ISTOČASNA POROKA 105 MLADIH PAROV koaporacije izkazujejo sijajne dobičke tekom prvega polletja. — Kljub temu izboljšku se stanje delavstva ni skoraj nič izpremenilo. — Velebiznes kriči nad ylado, da s tem skrije svojo lastno krivdo. ' Teke ^ele Je v zbor, Ijih zadnjega meseca so ra^ne velike korporaci-Ameriki svoja polletna °vanja in direktorji so na | s Ponosom poročali delni-^ Jem o velikanskem uspehu, Po(f-a !majo zaznamovati njih te Ujetja v prvem polletju. Pri fi|em. Poročilu niso delničarjev eP'li, kajti uspehi so bili v Jinici sijajni. Tako je bil to- M , Prevoz po železnicah 10 ^totkov 1)1 lani: višji kakor v isti d'o- < ...... stavbinska industrija . naPredovala za 20 odstotkov lr> jeklarska produkcija T Cel° okrog 50 odstotkov. koko skupina glavnih velikih rPoracij izkazuje za zadnje " j^'etje 400 milijonov dolar-v . dobička, dočim ga je lani 'stem času le 200 milijonov. Razveseljiv Pojav je to in eh poročil bi se po pravil-Var sk'ePanju 'moralo domne-lo.\da se je tudi delavski po-jj Z.aj v taki ogromni meri iz-jjv.']®al od lani. Ravno v tem p ' ZaJ?onetka, katere rešitev j Ježi na dlani, namreč, da • delavski položaj na ravno kop1^ mizernem stališču, ka-jl0g Je bil lani. Število brez-t^selnih se je znižalo razme-le za malenkost, namreč j l3>200,000 v lanskem juli-f(J. na 12,000,000; in ta zad-v a številka se je stalno vzdr-r . a'a na svoji višini že sko- j. začetka leta. m '7° razmerje je tudi glede Po podatkih delavskega 5iv>artmenta' so se povprečno l6 Sale plače od lanskega leta y Za 10 odstotkov. Razumljivi Je torej, da nezadovoljnost ki se kaže v ponav-J°Čih se nemirih, je popol-l'az uPravičena. Težko je l^eti delavcu, zakaj bi on lUjj.. * deležen nekaj od 200 NOVI OBMEJNI SPOPADI Ogrska in Rumunija dolžite druga drugo. Budapesta, Ogrska. — Ob reki Tisi je prišlo ta torek do ponovnega obmejnega spopada med ogrskimi in rumunski-mi stražami, ki je bil že tretji. Take poroča ogrska vlada, k'i obenem omenja, da so se pri spopadih uporabljale puške in strojnice. D o č i m vračajo Madžari vso krivdo POLJSKA PROTI GDANSK!) Odpravila prosto uvoz margarina. carino za Dva ne- Ijj 'J°nov poviška v dobičku, t>ai?i Je naPravilo v pol leta poracij, ko je bil kon- ln0 , vendar on glavni faktor, s svojim delom pripomo- Je »i feel A i' da se je Sek nagrmadil; ta gre skoraj velikanski naspi-otno ves ta profit v že*: r. k' ljudi,ki se pri njega zbi ^Ju na Rumune, češ, da so oni začeli z napa/Ii, se pa z rumun-ske strani nasprotno povdarja, da so Ogri začeli z izzivanjem ter, da so tudi oni pričeli prvi streljati, ko Rumuni niso neke njih ladje pustili pristati na svojem obrežju. -o- IZJALOVLJEN ROP NA VLAKU Cha'm'paign, 111. ustrašena poštna sta izjalovila uspeh poizkuše-nega velikega ropa na vlaku in s tem rešila svoto $75,000, ki sta si jo dva roparja nameravala prisvojiti. V poštni voz vlaka Illinois Central, kjer je bila omenjena svota, pripravljena za plačo vojaštvu, sta splezala med postajama Onar-ga iin Del Rey, okrog 80 milj južno od1 Chicage, dva moška ter ukazala dvema poštnima uradnikoma, ki sta bila v vozu, dvigniti roke kvišku. V odgovor je eden uradnikov, G. O'Hern, potegnil revolver, toda dobil je udarec po glavi, da je padel na tla, in eden bandjitov mu je vzel revolver. Drugi uradnik, E. C. Booth-man, se je pa med tem splazil hitro v sosednji prostor, kjer je bila prtljaga in od tam streljal na roparje. Kljub ranam je O'Hem porabil priliko in splezal preko tenderja na lokomotivo ter naročil stroje- Varšava, Poljska. — Poljska vlada je ta torek podvze-la enega prvih ostrejših jm resnih korakov proti neodvisnemu mestu Gdansku. Ta korak pa ni