^and s~'/uaucq... NO. 12 park’s pll l fyc* /Irll/aCWIg/Mii— ^ Krican in spirit _ . JPORSlo.i IN LANGUAG€ ONLY Nation CLEVELAND OHIO, THURS 1 and International Circulation DAY MORNING, JANUARY 17, 1963 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LXI - VOL. LXI De Gaulle osamljen v stališču do Britanije ,Vse članice Skupnega trga so se v Bruxellesu izjavile ,za spi'ejem Velike Britanije na temelju kompromisa kljub očitnemu odklonilnemu stališču De Ganila. BRUXELLES, Belg. — Tu se je ta teden začela konferenca članic Skupnega trga o pogojih za sprejem Velike Britanije. Glavno težavo predstavlja vprašanje poljedelstva, ki je v deželah Skupnega trga zaščiteno s carinami, v Veliki Britaniji pa s podporami vlade. De Gaulle je v ponedeljek izjavil, da mora Vel. Britanija brezpogojno in dokončno sprejeti evropski sistem in se odreči vsem izjemam in posebnostim, če hoče stopiti v Skupni trg in biti njegov enakopraven član. Prav tako se mora odreči tudi svojim posebnim odnosom in zvezam z drugimi državami izven Skupnega trga. DeGauliuva izjava je naletela na hladen sprejem v Londonu, Washingtonu, pa tudi v Bruxeilesuj kjer so se razgovori o sprejemu Vel. Britanije prav začeli. Vsi so opozoriti, da De Gaulle dejansko ni postavil nobenih novih pogojev, ki bi jih London že ne poznal, čeprav je videz vrata Angležem zaprl. Po kratkem omahovanju so se vlade vseh' ostalih petih članic Skupnega trga izjavile za spre- ~iom TT’ol "R vG + q >3 4-J ^ -- 4 l v j-*-*. * K_/ XV i-i. ^ na temelju kompromisa. De Gaulle je ostal s svopim stališčem nepopustljivosti sam, kljub temu vstop lahko ovira, ker pogodba o Skupnem trgu zahteva soglasne sklepe. De Gaullovo nezaupanje do Velike Britanije in Združenih držav je zadelo na odpor v svobodni Evropi. Ta se zaveda, da tudi zedinjena Evropa ni sama dovolj močna za obrambo lastne svobode. Nekateri francoski politični razlagalci so v zadnjem času označevali Vel. Britanijo za ameriškega “Trojanskega konja,” ki skuša prodreti V združujočo se svobodno Evropo. Novi grobovi Violet LaMont V torek je umrla v Charity bolnišnici 48 let stara Violet LaMont z 1060 E. 67 St. Zapustila je moža Josepha, s katerim sta vodila LaMonts Pizza na E. 64 St. in St. Clair Ave., starši Kosta in Eva Tru-pinich so umrli pred več leti. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9:30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda na pokopališče Kalvarija. Truplo b o položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob enih. John Pretnar Danes zjutraj je umrl v Euclid Glenville bolnišnici 77 let stari John Pretnar s 130 E. 226 St. Zapustil je ženo Jennie, roj. Marn, hčer Jennie Kosnik in brata Josepha Pretnar. Pogreb bo iz J. žele pogreb, zavoda na E. 152 St. Dlrks@n vlmi zakonski osnutek za federalno posredovanje v šfrajkli WASHINGTON, D. C. — Veliko preje,, kot so vsi pričakovali, so začeli senatorji in kongesni-ki misliti na to, da bo treba izglasovati nov zakon, ki bo dal administraciji več pravice poseganja v štrajke. Senator Dirk-sen je celo vložil zakonski načrt. Ker je voditelj republikanskih senatorjev, Kongres ne bo mogel iti preko njegovega predloga. Dirksen predlaga, naj predsednik dobi pravico, da vsak štrajk prekine in odloči za eno leto. Dobi naj tudi pravico, da imenuje komisije, ki lahko obvezno razsojajo v vsakem štraj-ku. Dirksen pa ne bo edini, ki predlaga tak zakon. Sledili mu bodo še drugi. CfcCAfltNfr V remenski Dopoldne delno oblačno, popoldne večinoma sončno. Najvišja temperatura 30. ffevi kongresniki na “feeaji! za kongresnike” WASHINGTON, D. C. — Navada na Kapitolu je taka, da starejši kongresniki povabijo vsako drugo leto svoje nove tovariše na poseben “tečaj,” ki naj nove prišleke opozori na njihove pravice in dolžnosti. Letos se je tak tečaj vršil pod vodstvom demokratskega kongresnika Udalla. Novi kongresniki so zvedeli za marsikatero zanimivo zadevo. Tako jim na primer tradicija d,aip nravico. da govorne brez- . . . i. > .~ ' j ^ *-» ■ plačno skoraj 270 ur na leto po telefonu. Govorijo lahko z vsako telefonsko postajo v deželi. Opozorjeni so bili tudi na naval pošte. Naj se ne ustrašijo, ako bedo dobili včasih dnevno na stotine pisem. “Učitelji” na tečaju so jih opozorili celo na take malenkosti, kot na primer, da ne morejo sedeti v Kongresni restavraciji na vsakem mestu. Neikaj miz je že po tradiciji rezerviranih za politike iz Texasa. Za vsakega kongresnika je gotovo najvažnejša pravica, da lahko še popravi besedilo svojih govorov, predno gredo v tisk. Te pravice se kongresniki prav pridno poslužujejo, da popravijo to, kar so v plenumu v svoji gorečnosti rekli preveč. — Prve predpise za promet z motornimi vozili je izdala država Connecticut 1. 1901. Beograd se hudo jezi na Zahodno Nemčijo Očita ji, da dovoljuje na svojih tleh delovanje jugoslovanske politične emigracije proti koristim Jugoslavije. TRST^ It. — Jugoslovansko časopisje prinaša dolge člaiike o delovanju četnikov in ustašev v Nemčiji vse od konca novembra, ko je skupina Hrvatov napadla in zažgala poslopje jugoslovanskega poslaništva v Bonnu. Pri tem napadu je bil žu-vaj MomčJo Pcpovič smrtno ranjen in je kljub naporom nemških zdravnikov umrl. Zvezna vlada v Bonnu je izrazila Jugoslaviji obžalovanje in obljubila plačati odškodnino. Oblasti so prijele 23 Hrvatov, ki so sodelovali pri napadu ali pa bili drugače zvezani z njim. Jugoslovansko zahtevo po izročitvi teh ljudi niso marali niti vzeti v poštev. Pripravlja se proti njim velik proces. Hrvaške organizacije v Združenih državah so menda zbrale večjo vsoto denarja, s katerim so nato Hrvatje najeli nemške ovetnike, da bodo njihove rojake branili. Pri tem bodo seveda skušali spraviti v javnost čim več podatkov o razmerah v komunistični Jugoslaviji. To seveda Beogradu ne gre posebno v račun, ker je le malo verjetno, da bo nemško sodišče grwp fal n < ga vsi pričakujejo z i ngresu> ki jo. Takrat bo nami- le^trpnost-dy predložil Kongresi Kenne-načrt o znižanju dar ‘ zakonski črt bo takoj predan ^ov' '^a‘ način in sredstva, ki r, -'d'k0™ za je kongresnik Mills.