izobraževalno delo pa je približalo delovnim ljudem knjigo in časopis. Lepo število novih recitatorjev je prav tako pridobitev letošnjih tečajev. Organizacijska pomanjkljivost je bila še v tem, da je bilo delo mladine ponekod ločeno od dela pionirjev, domačega kulturno - umetniškega društva in pod.
Resna slabost ljudsko - prosvetnega dela na podeželju je zaprtost KUD, ki so   se   omejila   na   ozko umetniško
PIONIRJI — REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANKE!
Tiskarski škrat nam jo je tudi tokrat zagodel pri križanki »Izpolnjeval-ka«. Pod vodoravno 3. se mora vprašanje glasiti pravilno takole: ognjenik v Italiji. Do 15. aprila imate še čas, zato hitro rešite uganke in zanke lz 12. številke in zadnjo križanko, nato pa nam pošljite odgovore na naslov uredništva našega lista, v spodnji levi kot pa pripišite: pionirske uganke.
POPRAVEK
Bralce Dolenjskega lista prosimo, da popravijo v članku »Alkohol je osnovni vzrok prenekaterega zla«, ki je bil objavljen v 13. številki, tiskovno pomoto v 4. odstavku prvega stolpca, vrsta 20, ki se pravilno glasi: Leta 1946 se je v 59.246 oskrbovalnih dneh zdravilo 4870 oseb (in ne 104.870 oseb, kakor je bilo pomotoma natisnjeno).
ustvarjanje. V društvih ni novih članov; male skupine starejših, preizkušenih igralcev opravljajo v glavnem vse delo. Premalo je načrtnosti, zaradi te pa tudi ni množičnosti, ki bi društva poživela. Ponekod nalagajo še vedno vse delo samo na prosvetne delavce. Znan je primer iz Zagradca, kjer je bil učitelj predsednik KUD, njegova žena pa tajnica društva; oba sta delala zelo požrtvovalno, ko pa sta bila premeščena, je z njima tako rekoč odšlo tudi društvo. V odbore naših društev morajo priti kmetje, mladina, žene itd. Društva, ki samo igrajo — in takih je nekaj — ne vzgajajo pa kadra, so zapisana smrti. Marsikje bo zato potrebno, da postanejo dosedanji »strokovnjaki« v društvih zares vzgojitelji novih kadrov. Bolj kot doslej pa bo v okviru društev treba gojiti tudi prijetno družabnost, gostovanja, poučne izlete itd.
V okraju je v minuli sezoni 58 igralskih družin naštudiralo 60 različnih iger, nastopov pa so imele 315. Predstave je obiskalo 57.630 prebivalcev Raznih proslav in nastopov je bilo 225. Velik je napredek v razvijanju petja, ki ga goji 3027 pevcev v 75 pevskih zborih; le-ti so imeli lani 281 nastopov. — Poleg rednih predavanj Ljudskih univerz so bila pozimi na vaseh številna predavanja, ki jih je poslušalo 8328 poslušalcev. Za 46 političnih, 44 gospodarskih, 32 znanstveno prosvetnih in 27 zdravstvenih predavanj so pokazali obiskovalci izredno zanimanje. Ljudske knjižnice niso naredile posebnega razmaha zaradi vi-
»orel! Partizani!
Revija »Borec«, glasilo ZB NOV Slovenije, bo letos izdala knjigo »Partizanski humor«. Z željo, da bi bilo v zbirki partizanske dobre volje čim več originalnih šal, zgodbic, pripovedi in ostalega humorja iz narodnoosvobodilne borbe in to iz vseh krajev Slovenije, naprošamo vse partizane, aktiviste, terence in kurirje, da najkasneje do 31. maja pošljejo svoje prispevke na naslov: Uredništvo revije »Borec« Ljubljana, Erjavčeva 16, poštni predal 195. Vse prispevke bomo po objavi honorirali.