vojaškega, marveč gospodarskega značaja in obstoji v tem, da se tvornici margarina, Amada, ne (bo več dovoljeval uvoz nje produkta brez carine na Poljsko. To je največja tovarna v Gdansku in bo mesto občutno prizadeto od poljske odredbe, kajti glavni nje izvoz je bil ravno na Poljsko. Očividno hoče Poljska s tem tudi pokazati mestu, da je vsa njega dosedanja prosperiteta odvisela od trgovske zveze s Poljsko in, da te ugodnosti ne bo več uživalo, ako bi se združilo z Nemčijo. KATOLIČANI SE IZOGNILI SPORU Rim, Italija. — Katoliška akcija v Italiji, ki je še edina organizacija v državi, katera ni pod kontrolo fašizma, je zadnji ponedeljek izdala odredbe, usmerjene v to, da se prepreči ribanje z vlado. Vodstvo je odločilo, da 'm'ora biti organizacija v naprej izključno samo verskega značaja in se ne sme spuščati v politiko. KONGRES IMA STRAH PRED LEW I SO M Washington, D. C. — Eden uslužbenca poslancev, namreč republ. C. E. Hoffman iz Mich., je zadnji ponedeljek izrazil skrb, da utegne predsednik CIO, John Lewis, končno še zbornico in senat postaviti pod sistem za* prte delavnice. Dejal je, da razvidi iz poročil v listih, da Lewis zahteva uvedbo zaprte delavnice. za jedilnice v federalnih poslopjih. S tem se je tako približal kongresu, da postaja senatorjem in poslancem že kar neprijetno, je dejal Hoffman in pozval kongres, naj kaj ukrene, da Lewis še proti njemu samemu ne nastopi. •-o- Prireditve, ki »o oglašane v "Am. Slovencu" so vedno u-»pešne. niso udejstvovali. vodju, naj vozi s polno paro, morebitji popolno-'da roparja ne bosta mogla KRIŽEM SVETA — Breslau, Nemčija. — Reka Odra je zadnje dni stopila preko bregov in napravila veliko škode v okoliških krajih v Šleziji. Po nekaterih mestih so se morale izseliti po cele vasi. Med najbolj prizadetimi je m'esto Oppeln. — Varšava, Poljska. — Kakor se iz neuradnih krogov poroča,je bilo v nekaterih mestih aretiranih večje; število Ukrajincev, ki so olbdolženi, da so se udejstvovali v aktivnostih, škodljivih za državo, in so stali v zvezi z Berlinom. — London, Anglija.—Zračno ministerstvo je objavilo, da si je nabavilo večje število aeroplanov, ki se bodo uporabljali za prevažanje vojaštva. V vsako letalo gre po 20 vojakov. Drugače so to bombni aeroplani. -o-- V INDIJI OKUŠAJO PROHIBICIJO Bombaj, Indija. — Tukajšnje mesto je uvedlo "noble experiment," kakoršnega je A'm'erika opustila pred šestimi leti, namreč prohibicijo. Opol-nočj med ponedeljkom in torkom je odredba stopila v veljavo in ob tem času so se morale zapreti vse krčme v mestu. Za domačine velja popolna prohibic.ija, dočim je za tukaj bivajoče tujezemce do voljeno, da si lahko na'bavijo določeno količino pijač. DELAVSTVO MEDSEBOJ Del. federacija se odločila, da bo pomagala družbi pri nje-nem sporu s CIO unijo. Chicago, 111. — Pri sedanjem,.sporu med Armour družbo, ki lastuje tukajšnjo klavnico, in CIO delavsko unijo, se je ponovno pojavil v vsej svo-ii ostrosti prepir med delavstvom samim. Druga unija v tem podjetju, katera pripada delavski federaciji, se je z vso silovitostjo postavila proti CIO uniji ter je očividno odločena, da jo zlomi pri njeni borbi proti podjetju. Armour družba je seveda nadvse hvaležna federaciji za to njeno pomoč in jo vneto podpira pri njenem delu. Tako je po dvoriščih podjetja vozil ta torek zjutraj zvočni truk z napisom federacije, s katerega se je razglašalo, da pri Armour ju nO bo nikake CIO stavke. Vodja CIO unije se je izrazil, da je pač čuden pojav, ko stoji federacija v tako prisrčnih stikih z družbo, da ji zadnja dovoli pripeljati zvočni truk na dvorišče, dočim se CIO truku ni dovoljeno približati. Federacija se je v svojem