„ au na^e^u-bo začel takoj ob ra vi Odbor ne črta. « lavati na- Zaslišal bo sicer kr ralnega finančri^ ' ‘ D. C. — Gaulle za- o Francija riško orožje j Združene io za ustva-o-borožene išče zvezne a v Parizu utegnejo s ■ti, ker ne lišče samo .npak tudi in Benelux o zniza-ide pred muarja C. — Pri- Bonn pretrgal vezi s Kubo BONN, Zah. Nem. — Zahodna Nemčija je prekinila redne diplomatske odnose s Castrovo Kubo, ko je ta objavila, da bo vzpostavila diplomatske odnose z Vzhodno Nemčijo. lULia OS ne bo poklical za Hoče jim dati čas, da : to pripravijo na uter svojih pogledov na d: žanje. Zasliševanje r bo končano pred Velil NHOTA SVARI KITAJCE PRED ATOMSKO VOJNO Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je včeraj na kongresu vzhodnonemške Komunistične partije v Berlinu svaril svoje rdeče tovariše v Peipingu, da bi atomska vojna prinesla uničenje ne pa zmago komunizma. BERLIN, Nem. — Glavna naloga socializma je po besedah Nikiie Hruščev0, predsednika vlade Sovjetske zveze, “borba za mir,’’ ker bi atomska vojna prinesla uničenje, v katerem ne bi bilo mogoče graditi socializma. Rdečim tovarišem v Peipingu, ki se vnemajo za vojno in trdijo, da je ta neizogibna, je povedal, naj spremene svoje stališče ali pa zapuste sovjetski blok. Opozoril jih je, da imajo Združene države pripravljenih 40,000 atomskih in vodikovih bomb, s kat mirni v slučaju vojne lahko uničijo cele narode in skupno do 800 milijonov ljudi. Sovjetska zveza ima 100-megatonske atomske bombe, katerih raba pa je v Evropi nemogoča. ker bi del njihove uničujoče sile v slučaju, da bi bila vržena na Zah. Nemčijo ali Francijo, prizadel tudi ozemlje držav komunističnega bloka. Ruski komunisti niso nikdar začeli vojne za zmago komunizma. Nekateri, ki imenujejo sami sebe marksisti in leninisti, hočejo doseči zmago socializma z voj ■ no. Združene države imajo 40,000 atomskih ali jedrskih bomb. Kaj bi se zgodilo, če bi nekdo pustil vise te bombe pasti na človeštvo? Sedem do osem sto milijono\ ljudi bi izginilo. Cele dežele bi bile zradirane. Bi mogel socializem zmagati z atomsko vojno? Ne. Socializma ni mogoče graditi na ozemiju, okuženem z a-' - radiacijo in atomskim T-> Franciali Zah. Kasemu še ni uspelo zadušili upora Kurdov Razen nekaj večjih vojaških postojank nadzirajo kurdski uporniki vse 'kurdsko ozemlje v Iraku. BEJRUT, Lib. — Kurdi so samostojen narod v Prednji Aziji, ki šteje od štiri do pet milijonov ljudi, pa je politično razdeljen med Turčijo, Irak in Iran (Perzijo). Kurdi so v preteklosti vedno znova skušali združiti j Iz Clevelanda i in okolice ntOV zaslišanje, se temelji-neljevanje ivčno zni-mjbrže ne :o nočjo. Lignit bo služil b ot surovina za umetna gnojila CINCINNATI, O. - - Na 143. zborovanju Ameriške kemične zveze sta dva kemika, uslužbena v federalnem uradu z a rude in kovine) poročala, da s ;e jima je posrečilo napraviti iz navadnega lignita umetno g nojilo. V procesu igrajo važno vlogo razne kisline in pa amc mijak. Proces se je v labor; atoriju dobro obnesel, oba stro kovnnjaka upata, da se bo tudi v tovarniških obratih. Proizv odni stroški bodo tako nizki, d a bo novo umetno gnojilo lahik , tekmovalo z dosedanjimi kak ovostmi. Nemčijo vržena lOO-megatonsKa bomba bi zadela vas. Vse to povem le zato, da vam pokažem te učinke. Mi smo to bombo preskusili in to je, kar so naši znanstveniki dognali!” Tako je svaril Nikita Hruščev svoje tovariše na kongresu. Stališče predsednika sovj^.ike vlade je danes odločno podprl tudi vodja rdeče Poljske Vladislav Gomulka. Hruščev se je znova zavzel pa “svoboden Berlin”, iz katerega naj bi se umaknile zahodne vojaške enote, njegovo varstvo na naj bi prevzeli Združeni narodi. — Velika Britanija je sovjetski predlog zavrnila, ker bi Rusom omogočil naglo zasedbo mesta, ko bi bile zahodne vojske od njega oddaljene vsaj preko 11C mi!j, medtem ko bi ruska vojska stala pred njegovimi vrati. Ozadje zadnje revolucije v afriški r epubliki Togo J Ti O A -PvGXU« A,- _ T • 1 1 .v . __ * CLEVELAND, O. — Afriška republika Togo je premajhna, da bi kaj pomenila v afriški politiki, kaj šele v svetovni, vendar je posta!a predmet splošnega zanimanja. Pokazala je namreč na dejstvo, da se afriška politika obrača k vzorcu, ki po njem delajo revolucije v arabskih državah, in ne morda po vzorcu, ki velja za Latinsko A-meriko. Razlika med obema vrstama revolucije je v tem, da v arabskih praviloma teče kri, v južnoameriških pa le izjemoma. Da se je Afrika odločila za arabski model revolucije, je njena stvar, toda nihče v svobodnem svetu ji ne bc čestital k taki izbiri, o afriški politični kulturi si bo pa vsakdo mislil svoje. Režim pokojnega predsednika Olimpia je unel v domači politiki tri nasprotnike. Najmočnejša opozicija je bila v severnih delih republike, kjer prebivajo kulturno zelo zaostala muslimanska plemena, ki z nevoščlji- vostjo gledajo, kako so južne to-goške pokrajine gospodarsko in kulturno veliko naprednejše. To opozicijsko skupino vodi Anton Meachi, ki ga je režim Olympia zaprl leta 1961. Meachiju se je posrečilo, da je ušel iz ječe in pobegnil v sosednjo Gano, kjer je živel kot gost diktatorja Nkrumaha. Druga opozicijska skupina ima svoje privržence med togoško inteligenco. Je zelo glasna v politiki, toda med delavci in kmeti nima privržencev. Vodi jo Santos, ki ga je režim Olympija tudi zaprl, ker se je dal podkupovati od Nkrumaha. Tretjo skupino vodi Grunitzky. Ni velika, je orientirana proti Parizu, toda denar je jemala tudi od Nkrumaha. Nobena med tremi skupinami ni politično tako močna, da bi mogla voditi samostojno politiko. Političen položaj je torej zelo zamotan. Tudi radi tega, ker med zarotniki ni nobene poli' tične glave. Zaroto f o organizirali oficirji, ki so n zadovoljni z nizkimi prejemki. vko bi jih bil Olympio bolje pl: čal, bi revolucije ne bilo. To je razlog, zakaj zarotniki iščejo glavo in člane nove vlade zui raj svojih vrst. Afriški politiki sum.ijo, da za celo zadevo tiči dikhitor Nkru-mah, ki v lastni domovini ni prav nič priljubljen, o čemur pričajo pogosti atentati na njegovo življenje. Nkru nah misli, da prihajajo vsi ti ati "tatorji iz Toga in da je temu reba napraviti konec na najl žji način: Gana naj si priključ Togo. To bi za Gano ne bilo tei .o, ako ne bi obstojala pogodba r ed Togom in Francijo, ki jamči' jgu nedotakljivost ozemlja ir politično neodvisnost. To je t li razlog, zakaj ima Togo sam; koli 1000 vojakov. švoju uhniuv mu ni se osamosvojili- Pri tem niso imeli sreče, ker so bili njihovi sosedje pr e močni. Turki so še v času pred prvo svetovno vojno strli več kurdskih uporov. Po drugi svetovni vojni so Kurdi v Iranu s pomočjo Rusov proglasili neodvisno državo, ki pa je seveda propadla takoj, ko so se morali Rusi na pritisk A-merike in Velike Britanije iz Irana umakniti. Na čelu te kurdske republike je stal Mustafa Bazarani “Rdeči Mulah”. Z Rusi se je umaknil v Sovjetsko zvezo in bil imenovan za generala v Rdeči armadi. Pc prevratu v Iraku se je vrnil na vabilo Kasema v Irak, pa se nato od njega loči in začel lani nov upor Kurdov. Kasem skuša upor na vse načine streti, vendar se mu to ni posrečilo. Uporniki obvladujejo dejansko vse kurdsko ozemlje v Iraku z izjemo glavnih vojaških postojank v mestih. Radio Bagdad je pred nekaj dnevi oznanil v svet, da je Rdeči Mulah mrtev, da je bil v boju ranjen ter da je umrl. Vest ni preverjena, Barzani je bil že velikokrat proglašen za mrtve- cija in hitro naučila Nkrumaha. kako je treba upoštevati veljavnost dogovorov. Ker Nkrumah torej ne more s silo zasesti sosednje republike Togo, jo hoče I ga’ Pa se ie ™ova pojavil živ in dobiti v roke po ovinku: V Togu uPoren- naj pride na oblast režim, ki bo Kurdi iščejo za svoje