Uredništvo revije »Borec«
šokih cen knjig in nizkih podpor, ki so jih knjižnice deležne. Orkestra v Mokronogu in Novem mestu sta bila delavna, pripravlja pa se pet godb na pihala v Trebnjem, Novem mestu (kjer mladina že precej obvlada instrumente), Skocjanu, Šentjerneju in Vavtl vasi. Precej zanimanja je tudi za mlade tamburaške zbore. Lutkarstvo se razen odra na novomeškem učiteljišču še ni razvilo. Precej pa je naraslo zanimanje za šah, ki privablja zlasti mladino na šolah.
Živahno razpravljanje delegatov po poročilih odbora Ljudske prosvete je pokazalo vsestranski napredek ljudsko-izobraževalnega dela, pa tudi napake in pomanjkljivosti. Ponekod prihajajo do izraza osebna nasprotja med raznimi skupinami (Trebnje), marsikje pa se kaže škodljiva ozkost in zaprtost društev. Delegati društev so izmenjali misli in dosedanje izkušnje, sprejeli sklepe za nadaljnje delo, izvolili nov odbor in nadzorni odbor Ljudske prosvete ter odposlali pozdravne resolucije CK ZKS in GO Ljudske prosvete Slovenije.
Z ljudsko univerzo v Kočevju smo zadovoljni
2e lansko leto je ljudska univerza v Kočevju uspešno delovala ter zadovoljivo opravila svojo nalogo. Letos se njeno delo še bolje razvija, čeprav je s predavanji pričela razmeroma pozno. Doslej je bilo prirejenih 7 predavanj, ki so bila razmeroma dobro obiskana, povprečni obisk pa je približno 350 poslušalcev.
Tovariš Klarič Jože, sekretar OK ZKS, je predaval o vlogi ZKJ in vlogi Socialistične zveez delovnega ljudstva po kongresu. Za predavanje je bilo med kočevskim delavstvom veliko zanimanja.
O Norveški je predaval tov. Guzej Gustav, o kmetijstvu v ZDA tovariš inž. Kervina Franc, o novem ustavnem zakonu javni tožilec okraja Kočevje tov. Ahlin Ciril, o plastični kirurgiji in zdravljenju pridobljenih in prirojenih nakaz dr. Zdravič Franjo, o pro-letarski kulturi pa tov. Boris Ziherl. Za vsa predavanja je vladalo veliko zanimanje, kar je potrdila tudi obilna udeležba in žive diskusije. Takih predavanj si Še želimo; med kočevskim prebivalstvom  vlada  mnenje,  da bi
ljudska univerza tudi skozi poletje s predavanji nadaljevala, da bi tako več pridobili.
Letos so tudi na kočevskem rudniku začeli polagati več pažnje vzgoji delavstva. Med drugim so doslej priredili štiri predavanja v okviru delavskega prosvetnega društva »Svoboda«. O izvoru premoga je predaval tovariš inž. Boris Gostiša, o življenju delavstva v ZDA tov. Etbin Kristan, o vtisih iz Indije in Burme pa je predavala tov. Vida Tomšič, organizacijski sekretar CK ZKS, o tržaškem vprašanju pa tov. Regent.
Ljudska univerza v Kočevju in na Rudniku je dokazala, da je zelo važna in priljubljena oblika vzgojnega dela v najširšem smislu in zanimanje za predavanja nenehno stopnjuje.
Naj omenimo še, da je poleg navedenega v zadnjem času .tudi aktiv predavateljev priredil 13 predavanj po okoliških vaseh občine Kočevje, ki so dobro uspela in med ljudmi vzbudila zanimanje. Te oblike izobraževanja so se dobro obnesle; potrebno je le to pot vzgojnega dela skrbno nadaljevati.
Gorianski Nacek se pogovoriti z Italiiani
To je bilo še tiste dni v letu 1941, ko so italijanski karabinjerji, ali kot jih je Gorjanski Nacek krstil »kurbi-nerji«, še prihajali k Miklavžu na Gorjance. Ne bi hotel reči, da Nacek ni znal italijanski, kajti on zna tudi nemško in če hočeš še madžarsko. Sam mi je to pripovedoval in verjamem mu, ker se še ni nikdar zlagal. Kako se pa tudi bo, saj ne pozna pokvarjenega dolinskega sveta, ker le redkokdaj prihaja v dolino.