glasilu spravila tudi nad chi-caškega škofa Sheila', ker je ta pred nekaj tedni nastopil kot govornik na CIO zborovanju in dal s tem tej organizaciji veliko moralno podporo. -o- Z MILIJONOV PRIŠEL NA NIČ Chicago, 111. —John Raklios je pred nekaj leti še lastoval 26 restavrantov, vrednih štiri milijone dolarjev. Mož' pa, ki je zdaj star 60 let, je prišel tako na nič, da je bil zadnji ponedeljek aretiran, ker ni mogel plačati nekega dolga, znašajočega $2,000. iz Jugoslavije Otroci so imeli celo skladišče orožja. Samo pri enem fantiču so orožniki na Rakeku našli šest karabink, celo vrsto samokresov in kup streliva. — Smrtna kosa. — Nezgode in nesreče. i; Vvelebiznes v svojem kapi(ta-Či lCnerrn časopisju stalno kri- sedanjo vlado, da ga i,j, '.ra in, da je ona kriva ne-t^nih delavskih razmer. cuJ^uJe se nad' tem, da ga lev tak° s^iska-j°' da Je v ^t v osti bankrota- Številka ki jih priobčajo korporaci-t^ažejo vso neupravičenost '/Jih le ®£a kričanja in vidi se iz da biznes kriči na vlado |^.Zato, da skrije svojo lastno b0V.^0, Pazvidi pa se tudi, da |0 "ttela vlada še veliko de-^'(J h°teia napraviti ]t 111 pripraviti industrijalce rj0^meti. V svoji lakomnosti |je ,enarju so ti tako zaslepil i! ne vidij0' da bo pri-^ konec tud'i njih dobičku, ^ Se bodo nadaljevale take He ^re, kajti masa obuboža-vafa Prebivalstva ne bo kupo-(}} a' ako pa odjemalca ni, tu a°bička ne bo več. pobegniti. Bandita ista spoznala, da se je njun poizkus izjalovil, potegnila sta za zasilno zavoro in vlak se je ustavni. Dočim je eden od njih srečno pobegnil v avtomobilu, ki je vozil sporedno z vlakom, si je pa drugi bandit, ki je bil itak že ranjen, pri skoku iz voza še nogo zlomil in bil ujet. Identificiral se je kot John F. Waldon iz Chicage. -o- ščegetanje utegne biti drago Trenton, N. J. — Proti družini MacKie, kjer je bila zaposlena kot služkinja, je neka Anna Murphy vložila zadnji ponedeljek pri sodniji tožbo za odškodnino $13,000. Na-1 vedla je pri tem, da se je po-1 škodovala, ko je padla, ker jo je 16 let stari domači sin, Nortrian, ščegetal. •-o- 'širite amer. slovenca' "Moderna" mladina Rakek, 14. julija. — Naš kraj je zaradi meje in zaradi pisanega obmejnega prometa vajen vseh vrst senzacij. Toda lake, kakršne je deležen te dni, še ni doživel. Naši vrli orožniki, katerih služba je ob meji izredno težavna, so včeraj odkrili celo skladišče orožja. Stvar sama na sebi ne bi bila tako zelo presenetljiva, saj je bilo v našem kralju takoj po vojni orožja vseh vrst na vagone in ga je marsikaj ostalo spravljenega do danes. Ravno ta,ko je najbrž marsi-kod pr(i nas še dobiti orožno zapuščino Orjune, ki je na Rakeku, terišču slovitega kupca, imela močno središče. Toda zanimivost je v tem, da so orožniki našli orožje in ga bodo najbrž našli še precej — pri otrocih, katerih večina hodi še v ljudsko ali vsaj meščansko šolo. Že dalje časa je bilo opažati, da se v večernih urah sklicujejo in zbirajo fantiči dvanajstiih, trinajstih, štirinajstih let, da hodijo za vas na vrtove, da se gode tam skrivnosti, pri katerih tudi poka. Nihče ni na to stvar polagal posebne pozornosti,saj je mladina današnjih časov tako dobro vzgojena in tako omikana, da pozna in zna kupiti vse vrste strelnih nadomestkov in pokalnih priprav. Zato so vsi ljudje mislili, da fantiči streljajo s strašilnimi pištolami. Predsinočnjjm pa so ti romantični sestanki fantičkov bili še posebno živahni in pokalo je za vasjo tudi precej, tako da so včeraj orožiniki prišli na dom najmlajšega od romanti-kov, starega komaj dvanajst ali trinajst let. Prijeli so fantiča malo trše, kaj in kako je z večernimi pohodi po rakov-\ skih vrtovih. Dečko je