it 50. Poftnlna pavSallrana. V Ljubljani, dne 9. decembra 1920. Leto It. Glasilo »Samostojne W kmetijske stranke sa Slovenijo4*. Izhaja vsak četrtek. Narolnlna: celoletno.................K 25-— poluletno....................., 13 — Posamezna itevilka .............. 1"— Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam! inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: __ male oglase..............„ ® uradne razglase.................■ J™ reklame................... 2 Uredništvo in upravnlitvo lista le v Ljubljani na Kongresnem trg*? SS. 8 (naspro!S daeraj nT? ■vrvj*"'! v araHaaaanancr arm Našim voliicem! Volilna borba je za nami. Prvič 8ta v Sloveniji samostojno nastopila zaveden kmet in prav tako zaveden kmetski delavec, stanovsko združena. Prvič sta pokazala, da nočeta več komande drugih stanov. Prvič sta bila boj za Staro pravdo in za kmetske pravice. Pivič sta zahtevala pri teh volitvah pravico do obstanka. Boj smo vodili samostojni kmetje pošteno in dostojanstveno, mirno in trezno. Vse stranke so se zvezale v volilnem boju proti nam kmetom iz strahu, ker hoče terjati kmet ne po kimovcih in prodanih dušah, temveč po lastnih svobodnih, le kmetskemu narodu odgovornih možeh svojo teptano pravico. Vodile so vse stranke proti nam naj ostudne jši osebni boj in nobeno sredstvo jim ni bilo pregrešno in ogabno. Laž in sramoterije sta igrala največjo vlogo. Nas poštene kmetske kandidate so blatili tako po časopisju, kakor iz svetega mesta? „Vera je v nevarnosti" so laž-njivo' zatrjevali, če mi kmetje zmagamo. Pustili so pa ti klerikalni ljudski sleparji in oskrunjevalci svete vere nemoteno naše pošteno kmetsko ljudstvo zapeljavati od komunistov in socialnih demokratov in liberalcev. Vsi ti niso bili,.njihovi veri" nevarni. Odkrito so se vezali v boju proti kmetski združitvi z največjimi sovražniki svete vere in kmetskega stanu: s socialnimi demokrati in komunisti, samo da bi zatrli bratsko združenje slovenskega kmeta. Oni nosijo popolno odgovornost, da so pridobili komunisti in socialni demokrati toliko zapeljanih kmetov, ki so jim pripomogli najmanj do šestih poslanskih mest. Dolžili so nas, da bomo mi sa- mostojni kmetje vpeljali turške razmere, odpravili svetost zakramenta sv. zakona in preprečili verski pouk v naših šolah. Takih stvari so nas dolžili klerikalci, ki so največja nesreča za Slovence, ljudje, ki so kandidirali, s svetega mesta priporočali in dali izvoliti ja poslance njih stranke zakonolomce, ubijalce, bogo-tajce, tatove časti, veleizdajalce in druge take „vzor-klerikalce". Slovenski kmetski narod naš! Vodi, da je Bog pravičen, da bodo tudi tisti, ki so kradli čast nam, podpisanim poslancem, ki smo pošteni rodbinski očetje in zvesti zakonski možje, pa se pri tem zlobnem početju sklicevali na pravičnega Boga, morali dajati težak odgovor. Pravica je zmagala. „Samostojna kmetijska stranka" je častno izvojevala prvič svojo Staro pravdo. Devet poslancev je izvoUlo 33.000 kmetskih mož, ne kimovcev. Volilni boj je bil od naše strani pošten in miren, brez kričeče reklame, brez nakradenih volilnih fondov, kakršne so imele druge stranke. Naš skromni „ Kmetijski list" Vas je bodril k samozavesti. Na nesramne napade nismo niti cdgovorjali, niti jim sledili. In pri tem ostanemo tudi v prihodnje. Upamo pa tudi, da bodo z brezstidnimi sredstvi splašeni in zapeljani kmetje spregledali, da so ogoljufani od klerikalcev, socialnih demokratov, komunistov in liberalcev, volili svoje mučitelje in provzročitelje sedanjega ljudskega bednega stanja. Vam vrlim samostojnim voliicem pa vsa čast! Držali ste sa skalno trdno, čeprav so butale ob Vas skale obrekovanj in sramotenj z vseh strani. Mi, Vaši poslanci, ki odhajamo v stolni Beograd, Vam obečamo in slo. vesno prisegamo, da hočemo v trdni zvezi z našimi kmetskimi tovariši L Hrvatske, Vojvodine, Dalmacije, Bosne in Srbije vse storiti za gospodarsko povzdigo teptanega našega kmetskega stanu ter državnega gospodarstva in napredka sploh. Da bomo pa tej veliki nalogi kos, potrebujemo, da Vi, vrli naši volilci, stojite kot skala za nami. Združujte se v krajevne, okrajne in okrožne odbore! V teh naj pomaga vsakdo, komur sta na srcu kmetski stan in mila naša domovina. Ti odbori naj bodo v stalnem stiku s svojimi poslanci! Razširjajte naš „Kmetijski list" in tudi druge liste, ki jih bomo izdajali! Naši listi bodo stalno poročali o delu in uspehih naših poslancev. Ker je list duša stranke, zato skrbite, da bo vsaka kmetska hiša naročena na naše glasilo! Kamor kmet zahaja in kjer daje zaslužka (v gostilnah, trgovinah i. dr.), zahtevajte naš list! Volilci, prosimo Vas pa še nekaj : ne zaničujte zapeljanih tovarišev, ki so volili kmetski grob s tem, da so oddali svoj glas klerikalcem, liberalcem, socialnim demokratom ali celo komunistom! Poučujte jih, da krenejo na pot bratske kmetske edinosti in ljubezni! Te besede Vam pošiljamo, dragi volilci, v bodrilo pred odhodom na resno delo v Beograd. Volilci! Podpirajte vsekdar svoje poslance, ker potem bo imelo delo poslancev „Sa-mostojne kmetijske stranke" gotovo obilo uspeha. V Ljubljani, dne 3. grudna 1920. Kušar, Majcen, Pucelj, Rajar, Urek, Drofenik, Mermolja, Kirbiš, Vošnjak. Tovariši kmetje! Pozivljemo Vas, da nam po možnosti točno sporočite vse slučaje zlorabe vere po cerkvah ob volilni borbi. Naznanite našemu tajništvu vsakega posameznega duhovnika, ki je zlorabil prižnico ali spo-vednico za volilno agitacijo. Navedite pri vsakem primeru, če le mogoče datum in besede, ki jih je tak duhovnik govoril v cerkvi. Sporočite nam zlasti vsa obrekovanja, tičoča se naših kandidatov, agitatorjev in posameznih naših pristašev, ali pa stranke splohi Kot resni politiki hočemo dognati, kdo je kriv gnusne gonje po cerkvah, kdo skrunjenja svetih prostorov s politično borbo; kdo žaljenja onih vernikov, ki so samostojnega političnega prepričanja, dalje kdo je zakrivil po naših cerkvah taka početja, s katerimi so se zaničevali verniki s samostojnim političnim prepričanjem. Naše cerkve so last naroda. Postavili so jih naši očetje Bogu v čast in narodu v duševno tolažbo. Cerkve niso za zbesnelega politika, ki je pozabil, da je duhoven ter