No pa začnimo, kako je bilo, ko so prišli k njemu italijanski karabinjerji. Bilo je vroče in žena se je odšla v ho-sto hladit. Pa ti pride v hišo, pravzaprav v gorjanski hotel, kakor on sam pravi, »kurbinjerska« patrola. Pozdravili so se kakor se spodobi omikanim ljudem, čeprav pravi Nacek, da se je slišalo, kakor bi rekel: »Bom žorgal«. Res mu verjamem, ker se še ni nikoli zlagal. In italijanski »kurbinjer« — kakor da bi se že kdove koliko časa poznala — ga vpraša:
Moliere: NomKIfCnl DOlHlh
Uprizoritev MKUD »Oton Župančič« na novomeški gimnaziji
Dno 21. marca ln 2. aprila bo novomeški gimnazijci uprizorili »Namišljenega bolnika«, delo francoskega dramatika, igralca in direktorja Jeana Baptista Poqueliua. ki sd je bi* z vstopom v igralsko družbo dali ime — Moliere. Uprizoritev nas je prav prijetno presenetila, posebno še zaradi tega, ker ni lahko uprizarjati Moliereova dela. Kar 1e Shakespeare za tragedijo — to Jo Moliere za visoko komedijo. Lahko rečemo, da je Moliere v nečem še večji; v svoji neposredni in brezobzirni kritiki ljudi in družbe. V tem je tudi pravi revolucionar. Na družbo v dobi raasvetljenega absolutizma ie izlivaj gnev, svobodno je napadal vidno zastopnike iz dvorjanstva in meščanstva. Tako se tudi v tej komediji ponorčuje in smeši tedanjo družbo in njeno nazore. Mo-lidre je najpožrtvovalnejši delavec scenske umetnosti Preganjajo ga kot avtorja in Igralca, vendar ne odneha; piše, igra, ustvarja svoj gledališki stil. Dno 17. fobr. 1674 gre na oder bolan, četrtič igra »Namišljenega bolnika«, češ: »Zakaj bi ostal doma, ko pa čaka 50 delavcev, ki žive od dnevnog« zaslužka predstave« — na odru so mu ulije kri ln čez neka} ur nato umre.
Prav jo, da naši gimnazijci naštudirajo vsako leto vsaj eno delo iz svetovno dramske književnosti »Namišljeni bolnik« je v zadnjih letih za Gogoljevim »Revizorjem« (režija P^of- M. Dobovšok) in Schillerjevo dramo »Kovarstvo in ljubezen (režija prof. T. Trdanl) že tretje delo, ki jo biilo dostojno postavljeno na oder novomeškega gledališča.
V VSAKO HIS0
ISK! LIST!
Delo je zrežiral prof. M. DobovSek, ga vsebinsko pravilno interpretiral, pazil na čisto in jasno izgovorjavo >n na logično poudarke posameznih scen, ustvaril pravilen tempo pri većima prizorov in ponekod so se zablestele prave podobe Moliereovih tipov. Sceno je napravil prof. Borčič okusno. Tudi kostumi in maske so bile dobre.
Namišljenega bolnika Argana je igral Perpar Jožo, ki je rutiniran igralec in se uživi v vlogo, uravnovešen glasovno rn v kretnjah. Njegovo služkinjo Toinetto jo odlično kroirala Eva Nifergal. Ta igralka na odru živi in ustvarja- Z doživeto igro skoti vsa tri dejanja jo dokazala, da je talentirana igralka, sposobna tudi težjih vlog. Ar ganovo drugo ženo Belino jo lepo podala Pascolo Dita, hčerko Angoliko pa Japelj Marjana, ki j© igrala umirjeno in dala lep lik. Siguren nastop ima Pirnat Janez, njegov Beruld je bil prepričljiv, glasovno prav dober in naravnih kretenj. Prijetno sta nas presenetili Klemenčičeva in Vukovičeva, ki sta izmenoma igrali Arganovo mlajšo hčerko Loisson. Res — prisrčno sta igrali, naravno in doživeto. Ljubimca Cloanta jo igral Mi-kec Franc kar dobro vlogi bi bilo treba dati več življenja Kos Božo jo zdravniku Purgona temperamentno upodobil, včasih je bil kar pravi .Molierčov tip; prav tako ima dober nastop Japelj Miha, ki j« lekarnarja Fleuranta lepo podal. Izrazita v mnski sta bila Kuhar Marjan v vlogi zdravnika Dia-foriusa in posebno še Moškon Marjan, ki je tipični lik sina Tomaža kar dobro prikazal, 'mol je nekaj mol i orlovskega na sebi, le malo prehitro je govoril.