gibanje sam predlagal združitev z Gano. Politično in moralno podporo na Ali bo sedaj prišel tak režim v ^‘a^0<^u in na Vzhodu. Da bi jih Zahod podprl, je komaj verjet- Sestanek pri Mariji Vnebovzeii V nedeljo, 20. januarja, ob 2:30 popoldne bodo imeli pri Mariji Vnebovzeti zletniki v Jamestown in Williamsburg, Va., sestanek, na katerem bodo predvajane filmske slike, ki sta jih posnela Fr. Godina in Frank Mlinar. Na sestanku bo razgovor o letošnjem izletu. Vabljeni vsi lanski in prejšnji zletniki in vsi drugi, ki se za to zanimajo. Zaprisega sodnika— Jutri ob enajstih dopoldne bo na sodišču Common Pleas, soba 3, zaprisega novega sodnika Bernarda Friedmana. Predsedoval bo sodnik Joy Seth Hurd, sodnik Lee E. Skeel pa bo novega sodnika zaprisegel. Knjižnica odprta— Knjižnica v Slov. domu na Holmes Ave. bo odprta nocoj od 7. do 8. ure. Zadušnica— V ponedeljek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Miklicha ob 20. obletnici smrti. Seja— Društvo dvor Baraga št. 1317 Kat. borštnarjev ima jutri zvečer ob osmih sejo v šoli sv. Vida. Asesment bodo pobirali od 6:30 dalje. Novi odbori— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete nna ^ ,tt ^aod sledeči odbor: duh. vodja Rev. J. Godina, predsed. Josephine Pav--i, podpredsed. Mary Dular. taj. Anica Nemec, 708 E. 159 St., Ll 1-7243, blag. Veronika Gerich, nadzor. Ana Nemec, Mary Pančur, Frances Skubic. Društvo Slov. dom št. 6 SDZ ima za leto 1963 sledeči odbor: predsed. Molly Legat, podpredsed. John Gerl, taj. Sylvia Banko, 877 E. 185 St., IV 1-7554, blag. John Bcrkovič, zapis. Anne Cecelic, nadzor. Mary Koljat, Eva Trškan, Julija Julyla, za-stop. za Klub društev: John Bar-kovič in Martin Vogrin. Seje so vsak 3. petek v mesecu v Slov. društv. domu na Recher Ave. ob osmih zvečer. ------o------- Zadnje vesti Togu na površje, še ni jasno. Postalo je pa jasno nekaj drugega: v vsaki afriški republiki je vladajoči režim navadno tako slabo politično podkovan, da ga lahko prekucne tudi maloštevilna zarota. Treba ji je samo izbrati pravi trenutek. Ako bi Nkrumah >tel priključiti Togo, bi se la Fran- Da v vrstah afriških politikov ne vlada samo zanimanje za potek dogodkov v Togu, ampak tudi zaskrbljenost, priča poziv republike Nigerije, naj se sosedje republike Togo takoj zberejo na konferenci, ki naj določi skupno politiko do Toga in skuša vare ■ vati njegovo neodvisnost. no, ker sta Iran in Turčija njegova zaveznika, ni pa izključeno, da bi to storiJa Sovjetija, ker bi z upornimi Kurdi lahko stalno vznemirjala Turčijo in Iran. Soustelle obsojen v Italiji iv zapor i MILAN, It. — Milansko sodišče je obsodilo Jacquesa Sou-stella, nekdanjega sodelavca in vodnika DeGaullovega gibanja v Franciji, ki pa se je kasneje od De Gabila ločil in stopil na če-l Io borbe proti njemu, na tri mesece zapora, ker je potoval s ponarejenim potnim listom. LEOPOLDVILLE, Kongo. — M. Čombe, predsednik Katange, je na poti v Elizabethville iz Kolvezija k razgovorom o prihodu čet ZN v to njegovo zadnjo postojanko. Predsednik kongoške vlade Ciril Adula je imenoval bivšega predsednika kongoške vlade Jožefa Ileo za zastopnika centralne vlade v Katangi. WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je sprejel povabilo predsednika Italije Se-gnija, ki ga mu je izročil predsednik italijanske vlade Fan-fani, in bo proti koncu letošnjega leta obiskal Italijo. Fan-fani je prišel sem na dvodnevne razgovore z vodniki zvezne vlade. WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je imenoval tričlanski odbor za posredovanje v štrajku pristaniškega delavstva. Odboru načeluje sen. Morse. V slučaju, da temu odboru ne bo uspelo štrajka končati, se bo predsednik obi nil na Kongres za polnomočja, s katerimi ga bo mogel zaključiti. štrajk stane deželo vsak dan okoli 25 milijonov dola; jev. SMERIšKA DOMOV: V, JANUARY 17, 1963 Hrierisk/i ES 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, 2a Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. ik. jc priznal da podarsko nerazvitim državam. Predse h vprašanjih iudi obstoja v NATO poleg soglasja v osnovi Ciijev pa izrazii nesoglasje v načinu dosege postavljenih^ ’ P upanje, da bo to mogoče urediti esedah predsedni- Na spor v komunističnem bloku po | lSjiVa pejnjng ka ne moremo preveč staviti. Tako se le 0 t kalJ hočeta svobodni svet pokopati, prepirate e narode ;e Dred je to mogoče lažje doseči. Neopredelje. e v svetu ne vrši sednik pozval, naj vendar spoznajo, da s mpak med svobo_ boj med komunizmom in kapitalizmom, g , +^5. do in nasiljem. Svobodni svet si zeli m' 0 ohraniti pripravljeno orožje če hoče svojo svobon e v s et j H Predsednik je na splosno orisal stan ldj 0Staj0 kot redno in izrazil upanje, da bo tako t 11 «I a 5 BESEDA IZ NAR 0DA Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 12 Thurs., Jan. 17, 1963 Kennedy: Stanje Unije redno! Predsednik Združenih držav John F. Kennedy je v ponedeljek pred Kongresom podal svoje obvezno poročilo o stanju Združenih držav. Dejal je, da je stanje dobro, pravilnejše bi bilo, če bi dejal, da je stanje redno. Trenutno namreč ne preti po njegovem deželi nobena posebna nevarnost ne zunaj ne doma. “V svetu onstran naših meja so uspehi pri gradnji reda stalni. Ljudstvo Berlina je ostalo svobodno in varno. U-reditev, čeprav še negotova, je bila dosežena v Laosu, napadu na Južni Vietnam je bila odbita ostrina, v Kongu je na obzorju konec agonije, načelo trojke je mrtvo. Čeprav nevarnost še obstoja, je smrtna grožnja s Kube odstranjena,” je razlagal predsednik položaj v svetu, nato pa prišel na razmere doma. Trdil je, da je gospodarski zastoj za nami, da je danes zaposlenih milijon ljudi več, kot jih je bilo pred dvemi leti, ko je o/n stopil v Belo hišo, da ti ljudje zopet delajo preko 40 ur na teden, da naša industrija izdeluje več kot kdajkoli. Kljub takemu sorazmerno dobremu stanju ne moremo biti zadovoljni, ne smemo se predati skušnjavi in popustiti, ker še nismo dosegli vrha, ampak smo šele na poti tja. Za napredek, za nov zagon v gospodarski rasti je potrebno znižanje davkov. To naj bi stopilo v veljavo še letos vsaj v prvi stopnji, v celoti pa naj bi bilo izvedeno v treh letih. Skupno znižanje davkov bo po predsednikovem načrtu obsegalo 13.5 bilijonov dolarjev, od tega bo M bilijonov znižan,a nebnih dohodninskih davkih, ki uuuu uu atu«- nje lestvice 20 do 91 odstotkov znižani na 14 do 65 odstotkov. Korporacijski davek bo znižan od sedanjih 52 na 47 odstotkov, kar bo zneslo skupaj pri sedanjem prometu okoli 2.5 bilijona. Da bi ostalo znižanje davkov v meji kolikor toliko sprejemljivega primanjkljaja v zveznem proračunu, predlaga predsednik naj bi bilo znižanje uvedeno postopno v treh letih, vendar naj bi že letos znašalo okoli 6 bilijonov, izvedena naj bi bila davčna reforma, ki bi naj prinesla okoli 3.5 bilijonov novih dohodkov, in korporacije naj bi plačevale davke v krajšem roku. Predsednik