postal služabnik umazane strankarske politike-Tudi niso cerkve za to, da se sejeta v njih zdražba in prepir med občane. Vedeti hočemo, ali dela kakšen tak zdražbar vse to iz lastnega nagiba ali pa na ukaz svojih predstojnikov. Tovariši, prosimo Vas torej za točna in zanesljiva poročila. lfoi!s{?o JafflDSiojns kiiietijsle stranks". I Volitve v ustavotvorno skupščino in SKS. (Iz poslanskih krogov.) Prvič smo nastopili mi samostojni kmetje pri ravnokar minulih volit« vah. Naš volilni boj je bil pošten in odkrit. Ponosni smo lahko na doseže, ni uspeh. Čez 33.000 kmetskih mož, neustrašenih borcev za Staro pravdo, je izvojevalo zmago in naša SKS. je dobila osem poslancev. Kakor rečeno, smo z izidom z oži-rom na kratko dobo dela naše stranke pevsem zadovoljni. Iz teh volitev pa naj vlečejo SLS., JDS. in NSS. krvavi nauk. SLS. je vodila proti nam „Samostojnim" nemoralen boj Y časopisju, v agitaciji kakor žalibšg posebno tudi v cerkvi. Rotilo se je ljudi: volite SLS., ako pa te ne, tedaj vsako drugo stranko, samo »Samostojne kmetijske stranke" Bog varuj! Pod smrtnim grehom je bilo prepovedano vreči kroglico v skrinjico sau mostojnih kmetov. Tisoče glasov se je na ta način odvrnilo, a kdo jih je dobil? Ljudstvo je obsodilo klerikalno politiko, ki nas tira v gospodarski prepad. Namesto da bi bilo volilo) SKS. (kar je bilo po zatrdilu politi« karpov pod smrtnim grehom prepovedano), je volilo socialne demokrate in komuniste, ki baje „njih veri" niso tako nevarni kakor mi pošteni kmetje. Zgodilo se je, da so dobili komunisti in socialni demokrati preko vseh pri« čakovanj 12, beri dvanajst, poslan* škili mest in od teh najmanj šest f kmetskimi glasovi: In tega so krivi in za to odgovorni naši klerikalci. Komunisti so dobili nadalje en mandat v Ljubljani in dva mandata na Štajerskem. Vprašamo, ali je bilo to potrebno, in kdo je kriv? Krivi so tako« MANICA: Kramarjev študent. Oče Kramar je bil premožen kmet, dobrega srca in poštenega značaja, bvoum sosedom je vedno rad pomagal, bodisi z dobrim svetom, bodisi z gmotnimi sredstvi. Vse ga je ljubilo in spoštovalo. Pa tudi v njegovi hisx je bival mir božji. Le nekaj je včasih očetu Kramarju zatemnilo jasno čelo, namreč skrb za edinega srna Mihca. * Saj ni bil hudoben ta Mihec, prav gotovo ne, toda lahkomiseln in brez-Drizen do skrajnosti. Oče ga je včasih zaradi teh slabosti kaj ostro prijel, toda prevelika materina ljubezen ga je znala marsikdaj zakriti pred očetovo strogostjo. .KerJe Kramar uvidel, da zahteva sedanji čas tudi od kmeta mnogo več izobrazbe, kakor pa je to bilo ix>treb-no za časa njegove mladosti, zato je sklenil poslati sina po dovršeni ljud- s zax "ekai let v mesto, da si pridobi potrebne znanosti, s katerimi bo kdaj ko gospodar lahko koristti sebi m svojim sosedom. In Mihec je moral v mesto. Pri odhodu si je mati brisala oči in tudi Mihec se je grdo držal. Oče pa se je poredno namuzal, porinil sina v voz in dejal zeni: „Ne delaj mi še ti neumnosti! 5krajnji čas je, da damo fanta za nekaj časa med tuje ljudi. Kdor ne pride nikoli izpod domače strehe, je navadno slab gospodar, ktr mu manjka znanja in izkušenj. Zapomni si to!" In Kramar je udaril po konju. Odslej je Mihec postal študent. V začetku se je počutil silno nesrečnega in zapuščenega, kajti pred vsem je bridko pogrešal ljubo mater in svoje vaške sovrstnike. A sčasoma se je nekoliko udal, videč, da ni drugače. Ker je bil dobre glave in ker se je bal očeta, se je toliko potrudil, da je svoje študije za silo vedno izdelaval, čeravno je vkljub temu njegov profesor očetu Kramarju večkrat bridko potožil, da je sinko včasih zelo muhast in raztresen. Kakor pa vse mine na svetu, tako je minula tudi doba Mihčevih študij in tedaj se je kot šestnajstleten mladenič vrnil na očetov dom. Toda sedaj se je bilo težko privaditi dela in na mehkih rokah so se mu spočetka pojavljali krvavi žulji. Materi se je njen ljubljenček v srce smilil in večkrat je nagovarjala moža, naj mu nekoliko prizanaša z delom, toda oče je bil v tem ©žiru neizprosen. Vedno ga je jemal s seboj in bodril. „Le pogum, Mihec! Roke se ti bodo kmalu utrdile in žuljev ne boš čutil več. Le poglej moje roke! Kožo imam trdo kakor rog. Žulji so kmetova čast. Kmet brez žuljev, pehar brez dna". No, temu bi se bil končno naš Mihec že še udal. Ali nekaj drugega je bilo, kar mu je mešalo pamet in ga z neznansko silo vleklo nazaj v mesto. Mihec se je namreč v mestu — zaljubil v petnajstletno uradnikovo hčerko Magdo. Oče Kramar ni k sreči o tem vedel ničesar, vedelo in čutilo je pa to toliko bolj ubogo Mih-čevo srce. Pa ko bi se mogel revež vsaj s kom pogovorit o tej delikatni zadevi. Ali na kaj takega seveda ni bilo misliti, kajti bal se je že itak, da oče ne izve. Kadar se je oče odpravljal v mesto, je Mihec vselej milo prosil, naj ga vzame s seboj. Upal je namreč, da se mu tako posreči, videti vsaj za nekaj hipov svoj ideal. Ali oče mu je prošnjo vedno odločno odbil, češ, čemu bi oba zamujevala delo, Mihec da bo že še lahko šel, kadar mu bo treba. Mihec pa je trpel, zdihoval in v svoji nesreči marsikako delo izvršil narobe. Zelo rad je bil sam, tedaj namreč se je dalo najlepše razmišljati o dražestni Magdi. Zato je takole ob jasnih nočeh, ko so drugi že spavali, čestokrat blodil po vrtu, držeč roko na nesrečnem srcu. Toda j kakor razvidimo iz mnogih pesmi, je i imela luna že od nekdaj na zaljub-' ljence mogočen vpliv; tako se je zgodilo tudi z Mihcem. Mihec je zlezel na Pegaza, postal pesnik in zlagal čudovito krasne pesmi, posvečene seveda vse Magdi. Izmed vseh prostorov mu je pa za pesnikovanje najbolj godil travnik soseda Jakliča, ki se je nahajal doli pod cesto. Sredi travnika je stal precej globok tolmun, katerega je ob- krožala visoka, močvirna trava. To travo je smatral Mihec za najvarnejše pribežališče za svoje poetične vaje. Bilo je nekega jasnega večera. Polna luna je kraljevala na nebu in milo obsevala vso okolico. Našega poeta ni vzdržalo doma. Hitel je k tolmunu. Oh in tam, kolika krasota! Na nebu lunica in v tolmunu zopet druga lunica, pa tako lepa, kakor bi kukala skozi zrcalo Dve luni za Mihca, joj, to je bilo seveda preveč, njega je že ena