Na splošno jo uprizoritev uspela. Pomanjkanje vaj na odru jo bilo vzrok premajhni vigranooti, vendar so vsi igrali sproščeno in postavili delo kot celoto prav dobro na oder. Dobro bi bilo, da bi se že nižješolci vadili v igranju in bi so tako vzgajal dober kader igralcev Prof Tone Trdan
»Dove moglie?«
Nacek mu pošteno pove, da v njegovi hiši ne molijo, ampak tamkaj zgoraj v cerkvici. Ker je kazal z roko proti cerkvici, se mrliški soldat (Nacek je pravil, da so ti »kurbinjerji« hodili okrog s takimi klobuki, kot pri nas mrliški možje pri najdražjih pogrebih) prav prijazno nasmeje in mu pravi:
»Niente capito?«
Nacek ves jezen, ker se še nikoli ni pustil nabijati od ženine roke, se je odrezal:
»Njen sem že, saj sva se po vseh ceremonijah vzela, ampak ne kopito, da bi po meni nabijala, pač pa mož!«
Da bi ga vojak še dalje ne nadlegoval, se Nacek s težavo dvigne in počasi odšvedra v klet po poliček vina. Sam pri sebi si je mislil: »Kar naj popije poliček, bo dal hudič vsaj mir!« Kdo ve, kaj se je porodilo v glavi italijanskega klobučnika, ko je Nacek prav počasi prinesel poliček in ga postavil pred patrolo na mizo.
»Quanto anni?«
Nacek pripoveduje, da mu je kri že počasi vrela, vendar se je vzdržal, kajti gosta se ne sme odganjati, če nočeš, da bi prišla nesreča nad hišo. Le s težavo mu je prijazno odgovoril:
»Je, je, moja ženska Ani, ampak kvanta pa ni, saj je bila njega dni pri Majzeljnu v Šentjerneju za kuharico in kelnarico!«
Kakor bi se »kurbinjerju« nekaj po-
svetilo, se je nasmehnil in vprašal: »Qui tratoria!«
»Ne, kaj takega pa še ne, da bi bilo vse to, kar sem mu pripovedoval, trotarija, to pa ne!« je dejal Nacek. Ce ne bi prišla prav v tem trenutku skozi vrata hčerka, bi se drugače pomenila. Tako pa je raje utihnil. Oni pa, kakor da bi bil poosebljen laški podrepnik, ga je slinasto vprašal in pokazal na hčerko:
»Quanto anni?«
In Nacek mu je z vso jezo povedal, da je tudi hčerka Ani in da ima dve Ani^ in da ima tudi sina Romana, ki je že na planinski veselici v Novem mestu pred vojno na mizi recitiral tisto, kar bi tudi njemu privoščil. In na koncu je še pridejal, da je bil tako jezen, da bi gadu žilo pregriznil, pa je šel raje s hčerko ven na sveži zrak, da se je ohladil.