je prepričan, da bo znižanje davkov pognalo v narodno gospodarstvo toliko sveže krvi, da bo to začelo hitrejše gibati in napredovati, kar bo samo po sebi povečalo tudi davčni dohodek. Zmanjšanje davkov za 10 bilijonov bo povečalo kupno moč ameriških družin in podjetij v vseh stopnjah davčne lestvice, prav posebno pa onih z manjšimi dohodki. Znižanje davkov bo povečalo voljo do podjetnosti in tveganja pri onih, ki vodijo naše gospodarstvo in pomagalo ustvariti vsako leto dva milijona novih delovnih mest, ki jih potrebujemo za naš naravni prirastek na prebivalstvu. Predsednik je povedal, da bodo izdatki za narodno obrambo povečani, da pa bodo na vseh drugih področjih omejeni na dosedanji obseg. Marsikateri zaželjeni program bo moral biti odložen. Posebno je opozori! predsednik na skrb za našo mladino, katera potrebuje več in boljših šol, večjega strokovnega vežbanja. Predložil je po zgledu mirovnega zbora ustanovitev zbora s podobnimi cilji za domače potrebe v indijanskih rezervacijah, med ostarelimi, med mladostnimi zablodenci, v šolah za pohabljene in nepismene. Nič manj važno ni narodno zdravje. Delovni ljudje naj prispevajo za zdravljenje, ko so mladi, dokler delajo, da jim ne bo treba na starost prositi pomoči. To bi bilo urejeno z uvedbo zavarovanja v okviru Social Security sistema. Predsednik se je dalje zavzel za zavarovanje državljanskih pravic za vse odrasle prebivalce dežele necziraje se za njihovo vero, raso ali barvo kože, posebno za volivn0 pravico, ki jo črnim državljanom na Jugu dežele večkrat kratijo. V pogledu na stanje v svetu je predsednik opozoril na potrditev znanstvene in vojaške premoči svobodnega sveta v zadnjih mesecih. Poudaril je, da premor v mrzli vojni še ni mir, pred nami so še nevarna vprašanja vse od Kube do Južnega Kitajskega morja. Svobodni svet ima štiri posebne možnosti: Atlantsko zvezo, razvijajoče se države, kitajsko-sovjetski prepir in željo po svetovnem miru. Svobodna Evropa prehaja v novo dobo sijaja. Doba kolonializma je prešla, doba narodnih prepirov prehaja, prihajamo v dobo soodvisnosti in sodelovanja; svobodni narodi Evrope se družijo za skupni namen na vseh področjih gospodarstva, politike in moči. Amerika je to stremljenje podpirala vsa leta po drugi svetovni vojni, ona v novi Evropi ne vidi svojega tekmeca, ampak tovariša, s katerim bo delila bremena pri skupni obrambi svobode. V ta krog želi pritegniti tudi Japonsko, ki je v letih po drugi svetovni vojni silno napredovala in lahko prevzame del podpore gos- Joliet, 111. — V enem mojem zadnjem dopisu sem omeriil, kako je bil naš sedanji okrajni šerif Joseph R. Trizna izvoljen, kljub tsmu( da ni bil ljubljenec stare republikanske garde našega mesta in okraja Vse do izvolitve je bil zmagovalec. A zdaj po volitvah, ko je predložil okrajnemu odboru svoje predloigie in priporočila, kaj je potrebno, da bo urad okrajnega šerifa mogel vršiti in izvrševati njegove predpisane dolžnosti, je cd strani članov in predsedstva okrajnega odbora zapihala že druga sapa. Razlog: Novoizvoljeni šerif je demokrat in okrajni odbor pa “diha” pod pokrovom stare garde republikanske stranke. Kdor razume to — ta bo vedel in razumel zakaj tako! Novi šerif Trizna, prepeljan v Joliet. kop je bil ,roa,202,602 tonov raznega poti nad . izdelkov. Največ se blaga . in z rečnimi tovornimi prepel j a n paimjtkj premoga. Te-barkamiinad 1)4l0)000 tonov_ Ša je s °.ridejo petrolejski in Zatem fjmeti, Za temi žito in o jni pre kamen }n pejSeh, ki ga ze ezo tei razne gradbene name-ia ijo zagh0 pravi, da se obeta ne. Pore vedjt promet po kana-se vedno,ova podjetja prihajajo lu, ker rbliizu kanala in grade v kraje arn,e jn skladišča, nove tov , E DOLOČBE ZA GO- ^ /JH^to je od kedaj in do ke-S LHL,!e dovoljen0) da so od_ aJ J™1 .goste in prodajo pijač, prte za aja wm -je določil, da Odbor 0lveiga ieta naprej v ve-o° od ncjeve ui-e poslovanje javi s sobotnih večerih in gostiln. (jb dnevov pred posta-ob večer miki, je zdaj dovolj e-vnimi pr arn, da g0 odprte za no gostiln0 3 ure 2jutraj 0)b business c;0 doislej odpirali g0_ ne e j ah :>uisjness ge je Qb j uri sli ne za 1 2;daj je dovoljeno, popoldne. -averne že Qpoldne> To a o pro jtne (taverne) v okra-je za gos a pa imaj0 v svojih ju. i es nejah in področjih še mestnih )gbe_ svoje dol j- GROBOVI: * Afryw vdkratlkem je preminul — Preiti rojak John Tra-nag e s.star 52 let, bivajoč na e Street. Pokojnik je Vin v Leadville, Colorado, 1 10Jen)red leti preselil s starin se je Ijohet. Zaposljen je bil si sem v Wallpaper Co Bil j e Lennon kve sv. Jožefa in večih faran cer driugtev tu v Jolietu. a o isl 1 gaiujoče še žive starše Zapušča :g_ j0ihn Tavernj Sr_; tri r' in, dve sestre in teto Mrs. brate in ^gh tu v Jolietu. Po-enme j bd jz cerikve sv. Jože-epan je ^aj;|no farno pokopali-fa, na t 1 je tudi 26 let stari r. Božič, ki je bival na olson Street. Po polil tiskar v službi pri ublican Prtg. Co. Polil rojen tu v Jolietu. dujočo ženo, še žive- — Ur Richard 1029 N. klicu j Joliet . kojnilk Zaipušč Cleveland O. — Balincarski klub v Slov. del. domu na Waterloo Rd. si je za leto 1963 izvolil sledeči odbor: predsed. Milan Jager, podpredsed. George Marolt, taj. John Korošec, blag. Jože Lipec, zapis. Mike Jakin, nadzor. Jaka Videtič, Joseph Ferra in Viktor Bergoč, ravnatelj tekom Andy Božič, kuharici Jennie Perko in Rose Ribar. Seje so vsak 1. petek v mesecu. Klub priredi v nedeljo, 10. februarja ob pol treh popoldne balincarSko tekmo, na katero vabi vse prijatelje balinanja. Doslej se je prijavilo že več posameznikov in društev. Kdor bi se tekmovanje še želel udeležiti, naj kliče Milana Jagra na 944-8755 ali pa 261-2088. , Milan Jager. ------o------ Ulij® ielf 0©H Sso Safes vložila 17.7 milijoHOV v nove napravo Cleveland, O. — Ohio Bell Telephone Company je objavila, da bo letos vložila v nove naprave in razširitev ter obnovo starih skupno 87.7 milijonov dolarjev, od tega $28,000,000 samo na področju Velikega Clevelanda. Novi predsednik družbe F. R. Eckley je v svojem razgovoru s časnikarji oh priliki objave njenih načrtov za letošnje leto hvalil izredni duh in stremljenje k napredku, ki ga je opazil v tej sredini. “Nova podzemna kon-venčna dvorana v mestu obnovitveni načrt Erieview kažeta iniciativo prebivalstva. Dejal je, da je prav zadovoljen, da je Ohio Bell med prvimi, ki se je obvezala vseliti v Erieview. Preteklo leto je bilo priključenih na področju Velikega Clevelanda 30,400 novih telefonov, s čimer je bil dosežen nov rekord 924,000. Družba pričakuje, da bo morala letos napeljati vsaj 24,000 novih telefonov. Nagla rast mesta proti jugozahodu zahteva zgraditev nove centrale, ki bo stala $1,900,000. Karel Mauser Prvi del romana “Ljudje pod bičem” je Mauser napisal v begunskem taborišču v Špitalu na Dravi na Zgornjem Koroškem. Bilo je to leta 1949. Njegovo življenje v taboriščni baraki je bilo v tistem času več kot