zmedla dovolj. Toda — pst — kaj je to? Ali ni čul neke pritajene stopinje? Ne, nič ni, to se mu je najbrže le zdelo. Ko se je oaužil krasote, ki se mu je nudila iz tolmuna, se je zvalil vznak po travi, dejal roki pod glavo in Pegaz je začel brcati. V svesti si, da ga ne čuje nikdo in poln prekipevajočih čustev, je začel glasno vzdi-hati: „Luna bleda — bleda luna se zrcali sred tolmuna, pač ne čuti bolečine, ki prodira mi v globine. Ko bi vedla, bleda luna kaj jaz rev--" „Tristo zlodjev! Torej ti si tisti ,guncvef, ki mi hodi tlačit travo in delat škodo. Vendar sem te dobil! Mar ni dovolj, da že itak vsako leto zlomim eno keso nad to močvirno travo? In sedaj se še ti valjaš tu, nesnaga. Čakaj, jaz ti pokažem ,bledo luno'!" Smrtno prestrašeni Mihec je skočil kvišku, a že je, bumf, bumf, padla Jakličeva debela gorjača čez njegova pleča. Vnovič je zavihtel razjarjeni Jaklič, toda sedaj se je poet že toliko zavedel svojega položaja, da jo je odkuril kakor zajec proti domu. Pri-sopihajoč domov, je planil v svisli in se zaril v seno. Od silnega strahu jt vso ljubezen do izvoljene Magde pu. stil v tolmunu. Vrhu tega ga je bilo tako sram, da si je kar v šopih ruvaj svoje goste kodre. Joj, kaj bo, če Jaklič to vse pove ljudem. 2e jutri se mu bo smejala vsa vas. Toda Jaklič je bil mož in je molčal. Morda se mu je fant vseeno nekoliko smilil, morda pa tudi ni hotel, da bi paglavci zasmehovali sina tistega moža, ki mu je že večkrat dobro storil. Mihec je bil Jakliču — vkljub te« mu, da ga je parkrat udaril — srčno hvaležen, obenem pa tudi — ozdravljen. Prišel je do spoznanja, da je vse, kar je počenja), bila le blodnja nezrelega mladeniča. Odslej se je resno poprijel dela. Danes očeta Kramarja ni več med živimi. Namesto njega gospodari njega vreden naslednik, sin Mihec. Nedavno se je poročil z neko pridno kmetsko deklico in srečen je z njo. Kakor nekdaj njegov oče, tako tudi! on vedno z veseljem pomaga svojim sosedom. In kadar je izredno dobre volje, kaj rad pove, kako je bilo takrat, ko je ob Jakličevem tolmunu zadnjikrat rotil „bledo luno". Ko si prečltal list, ga ne zavrzi, ampak daj ga čltatl še drugimi ft Kmetje, vpoštevajte veliko važnost, ki Jo ima za vas ,,Ekonom"! zvani državotvorni demokrati in politični otroci liberalni narodni socialisti. Mrcvarili so se med seboj in tako je šel le po njih malomarnosti in krivdi ljubljanski mandat v malho komu. nisfov; na isti način so prišli komu nisti vsled spora med »naprednjaki" popolnoma po nedolžnem do kvalifi ciranega mandata. SKS. je dobila na Štajerskem blizu 18.000 glasov in njej je dodeljen le en kvalificiran mandat; komunisti pa so dobili po bistroumnosti »prvakov" za svoje glasove, ki niti količnika niso prekoračili (5735 glasov) tudi enega »doktorskega" kakor mL Gospodje klerikalci in liberalci, le po tej poti na prej, zatirajte le našo „Samostojno kmetijsko stranko" in kmalu Slove nija ne bo ne klerikalna, ne liberalna pa tudi ne kmetska, temveč komuni stična. Pomnite pa, da prida dan ♦svete za to lumparijo in tedaj tudi za vas zasluženo gorje. Po volilni borbi. Za nami je prva volilna borba v naši novi državi. Za našo novo stranko so volitve izpadle, kakor smo pričakovali: dobili smo devet poslancev. Po dveh letih razdrapanosti in neurejenosti dobimo ustavotvorno skupščino, obstoječo iz voljenih poslancev. V splošnem je na Slovenskem izid volitev tak, kakršnega ni nihče pričakoval. , Propadla je »Slovenska Ljudska (klerikalna) stranka", ki je imela dosedaj vso oblast nad narodom. Da propade .Jugoslovanska demokratska (liberalna) stranka", je bilo vsakemu v naprej jasno. Klerikalci pa so z gotovostjo računali, da bodo imeli še nadalje absolutno gospodarstvo nad narodom. Vsekakor se pa izida volitev . Sloveniji v splošnem kot kmetje ne moremo veseliti, kajti z ozirom na število kmetskega stanu, bi nam moralo pripasti od 40 najmanj 28 poslancev. Imamo jih pa samo devet. Seveda bodo zapeijani kmetski „zve>-zarji" temu ugovarjali, češ da so tudi pri njih poslanci kmetje. Mi pa ostanemo pri svoji trditvi, da HKmetska zveza" nima ne enega svojega poslanca, ker je volila vse poslance »Slovenska ljudska stranka". .Jugoslovanska delavska strokovna zveza" je kandidirala prav iste poslance, kakor SLS. Ta delavska zveza je ravno tako organizirana pod SLS., kakor „Kmetska zveza". Prepričani smo, da bodo poslanci SLS. vedno zagovarjali interese tovarniškega delavstva na račun kmeta. To smo videli takrat, ko je šlo za pogubni osemurni delavnik, ki ga je SLS uvedla in potrdila. Začetek je storjen. V politično življenje stopa čisto neodvisna stanovska »Samostojna kmetijska stranka" s častnim številom svojih zastopnikov. Prepričani smo, da izidemo pri prihodnji volilni borbi z več kot podvojeno močjo. Kar je nenaravnega, se ne bo vzdržalo. Volilna gesla, kakor »Živela republika" in enaka, ki so prinesla hipen uspeh socialnim demokratom, drugič ne bodo držala. »Kmetska delavska zveza" je pri socialistih tisto, kar je pri klerikalcih »Kmetska zveza", t. j. mreža, v katero se naj vlove nerazsodni kmetski volilci. Naša naloga v bodočnosti bo, da bomo kmetsko ljudstvo o tem primerno poučevali. Glede volilnega boja se moramo Izjaviti, da je bojevala proti naši stranki le SLS. nedostojen, naravnost gnusen boj. To je delala stranka v imenu svete Kristusove vere. Najpo-dlejša sredstva osebnega blatenja jim niso bila prenizkotna. S prižnic se je obrekovalo, smešilo in grdilo posamezne naše kandidate. To se je delalo ves čas volilne borbe. Tega ne smemo nikdar pozabiti. Obračun pride. Vam, neustrašeni, neumorni borila, ki se niste bali ne truda ne groženj v boju za Staro pravdo kmetskega stanu, večna čast m najsrčnejša zahvala! Opominjamo pa Vas, vrle voditelje organizacij in agitacije, zavedajte se tega, da se naša borba z volitvijo ne začenja in ne konča. Nikar s puško v koruzo! Po začrtani poti neumorno naprej, ker borba bo še težka in hudal Višek lažnivosti. »Večerni Ust" z dne 2. decembra je priobčil uvodnik pod naslovom „Na dan prihaja", v katerem trdi, da je dejal na seji ministrskega sveta minister dr. Kukovec, da je Samostojna kmetijska stranka" le krilo „jugoslovanske demokratske