Ce ne verjamete mojim besedam, pa ga obiščite sami pri Miklavžu na Gorjancih, kjer ima spet planinski hotel, kakor ga je imel pred vojno. Od osvoboditve pa do danes se je Nacek trudil, da ga je spet postavil, kajti med vojno so mu ga požgali Italijani, ti lačni polentarji, ki so enkrat — in takrat zadnjič — prišli na Gorjance v takem številu, da se jih ni dalo niti prešteti. Tako pravi Nacek, pri katerem bo 2. maja veliko slavje Gorjanskih partizanov. Le pridite. Nacek vam bo povedal še kaj več! Drejče
GRENAK L APRIL NOVOMEŠKIH GOSPODINJ
»Mama, teta Ivanka pravi, da ti ne more posoditi denarja za liter mleka, k ci- ima (udi sama polno shrambo sladkorja in moke...«
Jože Zamljen-Drejče:
PRVI
Dolgo sta se partnerja v zavojevanju sveta — Nemec in Italijan — prek-ljala za Sentjernejsko dolino. Ta prek-ljarlja se je včasih zaostrila, včasih zopet omilila, dokler ni končno le ostal v Šentjanžu lačni Italijan. Nekaj časa j« le tipal, kje bi imel najizdatnejše dobičke, končno pa je le pogodil. Les, ta toliko iskan in nujno potreben material za Italijo, se je z Gorjancev kar ponujal. Neizmerni gozdovi gorjanskih hribov so izsiljevali italijanskim komandantom in političnim komisarjem sline po mastnih zaslužkih. S sladkimi besedami in obljubami so premaknili podgorske kmete, da so začeli izseka-vati kar na debelo. Vsem tem so se priključili še domači barantalci, kakor Karel Jordan, Frančič z Brezovice in drugi, da bi na račun poštenih in lahkovernih Podgorcev povečali svoj kapital.
Rajonski odbor Šentjernej je o tem razmišljal in se odločil, da nenačrtno izsekavanje prepreči, na drugi strani pa tudi, da preizkusi svoje delo, da preizkusi ali je sentjernejsko ljudstvo dovolj močno za upor proti okupatorskemu izkoriščevalcu. Vsem nam je bilo težko, ko smo gledali, kako so zvrhoma polno naložene vozove lesa prevažali lz Gorjancev v Novo mesto in kako se je šentjernejski   »kapocentro«   hvalil po
LETAK
gostilnah, da s prodajo enega samega hloda napoji pod Šentjernejčanov.
Dovolj je bilo tega hvalisanja in dovolj izkoriščanja našega bogastva, ki bi naj po okupatorjevem mnenju polnilo blagajne fašistom Rajonski odbor OF mi je naložil, da napišem prvi letak o škodi, ki bi jo napravilo premočno izsekavanje gorjanskih gozdov našemu gospodarstvu, posebno še kmetijstvu; dr. Reji in Jereletu pa, naj uredita s Pleterskim samostanom, naj ne sklenejo pogodbe o prodaji gorjanskih gozdov okupatorskim lesnim trgovcem, o kateri se je po šentjernejski dolini precej govorilo.
Takoj sem šel domov in začel premišljevati, kaj bi pravzaprav napisal na letak, da bi ljudje spoznali škodo, ki bi jo napravili s premočnim izsekavanjem in da bi poleg tega spoznali, da tu ne gre za zaslužek gorjanskih ljudi, temveč izključno le za mastne dobičke okupatorskih pritepencev in njihovih hlapcev. Dva dni sem pisal, dva dni trgal listke, dva dni sva se ukvarjala z Ivom s tem letakom. Končno mi je prišla na misel čisto navadna šolska dispozicija, ki sem jo uporabljal v svojem razredu pri obravnavanju snovi o gozdovih in koristi gozdov. To naj bi bila okvirna snov letaka; k temu je bilo treba dodati še škodo, ki nam jo povzročajo okupatorji
in udariti -še po struni narodne zavesti in narodnega gospodarstva, ki ga bo treba po okupaciji še razviti in dvigniti iz malih, zaprtih prilik. To je pregledal še Ivo in končno ves rajonski odbor. Odobrili smo naš prvi letak.