bedno. Čiaz dan je delal zdaj na cesti v Št. Petru v lesu (St. Petem i. Holz)'zdaj ob hudournem potoku Lieseri; ponoči pa je oib komaj kaj brleči luči ob večkrat mrzlem kot toplem gašper-čfeu pisal, pisal . . . Prelat Valentin Podgorc, že več let rajni, je, brž ko je bilo mogoče, po zadnji vojski s pomočjo takratnega profesorja, današnjega ravnatelja Slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jcšlka Tischlerja in še nekaterih drugih koroških rojakov obnovil delo celovške Družbe sv. Mohorja. Oba sta se zavedala, da je treba hitro delati, da ne bo prepozno. Med drugim sta se za pomoč obrnila tudi na pisatelja Karla Mauserja. Prvi mu Proti koncu leta bodo postavili avtomatske naprave, ki bodo omogočale medkrajevne razgovore, ne da bi bilo treba povedati operatorju številko. V nekaj letih bodo tudi vse stare številke z začetnimi črkami zamenjane z novimi s samimi številkami. s Tobak in sluh Dva izmed zdravnikov na kliniki za ušesa, nos in grlo v Parmi sta objavila ugotovitve svojih poskusov: tobak je povzročil okvare na slušnih organih laboratorijskih zajcev, zlasti na krmnih žilah in v spiralni votlini notranjega ušesa. Prve raziskave in ugotovitve, da tobak škoduje sluhu, segajo v sredino prejšnjega stoletja' ko so francoski in nemški zdravniki poročali o splošnem pešanju sluha, o šumenju v ušesih in o omotici kot posledicah tobaka. je pisal gospod prelat sarn nato pa še velikokrat dr. Tischler. Prosila sta ga, naj piše za Družbo, ker sta dobro poznala njegovo tako spretno pisateljsko pero za preproste ljudi. Dr. Tischler je prišel takrat) naj še to sedaj prvič javno povem, skrivaj ponoči k nama v naše špitalsko taborišče. Mnogokrat se je takrat odločilo! V takšnih okoliščinah je nastal prvi del Mauserjevega romana “Ljudje pod bičem.” Napisan je bil za družinsko revijo, ki jo je v tistem času pripravljala celovška Družba sv. Mohorja. Dr. Tischler je hotel imeti zanjo močno povest, ki naj bi mimo revije same zlasti zasidrala tudi Družbo kar se da močno v slovenskem koroškem ljudstvu. Bila je to revija “Vera in družina,” ki izhaja še danes, le da pod nekoliko spremenjenim naslovom “Vera in dom.” V njej je izhajal prvi del “Ljudi pod bičem” kar celi dve leti. Povedati pa moram, da ne pod Mauser j evim, imenom. Izšel je pod psevdonimom Štefan Gornik. Razmere so tako zahtevale! To, kar je bilo takrat napisano in v “Veri in družini” objavljeno, je bilo sicer lepo strnjena literarna celota, vendar tako zaključena, da bi je bilo mogoče pisatelju pozneje kdaj nadaljevati. Mauser je namreč že takrat nekaj mislil na to, da bo Silvino zgodbo nekoč nadaljeval. Po desetletnem vmesnem raz-debju, in sicer že na ameriških tleh, je začel Mauser pisati drugi in zatem še tretji del svojega romana “Ljudje pod bičem.” Prva leta po prihodu v to deželo tega ni mogel. Prehude so še bile razmere, v katere je prišel. Kuip otrok) za delo pa sam. Dolgo, dolgo ni imel kaj vzeti v roke; vsega je manjkalo v družini; dostikrat tudi zdravja! Literarno je v tem obdobju samo za kaj kratkega ujel čas. Vpregali pa so ga mnogi velikokrat tudi v stvari, ki bi jih mogel kdo drugi brez škode opraviti namesto njega. Končno pa je napočil čas za nadaljevan je pisanja romana. Precej močen povod za nadaljevanje zgodbe “Ljudje pod bičem” je bilaj kakor sem že nekoč zapisal, grda gonja nekaterih takratnih tukajšnjih tako imenovanih progresivnih krogov zoper politično emigracijo, ki pa je bila čisto gotovo dirigirana od drugih faktorjev. Da se tej gonji pozitivno upre, je Mauser pisal in napisal še drugi in tretji del romana “Ljudje pod bičem.” — Točno pred letom dni je bil roman v celoti napisan. Preden bi šel roman v knjižni [ponatisk, je Mauser želel prvi del “Ljudi pod bičem,” ki je izšel pred dobrimi desetimi leti, Izlasti jezikovno vskladiti s polnejšima drugim in tretjim de-ilom. V preteklem letu je tudi j to storil, zraven pa še zgodbo v j prvem delu za nekaj razširil. Medtem pa se je bil iz Argentine nanj obrnil .dr, Tine Debeljak, knjižni referent Slovenske kulturne akcije, naj bi pristal, da bi SKA, kot osrednja zdomska slovenska knjižna ustanova, sedaj izdala celotno delo, in sicer prvi del že letos, naslednja dva pa v prvi polovici prihodnjega leta. Sporazumno z Ligo katoliških slovenskih Amerikan-cev kateri je bil Mauser to delo takoj po tistem, ko ga je napisal, polklonh da ga izda v svoji založbi, je pisatelj sedaj prošnji SKA ustregel. Tako, upajmo, bomo imeli, v dobrem letu to doslej najmočnejše Mau-sedjevo delo v knjižni obliki v celoti v rokah. Kdor bi ga želel imeti, naj se naroči na Knjige SKS ali naravnost pri SKA v Argentini ali pa v ZD pri Fa-miliji v Clevelandu, odnosno v Kanadi pri tamkajšnji Sloven, pisarni. Janez Sever. AHEKIšRA DOMf INA, PAVEL HEYSE: Andrejci Delfin Kje so pa meščani, brez katerih je svobodno meščansko življenje nesmisel? Vaši nobili so poskrbeli za to, da se mali človek nikdar ni povzpel do meščanske zavednosti, do čuta odgovornosti in pravega, resničnega žrtvovanja za velike stvari. Ljudstvu niso dovolili, da bi se brigalo za držav' ne koristi. Ker pa je vlada osem sto tiranov preveč neokretna, needina in blebetava, da bi si v tujini alli doma mogla pridobiti mogočen ugled, so ti gospodje rajši usužnjili sami sebe in se sklonili pod jarem neodgovorne trojke, ki je izšla vsaj iz njihove srede. Rajši so videli, da so njihovi lastni člani brez zakona in pravice padali kot žrtve temu troglavemu maliku, kot pa da bi živeli pod okriljem pravic in zakonov, ki bi jih bili zena-čili z ljudstvom.” “To govorite o stvareh, kakršne so zdaj,” je vpadel Andrea. “Pa je treba, da ostanejo tako?” “Ostanejo ali pa se še poslabšajo. Kajti, glejte, najdražji, kako se je rezina njihovega orožja obrnila proti njim samim. Dokler je imela republika kakšna nalogo med evropskimi ljudstvi, so pritisk te vedne dikature v notranjosti odtehtali uspehi na zunaj. Nikdar bi se ne bile povzpele Benetke do takega razcveta politične moči in neizmernega bogastva, ki je naraščalo, kot smo videli, še do prejšnjega stoletja, če bi ne bile združile v roki neizprosnega nasilstva vseh svojih moči. Kakor hitro pa ni bilo več vzrokov, ki so edini mogli opravičevati tako nasilna sredstva, je ostalo golo nasilstvo v vsej svoji skrotovičenosti in začelo zaradi tega, da bi mu ne bilo treba sebe samega imeti za preživelo, divjati na znotraj. Toda tukaj je bolezen že preveč zastarela, da bi bilo mogoče najti rešitev. Kali meščanstva, iz katerih bi moralo zdaj vzkliti za republiko novo življenje, so segnile, stoletni strahovalni sistem in mreža kar najbolj preskušenega vohunstva sta zatrla vso zaupljivost, iskrenost, zanesljivost in svobodoljubnost, in stavba, ki je na -videz tako umetno in trpežno zgrajena, se bo zrušila, kakor hitro izpuhti lepivo strahu iz njenih skladov.” “Vaši nazori bi utegnili biti dobri,” je odvrnil Andrea po kratkem odmoru, “toda