stranke" in da je za popolni centralizem. S to notico je dosegel „Večerni list" višek lažnivosti, ker vsa notica je od kraja do konca zlagana, kakor je to že pojasnil dr. Kukovec, ki ni dejal niti, da je SKS krilo JDS., niti da je SKS. za centralizem, niti sploh ni izjavil kaj podobnega. Vso reč si je „Večerni list" čisto navadno izmislil, v trdni veri, da bo z lažjo vseeno škodoval SKS. Nezaslišana podlost, ki se bo še kruto maščevala, ker razkriva lažnivost klerikalnega hsta pred vsem svetom. S celo stvarjo se je pečalo tudi na-čelništvo »Samostojne kmetijske stranke", ki je poslalo vsem ljubljanskim dnevnikom izjavo, v kateri najodločneje protestira proti temu, da bi podajal dr. Kukovec za SKS. kakršnekoli izjave, ker ni za to niti pooblaščen, še manj pa upravičen. Ker se je pa med tem pojasnilo, da g. doktor Kukovec tega sploh ni dejal, je postal seveda tudi protest SKS. brezpredmeten. Naši ljudje si pa naj zapomnijo ta slučaj, ker jasno kaže, da se klerikalcem ne sme verjeti niti črke. Naše bodoče naloge. Ob porodu naše mlade Jugoslavije smo se vsi iz srca razveselili svoje rešitve iz tisočletnega robstva. Ko lastniki žitnih poljan smo se nadejali boljšega življenja kot smo ga imeli med in pred vojno, ko so nam grofi in baroni diktirali cene. Zal smo se hudo prevarili Na krmilo so prišli ljudje, ki so imeli vse druge zmožnosti, samo tistih ne, ki bi napravile ljudstvu življenje znosno. Vedno navijanje cen carini, železnicam, premogu itd., zvišavanje plač državnim nastavljencem, grozni izdatki za vojaštvo itd. nas vedejo samo v pogubo. Gre se na roko židovskim oderuhom, da lahko poljubno navijajo cene ži vežu in drugim predmetom. Naša naloga bodi, se odločno zavzeti za odpravo teh nedosiatkov. Pasivni craji se morajo preskrbeti s cenim živežem, carina na neobhodno potrebne kmetijske in industrijske predmete, na oblačilno in drugo neobhodno blago se mora znižati, oziroma se sploh opustiti, zlasti pri kme-ijskih strojih in dragih kmetijskih potrebščinah, carina na luksus, n. pr. na avtomobile, svilo L dr. pa se mora zelo zvišati. Prav tako je treba car najbolj znižati stroške za voja-xj p0 ureditvi cenejše prehrane štvo. domačih konsumentov naj se znižajo >lače splošno. Pri tem naj ne bodo izvzeti tudi gg. oficirji. če se uredi prehrana za polovico • ceneje in se carina za polovico zniža, se lahko plače najmanj za 60 % znižajo. Poznam sodnega slugo, ki skoro ni zmožen spisat pravilno piana, a ima danes 140 kron dnevne plače. Kam nas privedejo ti velikanski izdatki? Tudi voznino na železnicah, posebno za živež, je treba znatno znižati. večnim draženjem, povišavanjem plač itd. deremo le v pogubo. Imamo r Banatu, na Hrvatskem in drugod kmefeke milijonarje. Ti naj prispevajo državi živež za cenejšo domačo prehrano, a z ostalim naj svobodno -azpolagajo, da lahko ostatek sami >rez špekulantov drago prodajo v tujino. Seveda jim mora iti država pri em na roko, in jih naj ne ovira z raznimi tujimi valutami in drugimi eksperimenti. Če se uresniči ta načrt in če ga pomaga izvesti »Samostojna kmetijska stranka", potem bo izpolnila vse naše nade, ki smo jih stavili v njo. R—C—t—i. nejše pokazali, da žele razpad naše države. Ker so glasovali za socialne demokrate tudi kmetje in meščani, čutimo potrebo, da izpregovorimo ob mejnim Nemcem nekaj jasnih in odločnih besedi. Vsled poraza Avstrije je prišel del štajerskih Nemcev ped Jugoslavijo. To je trdno in neizpremenljivo dejstvo, ki ga more posameznik za sebe izpremeniti samo na ta način, da se izseli ali pa da optira za Avstrijo. Ne branimo, niti ne odsvetujemo nobenemu, da stori ta korak. Kdor pa postane ali kdor je že naš državljan, za tega pa more veljati tudi le eno načelo, da je lojalen. Zalibog pa mi o znatnem delu šta jerskih Nemcev tega ne moremo trditi in volitve so ravno zopet pokazale, da oni slej ko prej žele le eno, škodovati naši državi. Iz ozirov na svojo lastno dobrobit nas Nemci s svojim ponašanjem silijo, da bi proti njim podvzeli ostre odredbe. Bilo bi nam to skrajno neljubo, ker kot strogo kmetijska stranka želimo živeti z našimi stanovskimi tovariši v najlepši sl ker 1° Obmejnim Nemcem! Rezultati zadnjih volitev kažejo, da so obmejni Nemci kompaktno glasovali za socialnodemokratično stran-co in jej tako pripomogli do znatnega uspeha. Po soglasnem mnenju vseh poznavalcev razmer so se odločili Nemci za ta korak, ker pričakujejo od socialnodemokratične stranke lajsiinejšo agitacijo za republiko in cer so tako po njih mnenju najjas- Šolstvo in izobrazba v Jugoslaviji. '(Piše prof. J. Turič.") L Dosedaj' so vladali narodom sledeči stanovi: vojaki, duhovniki, učenjaki. Vojaki so imeli orožje in oblast, da so potisnili narod pod svojo voljo. Duhovniki so učili, da jim je Bog dal moč in sposobnost, da spoznavajo, kar je prav in kar je potrebno za človeški rod, torej imajo tudi sposobnost za ureditev in vodstvo držav. Bog jo cerkvi, t. j. duhovnikom, dal oblast uad svetom, duhovniki dajejo oblast vladarjem,, a vladarji jo delijo naprej svojim velikašern. Tako so vladali svetu duhovniki, a v njihovem imenu vladarji. V svoji oblasti so imeli vse ljudi, ki so verovali v Boga, ker ti ljudje so verovali, da je Bo«' resnično izročil duhovnikom ljudi in državo, šele ko je bila dr-ava slabo urejena in vladana, je narod spoznal, da Bog ni dal duhovnikom oblasti nad človekom in državo. Takrat so zaceli prevzemati dr-žavuo oblast učeni ljudje v roke. Oni so s svojim razumom spoznali pravo državno ureditev. Pustili so sicer vladarjem vladati, toda pod njihovim vodstvom in nadzorstvom. Taki učeni ljudje so ministri, poslanci in uradniki. Toda tudi sedaj jo ostala država slaba, ker so vladali in še danes vladajo nad njo slabi ljudje. Zato je treba, da se narod sam vlada. Karod pa bo mogel vladati, ako bo razumen tako, da bo znal urejevati državo, in ako bo lika gospoda. išTiso ljubili Boga v svojem srcu, niso imeli božjih zakonov v svoji volji, temne so mislili, da bosta strah pred duhovnikom in duhovska oblast storila vso za nje. Danes ni več tako. Samo svoboden človek more biti dober in Bogu do~ padljiv; samo svoboden človek more biti pravičen napram bližnjemu. Svoboden