Letaka ni več nikjer dobiti, niti se ga nihče ne spomni do vseh potankosti. Spomnim se samo to, da je imel letak dva dela: na eni strani polovičnega lista pisarniškega papirja je govoril o razsežnosti gorjanskih gozdov, da nam ti gozdovi nudijo les za gradnjo hiš, za izdelavo pohištva, za kurjavo, da nam daje prepotrebno steljo za živino, gnoj našim njivam, da nam zapirajo pod hudim burjam in vetrovom, ki bi odnašali rodovitno zemljo, da nam zadržujejo vlago in končno, da nam zadržujejo hudournike, ki bi bili velikanska nesreča za naše vinograde in višje ležeče njive. Kam bi se morali preseliti Banovci, Gavorovčani, Mihovčani Ržičšani, Vo-deničanje in vsi tja do Gadove peči in še vse naprej, če bi ne bilo gozdov in če bi se nad Pogorje privalile vse tiste nesreče, ki jih sedaj zadržujejo gorjanski gozdovi? Na drugi strani letaka je bilo pisano o tem, kako so Italijani posekali ves Kras, da so gradili sebi trgovsko ladjevje, na katerem so ubogi istrski galjoti suženjsko umirali in delali za procvit italijanskih mest. Da je na deblih slovenskih kraških gozdov postavljeno lepo mesto Benetke. Da je na lesu slovenskih gozdov zraslo bogastvo Italije, ki ga pa ne uporablja v
zadovoljstvo italijanskih delovnih ljudi, ampak ga zapravljajo za vojno, ki prinaša delovnemu človeku samo nesrečo. Tudi sedaj se hočejo okoristiti z našim bogastvom, toda mi ga bomo očuvali za kasnejše čase, ko bomo upravljali sami svoje življenje Za konec pa še tole: Ne sekajte gozdov, čuvajte jih za kasnejše čase, če pa kdo ne bo upošteval našega opomina, ga bo kaznovala naša slovenska vojska
Ta letak je bil oddan okrožnemu odboru OF, ki ga je odobril in okrožna tehnika, v kateri sta bila takrat Vaši-čeva Marjeta in Polajnarjev Ciko, ga je natisnila na ciklostil v nekaj tisoč izvodih.
Se vedno so vozili vozovi les v mesto. Končno so le prišli letaki po pošti na kasneje ustreljenega poštarja Skerlja Toneta za cerkveni pevski zbor Rajonski odbor jih je razdelil med posamezne skupine narodne zaščite. V eni noči so bili raztreseni Na vsakem telefonskem in električnem drogu,-> na vsakih vratih je bil letak nalepljen. Nekateri so celo pripovedovali, da še nobene noči ni bilo v šentjernejski dolini toliko vasovalcev, kajti tudi skozi okna so prišli letaki v sobe. Pri jutranji maši so ter-cijalke dobile letak na klopi in ga pobožno shranile v mašne bukvice, ker so mislile, da »gospod« napoveduje devet-dnevnico.
Prihodnji dan smo bili zbrani pri Reclju v Šentjerneju. Bilo je krog poldneva, ko so prišli italijanski oficirji
na kosilo. Medtem ko so oficirji jedli, je Recljev Ciril nabil na zunanja vrata letak. Oficirji so odhajali eden za drugim iz gostilne. Kar naenkrat pridrvi v salon nek tenente z letakom v roki: »Odkod ta listek? Odkod ta letak, na katerem je tako silovita laž, Istrski in Primorski Kras niso posekali Italijani, temveč samo Benečani, to je žalitev za visoko kulturne Toskance.« V svoji razburjenosti je odvihral dalje na komando. Mi smo se smeje razšli, ker so se Italijani sami med seboj sporekli, kdo je bil kriv opustošenja Krasa.
Zvečer smo nestrpno čakali sporočila, kako je bilo na Pleterskem nakla-dišču lesa. Kušljanov Stanko, Krhin Ivan in Jankovičev Pepi so prinesli novico, da je prišlo nekaj voznikov na na-kladišče in se razgovarjali o našem letaku Nekaj jih je bilo zato, da prenehajo, dva ali trije pa so na vsak način hoteli nakladati in voziti les. Imenovani trije so jim dopovedali, da bi bilo le bolj prav če bi opustili to delo, toda bilo jim je več za italijanske lire, kot pa za ohranitev bogastva. Drugo jutro jim je ob prvem premiku voza razstrelivo razcefralo debla in vozove.
Prvi letak v Šentjernejski dolini in prva akcija sta za vselej prekinila izsekavanje gorjanskega lesnega bogastva. Ljudstvo pa je spoznalo, da slo venska vojska in njena oblast O7 pozna šale in nikakega prizana kadar gre   za   interese- dC-ITiC-vinK ljudstva.