to so nazori tujca, ki ga nič ne stane, če proglasi to republiko za preživelo in propasti zapisano. Benečana bi težko prepričali, da bolezen njegovega starega rodnega mesta ni več vredna vsaj zadnjega poskusa ohranitve.” “Toda vi nikakršen Benečan niste.” “Imate prav, sem samo iz Brescije in moje mesto je zelo krvavelo pod beneškim bičem. Vendar se ne morem popolnoma otresti nekega globokega sočutja do teh obupanih ljudi, ki skušajo z nožem izrezati požrešni tvor tajne strahovlade. če bodo dosegli svoj namen, je zapisano v zvezdah. Moje oči pa so slabe, odrekel sem se branju te pisave.” Oba sta umolknila in zrla nekaj trenutkov skozi okno na kanal. Njuna stola sta bila tik drug drugega. Sonce je pripe- kalo v sobo, a nista se ogibala pekoče nadlege. “Vidite,” je končno smehljaje se povzel _ mlajši, “d a sem se za diplomata in še takega povrhu, ki se je v Benetkah povzpel, naučil še mnogo premalo previdnosti Enkrat samkrat sem vas videl, danes pa vam kar naravnost pripovedujem, kaj mislim tukajšnjih razmerah. Kajpak zaupam svojemu poznavanju ljudi in vem, da se tak duh, kot je vaš, ni zmožen prodati v službo te Signorije.” Andrea mu je molče ponudil roko. V tem trenutku je okrenil oči in zagledal za njima svojega'službenega tovariša Samuela, ki je suženjsko ponižno stal sredi sobe. Tiho je bil odprl vrata in med mnogimi pokloni neslišno pristopil po preprogah. “Vaša milost,” je dejal obrnjen k Rosenbergu, medtem ko se je proti Andreu delal tujega, “oprostite,,’ da sem vstopil nenapovedan. Gospoda sobnega strežaja ni bilo v predsobi. Prinesel sem naročene dragulje; reči, vaša milost, ki bi j i h mogla nositi najlepša Estera.” Izvlekel je iz svojih žepov škatle in skrinjice in previdno raztavil po mizi svoje blago, pri čemer se je vidno trudil, da bi pokazal svoje judovsko trgovstvo, kar je sicer v življenju na vso moč tajil. Medtem ko je Nemec ogledoval lepo-tičje, je Samuele tovariško pomežiknil Andreu, ki mu je obrnil hrbet in stopil k oknu Dobro je vedel, kaj pomeni Židov obisk ob tej uri. Vohun mora paziu n lisjak nadzoro-ti novinca pri njegovi presku.ji. Medtem je Rjenberg izbral ovratnico z rulnsko zaponko in brez ugovoi plačal ceno, ki jo je nastal Žid. Vrgel mu je zlatnike mu pokimal, ne da bi dalje dgovarjal na njegovo čvekaie, da lahko gre, in spet stop k oknu. “Po vašem izrazu vhm,” je dejal, “da me pomiljete in me imate za blaznea. V resnici bi bilo pametnte, če bi ta bleščeči nakit vgel v kanal, namesto da bi ra obesil na Leonorin beli tilik. Toda kaj mi pomaga vsa pamet proti temu demonu?” “Prepričan sem, da bo vaše razočaranje kaj kmalu prišlo. Toda dolžan sem vas posvariti pred nečem drugim. Poznate pobliže tega Žida, ki naju je pravkar zapustil?” “Poznam ga. To je eden vohunov, ki jih Svet desetih plačuje za našo hišo. Po krivem je svoj kruh. Vsa naša Moški dobijo de£o VOZAČI STALNO DELO 52 TEDENSKIH PLAČ ČE ...STE STARI 22 DO 55 LET ...ČE STE RADI MED LJUDMI RADI VOZITE ... IN RADI VEČ ZASLUŽITE. Sedaj najemamo vozače za polno in delno zaposlitev Zaposlitveni urad je odprt od ponedeljka do petka 8:30 zjutraj do 4:30 popoldne, ob sobotah pa 8:30 do 11:30 dopoldne. TAXICAB DRIVERS Employment Office 1453 Superior Avenue (13) , . , . amrec to, da skrivnost je r, _ v, . T ker se jim zdi smo postern. In . y , , j nemogočega, to povsem neks . .v . jnevarnejse m nas imajo za m, .. . .y samo zaradi naj'prikritejse. , . , . , no, da je kle- vas mi je nerod ’ . - , zdajle prišel, ceplazmk prav . , , Videl je, da ste m' da,1‘ roko-T v. a boste prej. Jamčim vam, c ko bo ena ur črnih bukvah ti i, zapisani v ibunala.” (Dalje pri --------o hodnjič) „ .... . edma dežela v — Brazilija je; , T v . . • :jer je domača Južni Ameriki, ,vv. „ . , Iscina. govorica portugt MALI C GLAS! _ ... naprodaj Gostilna! je daj V Collmwoodu ^ ^ . D-5. Za pojas- gostilna z licenco nila kličite EX i- -0407. (12) Sobe s Štiri sobe s 1 ražo se odda n A ve., na n o -GL 1-3838. i odda opalnico in gaji 15921 Holmes r o dekorirane. (13) V naj štiri sobe od< spredaj, na not na 6930 Hecker em lamo spodaj, o dekorirane Ave. (13) Ženske dobijo delo v . in Delo za ženske Iščemo ženske, da bi čistile urade, izkušene, na vzhodni strani. Kličite od 9. zj. do 11. zj. UT 1-5561. — (12) Hišna poj Izvršujem v popravila. Dobi delo zajamčeno. 4337. aravila saka hišna ’o in solidno Kličite LI 1-— (13) „ T z mesta (Jre ven i: , . . t, ..v, roda j za 4 Pohištvo nap , , : ibrero stanju, sobe, vse v di „ 0, .... Na 528 East 1 47 St”_^ ^ Freeway. ______________ „ , v ier. Domovini" Oglašajte v “An ______ Delničarska seja JUGOSLOVANSKEGA DRUŠTVENEG 20713 RLchek AVE., EUCL^, wr. v nedeljo, 2®. januarja 19 ^ Začetek ob 2. uri popoldne Vljudno vabimo vse delničarje in delničarke b zastopnike, da se te važne seje gotovo udele Za direktorij: JOSEPH TREBEČ, ] DOMA g V najem Oddamo 5 sob zgoraj, plinski furnez, na novo dekorirano, klet za perilo. 1369 E. 52 St. EN 1-5943. — (3,10,17,24,31) Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234 Hiša naprodaj Dvostanovanjska in enostano-vanjska hiša sta naprodaj na enem lotu. Dober dohodek. V bližini Marije Vnebovzete. Kličite GL 1-6204. (14). Dober kup Lastnik prodaja ranch hišo v Willowick, 3 spalnice, priključena garaža, stanovanjska in jedilna soba 28 čev; blizu transportacije, šole, trgovin. Pod $18,500. WH 3-6855. (13) V najem 4 sobe, spodaj, pri Waterloo Road, oddamo osebam srednje starosti ali starejši dvojici. Nič otrok. Kličite po 6. uri MU 1-0793. - (12) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOM 15425 Waterloo Rd. IV 1-223’i Naprodaj Vdova mora prodati dohodninsko posestvo, dvodružinsko hišo, 6 sob zgoraj, 5 sob spodaj, 2 kopalnici, trgovina in oprema. Garaža za 2 kare. velik lot. čez cesto od sv. Lovrenca cerkve in šole. Samo $10,500. MI 1-6327. (13) Lake Shore Blvd. -St. Jerome’s Hiša s 6 spalnicami, stanovanjska soba, jedilna soba, kuhinja, kopalnica in dve po pol kopalnic. Vse zidano, skrilna streha, dvojna garaža z gorkoto. Blizu šole, cerkve, trgovin in transportacije. Preproge in zavese vključene od lastnika. Kličite CE 1-9462. , (13); ir društvene že. THEODORE KIRCHE predsednik R, tajnik Varjenje piva nad direktnim ognjem ustvarja lahek, mehek in fin okus... in Stroh’s je edino ameriško z ognjem varjeno pivo! Pokusite Sltroh’s! Vedno prvovrstna kakovost... priljubljene cene vsepovsod! light smooth fire- brewed DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St. Uradne, ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne. V blag spomin TRETJE OBLETNICE SI''RTI NAŠEGA DRAGEGA, D' JREGA IN NEPOZABNEGA- soproga in očeta Franka Rode ki je za vedno odšel od nas dne 17. januarja I960 V miru božjem sladko počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj, do svidenja na vekomaj. Tvoji žalujoči: ANNA RODE, soproga HČERKE, ZETJE, VNUKI, VNUKINJE in PRAVNUKI Cleveland, O., 17. jan. 1963. Eagle Stamps bo dodatek k Vašim prihrankom ortne srajce mere: Mala srednja velika ebno velika skupinah z'-3 i L • DOWNTOWN - HEIGHTS - PARMATOWN - SOUTHGATE i » ifi • i razprodajaisrajc! 