pa je samo tisti človek, ki ima Boga v srcu, a v svoji volji božje zakone, t. j. tisti, ki je srečen, ako je dober, in ki hoče ostati tako srečen. To mora šola uži&l vsakega človeka. Bili so časi, ko so duhovniki s svojim blagoslovom in navidezno od Boga jim dano močjo pomagali človeku, da ostane zdrav, da bolan ozdravi, da zemlja rodi, da obrt in trgovina napredujeta itd. To je minilo. Danes imamo o vsem tem nauke. Kdor te nauke zna, tisti se jih more posluževati, more prevariti vse, ki teh naukov ne poznajo. Tako morejo biti nauki in znanosti na škodo narodu, a v korist samo učenim ljudem. Zato mora šola vse ljudi izučiti, da razumejo nauke, t. j. zdravilstvo, učeno trgovino, učeno poljedelstvo, živinorejo itd. Le tedaj bodo znali pravilno delati ter si zagotoviti koristi od svojega dela. Za take naloge mora biti urejena šola. Slovenski narod ni imel šol za mladino v starosti od 14. do 18. leta. Edino v tej dobi more mladina do- krščanska in da mi tega nc izprevidimo. „Barbarski samostojnež." Pokrajinske vesti. (Ali imamo devet poslancev?) Neki član »državnega odbora« razglaša, da Slovenija obdrži 40 mandatov, torej pripade naši stranki devet poslancev. (Še enega poslanca smo dobili.) Sedaj je tudi izid volitev na Štajerskem uradno dognan. Vseh oddanih glasov je bilo 82.106, od teh jih je odpadlo na SLS. 27.144, na SKS. 17.936, na JDS. 4632, na JSDS. 22.383, na NSS. 2365, na KSJ. 5735 in na Prekmursko stranko 1908. Potemtakem dobi SLS. le jedem, ne pa osem mandatov; Jos. Skoberrie odleti. SKS. pa dobi šest, t. j. en mandat več (izvoljen je torej še Ivan Kirbiš). Komunisti tudi izgube en mandat (dr. Lemež), a socialni demokrati pridobe še en. mandat (Zvcrnko Ber-not). Končni izid volitev v Sloveniji je torej sledeči: SLS. 14, SKS. 9, JSDS. 7, komunisti 5, JDS. 3 in NSS. 2. (Volilne sleparije.) Sedanji volilni red je onemogočil vse sleparije z glasovnicami, kar so. posebno dobro razumeli naši klerikalci. Mogoče pa so bile sleparije pri sestavi volilnih imenikov in teh so se klerikalci v veliki meri poslužiti. Ker jc bila ve-seči • zgoraj omenjeni cilj. Starši in čina županstev v njihovih rokah, za-učitelji morajo najti 80 dni v letu j to je bilo tudi polno njihovih na-(najlx>lje bo pozimi), katere dni bo' sprotnikov izpuščenih. V tem oziru zahajala mladina v šolo za štiri ure. Tu .se bo učila misliti pametno, kadar kaj Sita ali posluša, kadar računa o svojem gospodarstvu, kakor razmišlja o občini, državi in samem sebi. V srednje šole (gimnazije in realka) naj bi hodili najsposobnejši otroci naroda. Le tedaj dobimo sposobne učene ljudi, ki bodo pošteno služili narodu. Isad vsemi šolami naj vladajo odbori staršev i» učiteljev, kakor sploh nad življenjem mladine. Samo tako bo odgovarjala šola potrebam naroda. Kmetski kongres v Beogradu je siprejel glede šolstva in izobrazbe sploh program, ki ga priobčimo v prihodnji številki. D&pisi. (Sv. Barbara pri Mariboru.) Končno je tudi nas šentbarbarske ,,samostojneže" zasledil ..Slovenski gospodar". Že dolgo ni bilo nikakega poročila od-cas. V nedeljo, dne ilega novembra je imela „Kmetska zveza'" pri nas shod, na katerem jo mislil govoriti g. Roškar. čuden se nam je zdel ta nenavadni obisk, kajti njemu znal svobodno, samostojno misliti o smo že pred leti pokazali, da ga ne zakonih in vseh državnih poslih. I maramo, čeravno nam je takrat ob- so se posebno odlikovale nekatere občine v kočevskem okraju. Tako je bilo v dveh občinah, v Poljanah pri Toplicah in v Mali gori pri Kočevju, vpisanih samo okoli 20 volilcev, ogromna večina pa je bila izpuščena, ker so bili pristaši naše stranke. Zaradi te očitne sleparije vse polno naših pristašev ni moglo glasovati in samo to je vzrok, da ni bil izvoljen vrli zastopnik obrtnikov in splošno spoštovani tovariš Kline. To sleparijo si naj dobro zapomnijo vsi Kočevci, ker z njo so razkrinkani klerikalci kot pro-tiljudska stranka, ki jemlje ljudstvu celo pravico volitve. S takimi ljudmi je treba obračunati. Dne 28. novembra je bil podan prvi obračun, pri prihodnjih volitvah pa mora biti drugi in poslednji! (Kdo je zmagal?) Če prebiramo današnje liste, tedaj si moremo staviti to vprašanje, ker vse stranke se hvalijo, da so zmagale in niti ena noče biti poražena. In vendar je stvar jasna, da bolj ne mere biti. Klerikalna stranka, ki jc imela do-edaj absolutno večino, ni dobila niti polovice glasov in se je morala zadovoljiti z dobro tretjino mandatov. Poraz je tako očiten, da ne more biti bolj. »Slovenec« pa piše, da so zmagali klerikalci! O kajpada so zmagali. Somišljeniki, ne pozabite na naš tiskovni skladi Kmetje vse Jugoslavije, brez razlike vere, plemena In narodnosti, združimo se! Mi želimo sa,rao, da še večkrat tako zmagajo, bo vsaj enkrat za vselej konec njihovega gospodstva. Tudi demokrati se hvalijo z zmago, ker so porazili klerikalce. Sicer je res, da so klerikalci premagani, ali da so dosegli premago demokrati s svojimi tremi piškavimi mandati, pa je bosa. Klerikalce smo vrgli mi in pa ljudska nezadovoljnost, ki je dala v masi glasove najradikalnejšim strankam, socialnim demokratom in pa komunistom. Z ozirom na število mandatov in glasov bi v resnici obe poslednji stranki mogle govoriti o zmagi, da je niso dosegli isko lahko, da so bili sami presenečeni. Zmago socialnih demokratov na štajerskem so odločili Nemci in nemškutarji, ki so celotno glasovali za sodalnode-mokratično listo. Na Kranjskem pa so doživeli poraz in bodočnost pokaže šele, če jim ostane uspeh na Štajerskem še v nap-rej. Še bolj jalova je „zmaga" komunistov, ki po jo dosegli le zategadelj, ker s o zatajili svoj lastni program. Ta njihova nesramna laž pa pride tudi še na dan in potem bomo videli, kako bo z njihovo zmago. O narodnih socialistih pa se sploh ne izplača govoriti, ker oba mandata sta dosežena bolj po slučaju, kakor pa po dejanski moči. Po vsem tem bi mogli govoriti le o zmagi naše »Samostojne kmetijske stranke«, ki je, dasi nova, brez sredstev in brez politične moči mahoma dobila devet (Klerikalna avtonomija pokopana.) Glavno volilno orožje^ SLS. je bila takozvana avtonomija Slovenije, kakor so imeli socialni demokratje in komunisti za