4000 boljših in športnih srajc, ZNAMEHITIH IZDELKOV m moške odlične kakovosti Ime zaiariityla firme m vsaki srajd Prvotno 2.99 in 3.99 BOLJŠE SRAJCE — Bele, ne potrebujejo likanja, ne poru-mene, 100% v naprej vkrčeha bombaževina, navadni ležeči ovratniki. BOLJŠE SRAJCE — barvaste, črtaste, solidne barve, križa-3te. V naprej vkrčeni popelin, polno česani bombaž. Kroj z enostavnim šivom. Jezik z zaklopnim gumbom, navadni gumbi pritrjeni ovratniki. ŠPORTNE SRAJCE — 100% bombaž in umetna svila, lahka volna. Vzorci: solidni, križasti, pleteni, čez in čez vzorčasti, z obšitki. Navadni, , z : gumbi pritrjeni ovratniki. Barve: modra, rjavo-rumena, siva, olivna v temnih, srednjih in svetlih odtenkih. Žal ne sprejemamo naročil po pošti ali telefonu Kletni oddelek za moška oblačila ... The May Company, vse 4 trgovine vključno Southgate. Na zalogi boljše srajce sledečih mer: Rokav Vrat 14 14% 15, I5V2I 16 16% 47 32 ! x | x x ! x | x | x | 33 j x j x X | X j X | X | X 34 1 x X | X | X | X X 35 X | X | X | X | X AMERIŠKA D . IOVINA, JULIUS ZEVER: ANDREJ CERNISEV Y ■ r;.... V- ja !‘Kaka postava!” je zaklical veliki knez, ves osupel, ko je zagledal Andreja, pozabil je popolnoma na dvorno' etiketo, hitel je k njemu in je rekel: “Sam Bog vas je ustvaril, dragi prijatelj, za to, da bi se vsa krasota nove uniforme, ki sem si jo včeraj izmislil za svoj polk po pruskem vzorcu, na vas kar najbolj- očitno pokazala svetu!” Za nikogar drugega se ni več zmenil kot za Andreja, začel mu je takoj pripovedovati, kako se oblači poleti v Oranienbaumu vsa njegova družba v uniformo, kako jo on sam ves dan uri, kako mora tudi vse njegovo slu-žabništvo z mušketo na rami tekati okoli, kako je napravil s koridorov svojih čumnat glavno stražo in podobne stvari, ki so imele po njegovem mnenju velikansko ceno za ves svet. Andrej ni bil malo presenečen od vsega, kar je ravnokar slišal in videl; tako si ne bi bil nikdar predstavljal niti dvora, niti velikega kneza; to niso bile navade in običaji kraljevski, to je bilo brez dvoma govorjenje kakega nemškega podčastnika! Toda zato pa je zvenel glas velikega kneza tako prisrčno in njegov pogled je bil tako odkritosrčen in res prijateljski, da se mu je Andrejevo preprosto srce takoj hvaležno pridružile; dobro se mu je tudi zdelo, efe se je bil bodočemu vladarju tako nenavadno priljubil. Od vseh strani so se mu takoj začeli klanjati in mar-dkak nevoščljiv pogled se je sre-.al z n ej. vimi začudenimi očmi, posebno ko ga je veliki knez, v dokaz posebnega prijateljstva, povabil k sebi na vsakdanji popoldanski “koncert” — to je produkciji, ki jo je veliki knez sam nudil svojemu dvoru s tem da je igral na gosli na tak način, da je privedel vsako, samo nekoliko godbi pristopno uho do pravega obupa. Poznal ni nam.' reč niti ene note in je igral le po posluhu; njegova žena j-5 rekla: “Peter misli, da obstoji krasota godbe v tem, s kako močjo kdo izvabi glasove iz tr pinčenega instrumenta.” Andreja so bolela ušesa pri tem čudnem koncertu, toda kdor je le par besedi spregovoril velikim knezom, ta se je takoj privadil njegovim blaznim ide- jam, tako da ga ni moglo nič presenetiti. “Škoda, da ni danes velika knežnja prisotna, imel bi vsaj plačilo za to strašno trganje po ušesih”, je omenil Lev Nariškin, “knežnja je nekaj bolna in je baje par dni ne bo' mogoče videti. Prinašam pa ti dve tolažilni novici: prvič, da te bo postavilo njeno veličanstvo za komornika na malem dvoru, in drugič, da je moja krasna svakinja že toliko okrevala, da te danes zvečer gotovo pričakuje. Jaz tudi pridem in mogoče pripeljem s seboj še kakega prijatelja.” Andrej je lad sprejel povabilo; tožilo se mu je v velikem mestu, kjer ni poznal razen Na-riškinovih še nikogar. Ko je prišel na večer v palačo, ni dobil Ane Nikitišne same, kakor je bil mislil, ampak v družbi dveh dam, nekaj starejših od nje. Sedele so blizu peči, kjer je veselo plapolal velik ogenj in napolnjeval ves, ne ravno velik salon s prijetno toploto in rdečim svitom, kar je dajalo temu krasnemu prostoru nekako posebno prijazno podobo. “Le naprej, dragi striček,” je rekla Ana, ko se je osupel ustavil na pragu, “tu imate same sorodnike; prisotni sta le Senja-vina in Izmailova, obe sestri mojega moža.” “Kako vam je ugajal koncert velikega kneza?” je vprašala s smehom Senjavina, ko so si podali roke. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE ARLINGTON HEIGHTS — OWNER TRANSFERRED — 3 Bedroom ranch., living-dinihgrm., 2 baths, 2 car gar., full bsmt. Crptg., drapes. Built-ins. Storms - serns., awnings, Patio. Nr. everything. Small DN. PYMT. No brokers. CL 9-2154 after 5 PM. for appt. (12 j TWO FLAT BRICK — 5 & 6 Rms.. 3 Bedrm. up and 2 down. Newly decorated. Separate heating units just installed. Gas forced air. New 2 car gar. Enel, porches. Vic. Augusta & Austin. Must sell. Priced right. No Brokers. MA 6-1586 after 4 P.M. (12; TOWNHOUSE — BY OWNER • 2 Bedrooms, full finished basement with 2 rooms. All appliances. Priced for quick sale. AUSTIN 7-0826. (13; “In kako so vam bile všeč dame?” je vprašala Ana hitro, še predno je megel odgovoriti na prvo vprašanje. “Ubožec, srčno vas obžalujemo!” “Ali ste videli Mario Šaviro-vo?” je pristavila Izmailova, ki je očividno smatrala prejšnja vprašanja za taka, na katera ni niti treba odgovarjati. Toda Ana Nikitišna ni privoščila Andreju toliko časa, da bi odgovoril na vprašanje Izmailove. CHICAGO, ILL. HELP WANTED—FEMALE TOOL m® DIE MAKERS A-l MEN ONLY EXPERIENCED IN TOOL AND DIE SHOP WORK 1ST AND 2ND SHIFT LAYSTROM MFG. 3900 W. Palmer St. Apply after 8:30 A. M. (12) “Kakor vidite”, je rekla in je pokazala lakaja, ki je ravno vstopil z velikim srebrnim samova-rom in ga s posodami za čaj postavil poleg ognjišča na mizo, “kakor vidite, živimo popolnoma po domače in po meščansko; Izmailova kot naj starejša bo nalivala in mi se sami poslužimo.” Pomignila je lakaju, naj odide. “Toda saj nam niste doslej odgovorili niti besedice”, je rekla Izmajlova in se je sukala pri čaj e vi mizici. “Kako vam je torej ugajala — no, gospodična Šavirova postavim?” “Ne poznam je, me niso seznanili —” “Ah, tedaj vam povem”, se je oglasila Ana, “morali bi poznati to osebo, nenavadno suha je in grda tako, da se je priljubila velikemu knezu; ima posebno dolg vrat —” “In ta njen dolgi vrat”, ji je segla Senjavina v besedo, je dal njenemu veličanstvu priložnost za tako duhovito šalo, da se je razveseljeval z njo ves dvor več mesecev.” “Bilo je to lani o novem letu”, je poprijela besedo Izmailova, “ko je cesarica velikemu knezu in njegovi soprogi izkazala čast, da jima je dovolila sesti za svojo mizo pod cesarskim baldahinom. Okrog prestola je bilo veliko miz, pri katerih