glavno privlačno si-Ip svojo republiko. Kmalu bodo zapeljani volile; spoznali, da ne dobijo ne enega, ne drugega. V ministrskem svetu se je končala debata o ustavnem načrtu, ki se predloži usta-voivorni skupščini kot enotna volja celotne vlade. Aiio bi uateri minister ne odobril ustavnega načrta, bi moral izvajati posledice zase in za svojo stranko. Daisi je ustavni načrt za centralizacijo, torej odločno proti avtonomiji, mri minister dr. Korošec ni stvarno nasprotoval, ker mu je več za ministrski sedež in za pover-jeništva, kaki.? pa za avtonomijo. Klerikalci so torej imeli volilce za backe ter so svoj program zatajili, kakor je to pri njih že star običaj. (Spremembe v deželni vladi.) Doktor Žerjav je odstopil, ker je bil izvoljen za poslanca. Njegove posle (poverjeni-štvo za pravosodje) je prevzel dr. Ravni h ar, a za poverjenika za socialno skrbstvo je imenovan Adolf Ribnikar (Iz jfiice.) Dne 21. novembra 1920. je imela »Samostojna kmetijska stranka« shod pri tovarišu Martinu Rotarju na jezici. Velika soba je bila nabito polna zborovalcev in ni mog,la sprejeti vseh u deležnikov shoda, ki so morali v veži ostati. To-, . . , „„ „„„ , , variša Koman in Pipan sta pojasni-mandatov in preko 35.000 glasov, da. ;a program SKS. Kmetje smo govor- 1P nanK nritcra naimnfrieičo ctr-inlro & < v«. :____:„ je danes druga najmočnejša stranka vse Slovenije. Vkljub temu pa ne maramo peti slavospevov na svojo zmago, ker ne ljubimo samohvale in ker itak nihče ne taji naše zmage. Zato pa z veseljem prepuščamo klerikalcem »zmago«; bo ljudstvo vsaj še preje spoznalo njih resnicoljubnost, ko ne priznajo niti najočitnej-še resnice. (Vzorae občine.) Naša stranka je prekosila pri volitvah SLS. na sledečih voliščih (iz vseh volišč nam niso sporočeni uradni izidi): A. Na nika pazno poslušali in njiju izvaja nja odobravali. Grda laž pa je v notici iz Ježice v »Slovencu« z dne 24. novembra, da je bil shod kla-verni in da so se na shodu pretepali. Takih laži je zmožen le tisti, ki ga preganja 99 odstotkov iz Ježice. JcVorilo se je tudi o vnovčevalnici za živino, o kravji kupčiji v Švici itd. ter o tem, koliko so „zafurali" gospodarji in osrečevalci kranjske d ežele pred in med vojsko! Kmet. (Iz Mavčič pri Kranja) nam pise- ,, . , i. i jo: Izid volitev pri nas na prvi po Kranjskem: Ig-Studenec pri „led ni baš sijajan toda kdor pozna Ljnoljani (SLS. 120 - SKS. 371);fj tukajšnje razmere, mora biti zado-Zelimlje (57—156); Šmarje-Sap vojjen Vpoštevati je treba divji te- (80—102); Lukovica (140—195); Šmartno v Tuhinju. (115—167); Polje v litijskem okraju (145—215):; Vače (89—103); Novo mesto (70--S5); Prečna (107—270); Šmilu-Vi-Stopiče (141—360); Mirna pi? (124—316); Mirna (83—148!); Orehovica (70—85); Brusnice (-55 —168); \etika Loka (110—23 8); Tržišče (5.9—71); Mokronog (151 —152); Boštanj (25—122); Kfi Ranjenca (171—237); Raka (168— 282); Reka pri Kočevju (I—'12); Banjaloka (52—63); Fara (58— 150); Stari log (22—69); Alozelj (21—93); Cerknica (110.—>150); Metlika (31—109); škocijan pri Mokronogu (39-337); ŠL It inž na Dolenjskem (119—167),; Št. Rupert (175—198); Zagprje (74--105); Krška (171—237); Bela cerkev (39 —80); Črmošnjice (8—155,); Toplice (148—180); V alta vas (44-131). - B. Na Štajerskem Brežice (5S—133); Sevniit:a (82— 103), Podsreda 008—15,Ji), Kozje (59—193); Podčetrtek (,7/8—163); Sv. Peter pod Sv. gorami (49—72); Pilštanj (86—352);. Bi;oljsko (23 -120); Sromlje (41— lCjfi); Dobova (26-209); Gorica (65,--93); Globoko (69—200); Pleterje-JJ&—203) • Buče (46—261); Zabiti ovje (32— 192); Videm (222-249'); Grobelno (44—69); Loka pri Žmsma (114— 239); Šmarje pri Jelšla h (36—53); Gomilsko (65—94); Vi-artsko (57— 54); 5v. juri ob Taboru'- (147—188); Šmartno pri Celju (C/2—101); Marija Reka (103—1237-, šentovec pri Slovenski Bistrici (59--72)- Praaer-sko (19 38); Račje .(/30—46); (freš-njevec (68—142) ; Spo dnja Polskava (19—33); Podova (1 6—53); Selnica ob Dravi (81—154); Vuzenica (34—69); Sv. Marjeta na Pesnici (67—72); Sv. Juri n a Pesnici (28— 133); Velka (60-1 45); Črmlenšek (150—152), Sv. An fraz v Leskovcu £34-189); Sv. Barbara (54-222); Sv. Lovrenc tu. Dravskem polju (101-313); S,;. Andraž v Slo venskih goricah (12 S—186); Roden. o (pO—169); Ore hovci pri Gorenji Radgoni (60-170). — Najbolje se je držal brežiški o tiraj, kjer je dobila naša stranka celotno večino nad klerikalno (SLS. 13 80, SKS. pa 2415 glasov). rorizem našega župnika Marčiča ter njegovo hribovsko obnašanje, s katerim je nastopal celo na posvečenem kraju proti velikem. Čast torej volilcem, ki so vkljub vsemu temu ostali zvesti naši SKS. (Okrajni odbor SKS. v Radovljici) sklicuje na dan 12. decembra ob enajstih v Radovljico (dvorana gostilne Kunstelj) občni zbor s tem-le dnevnim redom: Poročilo o izidu volitev — nadaljnje delo. Sklepi zaradi carine na nase potrebščine. Osebna dohodnina. Pogovor o cenah električnega toka. Slučajnosti. K temu zboru se vabijo vsi člani SKS., posebno pa še zaupniki in vsi predsedniki krajevnih odborov za radovljiški okraj. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — Za načelništvo: Ažman s. r. (Postojna mednarodna železniška postaja.) Italijanska vlada je sklenila proglasiti Postojno za mednarodno postajo. (Iz Mislinja.) Vsem prijateljem in znancem naznanjamo prežalostno vest, da je naša ljubljena mati »Kmetska zveza« dne 28. novembra nemirno in s slabo vestjo za vedno v naših krajih zaspala. Pogreb se je vršil dne 28. novembra iz gGstilne žalosti v Št. Vidu nad Valdekom na volišče v Št. Ilj, kjer smo jo položili k večnemu počitku. Sprevod je vodil njen zvesti sin na belem kozlu s harmoniko v roki. Žalujoči ostali. (Od Sv. Petra pod Svetimi gorami) se nam pritožujejo pristaši, ki so bili za časa koroškega plebiscita pri policijski trupi na Koroškem ali ki so se vrnili iz ruskega in italijanskega ujetništva, oziroma od orožnih vaj, da niso bili deležni volilne pravice. Pritožniki so deloma sami krivi, ker se niso pobrigali pravočasno za to, ali so vpisani v volilni imenik. Sicer pa zakon jasno določa, da ima volilno pravico le tisti, ki je živel šest mesecev pred volitvami v kraju. (Mala Nedelja.) Volilna borba je končana. »Samostojneži« smo lahko z izidom (187 naših glasov) v vsakem oziru zadovoljni. Dosegli smo ta lepi uspeh brez vsake posebne agitacije. „ Kmetski zvezarji", oba „gospcda" ter tudi ženski spol so bili ves teden na agitacijskem potovanju za »rdeči križ«. V zadnjem trenutku so dobili še celo pomoč iz Ljubljane v osebi znanega, a neizkušenega in prenapetega visoko-šolca, ki se je na dan volitev posebno odlikoval. Privedli so tudi slepega starčka in hoteli trikrat s pooblastilom voliti, a bili so zmeraj zavrnjeni, ker niso imeli zakonito sestavljenega pooblastila. Po tako strastni agitaciji svoje absolutne večine (šest glasov) ne morejo biti veseli. VeČina »Samostojnežev« je še gotovo naročena na »Slovenskega gospodarja«, »Stražo«, »Mursko stražo«, ki vsi so tako napadali in sramotili naše voditelje. Vsak pristaš »Samostojne« mora vreči navedene liste iz svoje hiše ter naročiti ob novem letu edino pravo kmetsko glasilo »Kmetijski list«, za katerega naj vsak pristaš SKS. agitira od hiše do hiše. (Ivdo je naš državljan?) Tozadevna naredba, ki jo je te dni podpisal regant, določa sledeče: Naši državljani postanejo vsi, ki so dne 1. januarja 1.1. bili že 10 let pristojni na bivšem avstrijskem ozemlju, ki je pripadlo nam, ter so obdržali to pravico do dno 16. julija 1.1. Kdor si je pridobil pristojnost šele po 16. juliju, mora prositi za sprejem pri pokrajinski vladi. Osebe, ki imajo pristojnost na ozemlju, ki je pripadlo Češkoslovaški, Poljski, Italiji ali Rumunski, morajo prositi za naše državljanstvo do dne 16. julija 1921., iz drugih držav, n. pr. Avstrije, pa do dne 16. januarja 1921. Osebe, ki žive na našem ozemlju, a so pristojne v kako drugo državo, morajo do dne 16. julija 1921. optirati za našo državo. (Za vse državljane enake dolžnosti!) Na predlog ministra drja. Kukovca je ministrski svet sprejel v ustavni načrt pogoj, da so vsi državljani brez razlike plemena in pokrajine obvezani plačevati davke enakomerno. Kot glavni državni dohodek se uvede dohodninski davek brez vsakih doklad. Naši poslanci bodo morali paziti, da ta davek ne bo zadel krivično kmetovalcev. (Razdelitev naše države na okrožja.) O tem razpravlja v Zagro-bu posebna komisija, v kateri je tudi en Slovenec, namreč prof. dr. Jože Rus. Država se ne sme razdeliti t več kot 35 okrožij. Na čelu rsakega okrožja bo načelnik ali župan. Okrožno skupščine bodo razpravljale o financah, poljedelstvu, prosveti, zdravstvu, socialni politiki i. dr. Potemtakem odpadejo nekatera poverjeništva pri pokrajinskih vladah. (Dnevnice poslancev) so se določile na 120 dinarjev. (Naš delegat hvali Avstrijo.) V Švici zboruje že dalje časa zveza narodov, ki je te dni sklenila, da se tudi Avstrija sprejme v zvezo. K temu je poglavitno pripomogel naš delegat Spalajkovič, ki je izjavil, da so odno-šaji med Avstrijo in Jugoslavijo dobri in da si Avstrija prizadeva izpolniti mirovne pogoje. (Kaj pa na Koroškem?) (Boj za Reko.) Ker D' Annunzio nele neče oditi z Reke, temveč je zasedel tudi otoke, ki so prisojeni naši državi, jo italijanska vlada navidezno nastopila odločno ter zahtevala u-maknitev v treh dneh. Obenem je zagrozila, da bo obkolila Reko s svojimi bojnimi ladijami. Ko so se res pokazale prve italijanske ladije, so jih D'Annunzijevi vojaki obstreljevali, D'Annunzio je napovedal Italiji vojno ter odločno izjavil, da poprej Reko razstreli, kakor bi jo zapustil. Italijanska vlada se je začela z njim zlepa pogajati. Brezdvomno se kuha nova spletkarija proti Jugoslaviji. (Manifestacije hrvatskih kmetov.) Včeraj, dne 8. t. m., so priredile hrvatske kmetske stranke v Zagrebu velik shod, po shodu pa obhod po mestu. Najprej so šli manifestantje na kraj, kjer je bil kronan Matija Gubec, potem pa pred spomenike Jolačiča, Kačiča in Preradoviča.x Povsod so bili govori. Pri tej priliki je Rad i če va kmetska stranka zavzela končno stališče za konstituanto. (Ruska vojska v JngoslavijT) Ostanki razbite "VVranglove armade so že na potu v Jugoslavijo, in sicer pride k nam 22.000 mož, ki se pri nas razorožijo. Za prehrano bo skrbela angleška vlada. (Proti vrnitvi grškega kralja) se je izrekla vsa antanta. Sklep se je sporočil grški vladi. Kralj Konstantin se torej ne sme vrniti na prestol, čeravno se je izrekel zanj celo-kupsi grški narod. Podkovstvo. Pouk kovačem in konjerejcem. Sestavil živinozdravnik Lovro Te-pina, vodja državne podkovske šole v Ljubljani. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 45 kron. Konj, ki nima dobrih in zdravih kopit, pa naj bo drugače še tako brhek, čvrst in isker, ni mnogo vreden; tudi ni mogoče, da bi taka žival opravljala na trdih tleh težko delo. Da pa ohrani konj kopita zdrava in da ostane za delo sposoben, treba kopita negovati in snažiti. Ce se že žrebe pravilno neguje, se kopito naravno razvija in okrepi. Knjiga pouči konjerejca, kako naj kopito negtje. Kopito namreč ne obstoji, kakor se na prvi pogled dozdeva, iz kejje roga, temveč roženi deli kopita obdajajo (podobno, kakor čevelj stopalo) zelo žilna te in mesnate dele, v katerih tiče kopitne kosti. Podkev daje konju trdno oporo in varuje, da se rog preveč in prehitro ne obrabi. Da pa je podkev kos svoji nalogi, mora odgovarjati oblici kopita in usposobiti konja za gotovo delo. Podkve so zelo različne: gladke, ozobčane, derezaste; letne in zimske; za vprežne konje, za jezdne konje in za konje tekače in dirkače; sklenjene, kresalne, tričetrtne; za stisnjena kopita, raztezne, kljunaste, pokrite, turške. Pa tudi kopita so zelo različna z ozirom na to, če so pravilna ali ne, zdrava ali bolna. Tepina razločuje pravilna, položna, strma, kozja, spačena, ploščnata, polna, stisnjena in na pol stisnjena kopita. „Konj se kreše" in „konj klep-lje" slišimo tako pogosto govoriti naše rožnike; v knjigi se napačna hoja zelo obširno obravnava in daje primerne nasvete. Posebno konjerejcu je namenjen odstavek o negovanju kopit. Kopitne bolezni zavzemajo v knjigi malodane tretjino besedila; pisatelj knjige nas uvaja, kako preis-kujmo šepastega konja, nato pa opisuje obširno kopitno vnetje, otisko, okosteneli kopitni hrustanec, zakova-nje, podplatni vbod, poškodbe podplata in svitka, pijavko