je sedela množica gostov, izbranih iz najvišjih krogov. Njeno veličanstvo je bilo nenavadno veselo. Med obedom je cesarica zagledala osebo, nad katere odurnostjo je kar osupnila. “Kdo. pa je tista strašansko suha, grda ženska s tem čapljinim vratom?” je vprašala. “Gospodična Šavirova”, se je glasil odgovor. Toda gospodična Šavirova je bila ravno v istem času dama, ki je vladala srce velikega kneza. Cesarica je slišala o tem, toda ni je poznala osebno, zato je udarila v glasen smeh, obrnila se je k veliki knežnji in je rekla: Spo^mU me n = °111 ~ dolžno ali va^i dar ta neprije’ jajoče se nejq nil nagli os:^ pozlačenimi c Iona se je nay linovo kikiril ostale pri ten bila čisto nar; sprehaja pete>c kakor po kak začudenje jihf lilo. Kikirikar. toda obenem Ijivo odejo. Ven en občutek vzbu-iolje se je umak->losti; za bogato ati krasnega šareč oglasilo pete-mje, a dame so mirne, kakor bi vna stvar, da se n po sobi palače vasi: Andrejevo je očividno vese-e se je ponovilo, ruski pregovor: “Dolgi vre, L za nič drugega kot za obešanje.” Dame so se začele smejati, čeprav so že same velikokrat pripovedovale in ponavljale to cesarsko šalo. Andrej se je tudi nasmehnil, toda osupnil ga je frivolni ton, ki je ravno tako lahkoživo meril na zakonsko nezvestobo velikega kneza; ta fri-volnost je žalila čista načela nravnosti, ki mu jih je gospod Lugardon brez kake dolgočasne pridige vcepil v srce; umikal se je namreč instinktivno pred vsako nizkostjo in neplemenitostjo; najsi je bila že oblečena v ne- HOUSEHOLD HELP CHILD CARE Experienced woman under 40 to help care for small children. Pleasant north shore home. Convenient to all transportation., Live in. $40 to $50 per week. Own room, T. Y. Thursday and Sunday off. References required. Call BU 8-2818, before 5 P. M. (13) HOUSEHOLD HELP TOWNHOUSE FOR RENT MOUNT PROSPECT BY OWNER 2 Bedrm. townhouse and 1 car gar. Convenient to transp., schools and shopping. — CLearbrook 3-0485. (13; HOUSEKEEPER for Genl., Hskpg. Plain cooking, Care for 3 Motherless Children. Live in, own room or go. Expr. and Refs. Req. Steady position for Woman under 40. — 764-0735 After 6 P. M. or Wk-Ends. (12) EXPERIENCED COUPLE. Man - driver and woman housekeeper and cook. — Private room and bath. Recent ref’s. AL 1-1510. (12.) V blag spomin OB DRUGI OBLETNICI, ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBA SOPROGA IN MATI Jennie Tomšič Preminula je dne 17. januarja 1961. Spomin, na Te je naš zaklad, saj vsak od nas Te imel je rad. Pri Bogu zdaj se veseliš, a v srcih naših še živiš. Njeni blagi duši daj, Bog, svoj nebeški raj. Žalujoči: SOPROG IN OTROCI Cleveland, O., 17. januarja 1963. : zazvenel Ijubez-njiv smeh ženfc kega glasu. Vrata so se naglo oq irla in uganka je bila rešena — Lev Nariškin se je namreč prikazal na pragu in je tretjič zakikirikal; peljal je za roko mladeniča visoke rasti, vitke postave, lepega kakor deklica. Oni zvonki, polni ženski glas je bil torej njegov. Pri pogledu nanj so dame takoj vstale; bile so nekako v zadregi. Brez obotavljanja so šle k mladeniču in so ga molče gledale. Lev Nariškin se je vrgel na naslanjač z glasnim smehom, mežikal je z očmi, delal najčudovitejše kretnje in se obnašal kakor pravi harlekin. Delničarska seja SLOVENSKEGA DELAVSKEGA I DOMA |j 153. »5 Waterloo Rd., Cleveland, O. | . iv (nedeljo ! 27. JANUARJA 1963 začetek oh 1:3Q !popoldne 1 | Vljudno vabimo vse delničarje in delničarke ter društvene p zastopnice, da se te važne seje gotovo udeleže! H H Za lirektorij: I | h WALTER LAIVIPE, predsednik I FRANK J. BITTENC, tajnik | FRISIAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd. STANKO PRIŠLA N EX 1-1419 Naše posebnosti ta teden: ROUND STEAK BEEF STEW 89 (ib. He Ib. VEAL RIB CHOPS HAM SLICES 69 ( lb. 79 c lb. 1896 1962 NAZNANILO IN ZAHVALA naš IrSfbrfsopr^g^S^0’ ^ * ** ^ ^ umrl VIKTOR KOVACH Po'coim je 'bil rojen 12. januarja 1896 v Murski Soboti. 7avnripgleb bilDdlle 19' decembra 1962 iz Grdinovega pogrebnega S Sm ™ r W** » sl- p JO- -V. e. in cd tam na pokopališče Kalvarija ». pokojfešfkfkoflud^rV « * W** vodu c-VrhrL r u .KaK;or tudi Grdinovemu pogrebnemu za-, grebnih priprav. JU eZmV° postrežbo ^ izvrstno vodstvo vseh po- Vsi, ki so prišli pokojnega kropit, vsi, ki so darovali za sv maše ah za dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje dali na razpolago avtomobile in vsem, ki so se udeležili pogreba in nam ustmeno ali pismeno izrazili svoje sožalje ali nam v tem žalostnem času pomagali, naj prejmejo našo prisrčno zahvalo. , P°Xyni vsem, ki so pokojnega obiskovali v bolezni ali karko.i storili, da so mu pokazali svoje spoštovanje in ljubezen. Tebi, predragi soprog in oče, naj bo pri Bogu bogato poplačana jubezen m dobrota, ki si jo nam izkazoval v življenju. Bog Ti daj vecm mir in večna luč naj Ti sveti! ' Žalujoči: soproga MARY, otroci MARY, IRENE, VICTOR, DONALD in njihove družine. Cleveland, O., 17. januarja 1963. Naročite se na dnevnik Ameriška Domovina” Za en tenek dime dobite en časopis... dva kandisa ali štirideset ur razvetljave iz sto svečne žarnice A Kandis sladkorčki dajejo hitro eiiergiio. Časopisi obveščajo. ’ r'ibce noče iesti in brati v temi, kajne? Elektrika je potrebna. Toda elektrika je čudna ptica, Vsak mesec pride v vašo hišo račun za njo Vi ga lahko pregledate, stisnete med pršite in glasno irecitate številke. Tukaj je. huj etnij iv opomin za nekaj, kar ste kupili. Toda kaj? ’rav tu je težava z elektriko. le morete je videti ne slišati ne duhati ali pokusiti, ^ik-li ie ne morete prinesti domov v lepi škatlji in eči: “Poglej, dragi, kupila sem nam novo elektriko. To bodo sosedje zavistni!” leka gospodinja, ki je en mesec zasledovala svoj elek-nem račun, nam je povedala sledeče: “Pretekli mesec e naš televizor igral 74 ur. Oprala in posušila sem 1 naložkov perila, opražila 175 rezin kruha, s sesalcem fahu sem čistila po 18 minut dnevno. Luč v kopalnici gorela 67 uri. ..” 3 ie Preštela vse svetlobne žarnice, vse gospodinjske ipomocke, je ugotovila, da ima 63 takih pomagačev svojem domu. Elektrika obratuje vaše gospodinjske stroje. Razsvetljuje vaš dom. Dela dolge, težke ure okoli vašega doma Vendar je danes cena za povprečno enoto elektrike za stanovanjske odjemalce 11% nižja, kot je bila leta 1946 Zakaj m potem vas električni račun povprečno za 11% mzji, kot je bil leta 1946? Elektrika vam je nriliub-Ijena. J y J Radi imate električne pralnike, sušilnike, štedilnik-hladilnike, pražilnike, sesalce prahu, televizorje. Danes imate več in boljše aparate, več in boljše luč! Tudi uporabljate jih več. Vi'uporabljate dvakrat toliko elektrike, kot ste io v letu 1946. Elektrika je danes približno najboljši kup v vašem proračunu. Za en sam dime danes lahko dobite veliko elektrike Stavimo, da jo za ta dime kupujete nekaj prav sedaj. f Zfe ILLUMINATING^«^ A. Im.itor-o.n.i C.mpinj S.ulnt Tt< ■•it lic.llon in ih. N.tl.ii