kopitnega hrustanca, strelno gnilobo, kopitnega raka, razpoke, ločene in votle stene, drobljiv in mehak rog. Podkovanje govedi zaključuje knjigo. Delo krasijo 104 lepe slike, ki že same „Jugoslovansko knjigarno'1 najbolje priporočajo. Tepina je bil, kakor noben drugi, poklican, nam napisati pouk o pod-kovstvu. V dolgi vrsti let se je kot vodja podkovske šole vglobil v predmet in v predstoječem delcu srečno združil teorijo s prakso. Knjiga zasluži, da si jo vsak konje-rejec nabavi tor da jo pazljivo in ponovno prebira. čati tekom 30 dni po vročitvi plačilnega naloga, drugi obrok v znesku 25 odstotkov v nastopnih dveh mesecih in tretji obrok zopet t znesku 25 odstotkov t nadaljnjih dveh mesecih. (Zaplenjeni tisočaki s ponareje* nimi znamkami) se vrnejo lastnikom, da svobodno z njimi razpolagajo. Zamenjali pa se ne bodo. (Pozor na poldinarske novčanice!) V Zagrebu so prišli na sled ponarejenim poldinarskim novčanicam, ki so bledejše barve ter se na njih na eni strani odtisk slabo rožna. (Cene živini naraščajo.) Ker je izvoz mesa iz Jugi slavije v Avstrijo dovoljen preko Maribora, so se začele cene živini dvigati Y Slavoniji plačujejo že po 20 kron za kilogram žive teže. Iz Maribora se marsikateri dan izvozi do 80 vagonov mesa v Avstrijo, kjer se plačuje kilogram po 42 naših kron. Kdo dobi glavni dobiček? (Nb želje ae bodo vpoštevale! Živeli obrtniki, živeli volilci zmagovalci! Načelništvo .Obrtne organizacije za Slovenijo" ▼ Novem mesto. Pozor! star pes volčje pagme,' ki j* ~»-/>sljir čuvaj. Cena oben Ji vali po i^r-rrr. _ Josip Rozman v NemSk*«* Rc^tn, p. Bo- V najem u da trgovina ter poleg gostilna na račuo, in sicer na deželi. — Teč v upravništvu ..Kmetijskega lista". Prodam dobro ohranjene vinske sode t skopni prosioraini 600 M. Posamezni eodi od 100 do 2000 L Anton Mohap, eodar na Viču pri Ljubljani. Amerikansko strojno jpTAMPU ip Olje, labko, za vretena; Olje za transmisije; Olje, strojno za poljedelske stroje; Olje, strojno za težke stroje; Olje, sa avtomobile, lahko; Olje, „ „ izredno težko; Olje za cilindre; Olje proti praha. Glavna zaloga: Heffi, Rakove S Zanki, d. z o. z. tovarna flrneia, laka in barv prej A. Zanki™!] sinovi. veičega tudi kolarstva, ožeujenega, -prejme pmti stalni plači, stanovanjn in depnmtu gS, državno npraviteljstvo veleposestva Mokrice, p. Jesenice ob Savi, via Brežice. Pozor kmetovalci! Kdor hoče imeti dobro in hitro popravljene vseko-trrstme ttroje, naj sv obrne na trrdko Mihael ¥.sv7čiči, strojna delam ira z elelrHčnhn obratom v KOSEZAH pri X-.fablJan! fit. 7. Gena zmerne. Iivi'41'ov točna. Kompletni Štedilniki v«jdno v zalogi. Vinogradniki, pozor! Naznanjam vam, da imam okoli S0.000 ukoreninjenih prvovrstnih trt imar-nI o, pri katerih ne potrebujete nikoli galtce; rantiram za 10 let. Tone Zagoriek, frsničar v Donavi, poita Mo&anjd. | Modro ff&liCQ kg po 21 kron m -•v«' m a uuBunm________ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, za krajevne odbore SKS, in kmetijske organizacije oddaja meseca decembra proti plačilu t naprej, le v celih vagonih, franko vse železniško postaje v Sloveniji, d. d. Ekonom v Ljubljani. ~ ^ Drugim se od4aja ta modra galica pod Istimi Sv pogoji kilogram po 22 kron. Za manjša naročila, toda le v celih sodih ali zabojih, veljajo te cene žjfc franko kolodvor Ljubljana. Stritarjeva ulica it. 2. Podružnice: v Splitu, Trstu, Sarajevu, Celovcu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptu u in Brežicah. Oelniika glavnica 50,000.000 kron. — Rezervni zakladi 45,000.000 kron. Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. — Prodaja srečk razredna loterije. Sprejema vloge na knjižica in tekoCI ralun Telefon Kupuje in prodaja vse v/sta vrednostnih papirjev, proti ugodnemu obrestovanju. it. 281. valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. i i Pozor ! Na zamudite Pozop! prilike, si ogledati novo urejeno manuffakturno in modno trgovino Dragotin Sirec, Celje Cankarjeva ulica št. 4, zraven davkarije. Slavnemu občinstva in trgovcem vljudno naznanjam, da sem otvoril popolnoma novo nrejeno trgovino a manufakturnim in modnim blagom. Zalotil sem jo z ogromno množino krasno sortiranega inozemskega blaga po čudovito nizkih cenah. Za naklonjenost se cenjenemu občinstva priporočam, zagotavljajoč prijazno ia solidno postrežho. Z odličnim spoštovanjem Dpagotin Slreo. Vedno novosti! KcnfcurenCne cene! i ! Pozor! Usnje, amerfkanske podplate kakor tudi vse druge čevljarske potrebščine nudi po najnižjih dnevnih cenah na drobno In na debelo Anton Mrkun, Ljubljana Kolodvorska ulica št. 41. Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov za suknje, igel, modnega blaga, finih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin in orodja. Na debelo in na dvobno. Za obilen obisk se priporoča tvrdka tovarniška zaloga šivalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Petra nasip 517. UMETNI GNOJILA (kalijevo sol, kostno moko, kostni superfosfat i. t d.) dobavlja najkulantneje TINKO VABIČ, Žalec, Slovenija. Zahtevajte ponudbe za vagonske, polvagonske in manjše množine! mimm Pnevmatike za avto in kolesa v vseh dimenzijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah . Huštrin, tajska cesta Si. 20; Ulifoo it 171 Pedroloica ,-. Maribor, ]nrčlčna ulica it i § !! Otvoritev trgovine. 11 U u Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet OtvorMi svojo dobro znano »» »__\\ < i . .... ...... vi w II n || || veletrgovina z mami fakturnim blagom, LJUBLJANA, Meitni trg it. 10. ^uuu\u\u\uwn\u\\u\\uu\\uuuunuuwuuuu\i\uuv\\\\\\\\iu\i Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet OtvorMi svojo dobro znano ^ ^ maoufakturoo detajlno trgovino z manufakturnim blagom |H| v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bližajočo se zimsko sezijo priporočamo vsakovrstne XX novosti, katere so ravno došle iz inozemstva, osobito razno volneno In sukueno blago za dame \\ \\ In gospode, dalje perilne barhante, flanole, cefirje, sifone, potrebščine za krojače, šivilje, ta p etri i ke itd. Zagotavljajoč prijazno in solidno postrežbo se priporočamo Najboljši ira najcenejši razmnoževalni invpapat. The Rex Co., Ljubljana, Gradišče 10.