pa kar povedal, da se pri teh pohodih gredo otroci pravo streljanje z nič manj pravim orožjem Marše je Da se nekoliko zabriše vtis, ki ga napravlja publiciteta o številnih razporokah, je organizacija mladih katoliških delavcev v Montreal, Kanada, zamislila svojevrsten načrt, ki naj bi deloval v nasprotnem smislu. Nje načrt se jt- uresničil, ko se je istočasno izvršila poroka 105 mladih parov. Ker bi bila vsaka cerkev premajhna za to priliko, so se poročni obredi izvršili na baseball stadionu.,Pred vsakim parom je stal po en duhovnik, dočim je nadškof Gauthier izpred začasno postavljenega oltarja vodil poročne obrede, slovesnosti pa je prisostvovalo 25,000 ljudi. pri tem eksplodiral in čjiča občutno ranil, da moral zateči v mariborsko bolnico. -o—- Smrtna kosa V Orli vasi pri Braslovčah v Savinjski dolini je umrl Jože Breznikar, m'ladi pravnik. — V celjski bolnici je umrla Jožefa Škobrne, posestnica iz Laz pri Drami j ah stara 61 Tet. — V Dobu pri Domžalah je umrl Ivan Kuhar, šolski upravitelj v pokoju in kmetski posestnik, odlikovan s srebrno kolajno za državljanske zasluge, bivši župan dobške občine, star 75 let. -o—*— Z voza je padel Z voza je padel posestnikov sin Štefan Tihelj iz Podplesa. Pomagal je svoji sestri v Logu suniti seno. Ko je hotel z naloženega voza zmetali mrvo na kozolec, mu je spodletelo ter je padel dva metra globoko in udaril z glavo db tla. Ker ni čutil posebnih bolečin, je hotel nadaljevati z delom, toda kmalu mu je postalo slabo in drugi dan so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ugotovili močen pretres možganov in je njegovo življenje v nevarnosti. -o- Za tuje je hranila V Nišu je živela starka Mi-leva Stoja,novič, že deset let popolnoma sama, ločena od ostalega sveta. Niso je brigali niti sosedje, še manj pa dogodki po svetu. Nedavno je umrla in ko je policfija preiskala njene stanovanje, je našla v blazinah 120.000 dinarjev in še mnogo tujega denarja, ki pa je bil že brez veljave. Starka je stradala in štela, dobrote bodo uživali pa dediči iz vrst daljnih sorodnikov. -o-- Nova masa Na Slivnici, pri Celju je meseca julija zapel novo mašo Pri kratki preiskavi na fan- novomašnik g. Ivan Kranjc, ki je končal svoje študije v Dalmaciji. Srečo je imel Na cesti pod Rudnikom je dolenjskfi vlak, ki odhaja z ljubljanske postaje zadel v dva voza posestnika Antona Goli-ja iz Rudnika. Goli je šel s tremi vozovi po seno. Ko je zavil z državne ceste na Črno cesto, zaradi ropotanja voz ni slišal prihajajočega vlaka. Vlak bi !bil najbrže zadel konja in voznika, da ni neka že-urea s kričanjem opozorila voznika na prihajajoči vlak. Tako je posestnik hitreje pognal in s konji in prvim vozom srečno prevozil progo,dočim je lokomotiva zadela v zadnji in deloma v drugi voz ter ju razbila. -o-- tičkovem do'mu so orožniki odkrili čudo: šest dobro ohranjenih karabink, menda celo novejšega porekla, kakih 10 re-volverjev-rbrowningov in seveda veliko potrebnih patron ter pribora. Po Rakeku govore, da imajo tudi drugi otroci po skednjih in drugod podobne in ravno tako obilne zaklade. Koliki so ti zakladi, bo pokazala preiskava. Še važnejše pa bo ugotoviti, odkod "so otroci dobivali orožje, in to v taki množini, in pa kako je mogla biti dve ali tri leta stvar neznana v vasi, kjer ljudje sicer vedo za sleherni pihalnik kakega divjega lovca. -o- Nevarno igračkanje Na domačem dvorišču v Racah je zabijal 18 letim Franc Marčič žebelj v naboj, ki je 'širite amer. slovenca* avgust } J Rv. Petra ' ^ Procijunkula t £ £<>i C" J. vt If ti fD- 9 H Strta ž Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo'biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Amerikanski Slovenec i Prvi in najstarejši slovenski . list v Ameriki. iff Ustanovljen leta 1891r " Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermalt Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto ....„,(................................$5.00 Za pol leta ........................................2.50 Z4 četrt leta ...................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ....................................$6.00 Za pol leta ........................................ 3.00 Za četrt leta ...................................... 1.75 Posamezna številka ....................... 3c Brez naslova The first and the Oldest Slovene Newspaper in Americat Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ...................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 For three months ........................... 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months ............................ 1.75 Single copy .......:.,.............................. 3c Pokojni Franc Ferdinand, ki je postal za cesarjevičem Rudolfom prestolonaslednik, je bil svoje vrste čudak. Njegova mati je prihajala iz rimskih krogov in je bilo vročekrvna južnakinja. Oče pa je bil brat "presvitlega" cesarja Franca Jožefa. Franc Ferdinand je bil silno častilako-men. V Italiji je podedoval po čudnem naključju silna bogastva. Pa tudi sam, kot član habsburške hiše je imel že od rojstva bogate dohodke. Lastoval je celo vrsto razkošnih gradov in veleposestev. Toda zgodovina pripoveduje o njem, da je bil strašen trinog. Vsak kajžarski revež, ki bi se drznil pobrati le eno samo suho vejo v njegovih obširnih gozdovih, je bil vržen v zapor. Miljonov re-vežev je garalo in stradalo, da je plačevalo državi visoke davke, toda gorje, če bi kdo pobral eno samo suho vejo v njegovem gozdu. Tako so Habsburzapi vladali narodom »i i . " ' }. Kot zagrizen Nemec je sovražil Slovane. Zavzemal se je za zvezo z Rusijo, ampak le zato, ker se je Rusije bal. Male Srbije na jugu pa žive ni mogel. Leta 1908. je silil na vso moč v vojno z Srbijo, pa ga stari cesar le vendar ni poslušal. Srbi so se ga zapomnili. Ko je par let zatem obiskal Dalmacijo in mu je uradništvo prirejalo sprejeme, ni bilo pri takih sprejemih marsikje nikogar razven orož-ništva in uradnikov. Ljudje, ki so čutili v njem protislo-vana, so ostali dobesedno doma in se niti izpod ^treh niso prikazali. To ga je srdilo še bolj. Videl je, da je nepriljubljen. •.....t— Leta 1914. je imel namen obiti vse obmejne točke na jugu in pripraviti načrt z nekaterimi višjimi a.rmadnimi častniki za udar proti Srbiji, kakor hitro bi zasedel prestol. Sel je, toda našel je doli na jugu ono, kar je pripravljal za druge. Strel v Sarajevu je zanetil svetovno vojno. Avstrijski polki so primorani peli:... bomo kakor črešnje Srbe pozobali ... pa jih niso. Še bežali so parkrat pred njimi in ob koncu vojne je le malo manjkalo, da se niso Srbi pojavili celo na Dunaju. Avstrija kakofšna je bila pred vojno je izginila, Jugoslovani pa so veličastno vstali. Za staro grešnico Avstrijo ni nihče jokal... Spomini ob petindvajseti letnici začetka svetovne vojne. Svetovna zgodovina jasno pripoveduje o začetku in razvoju civilizacije v svetu. Prikazuje kulturni in politični razvoj narodov, kako so se dvigali, kako so padali in izginjali. Egipčani, Grki, Rimljani in drugi so bili nekoč mogočni narodi. Toda dosegli so svoje višine, kakor drevo, ki raste v gozdu in začeli so se starati in so izživeli. To je nekak proces, skozi katerega so doslej šli veliki in mali narodi. Veliki in številni bolj vidno, mali, bolj neopaženi. Tudi za naprej bo tako. Stvarnik je vsemu živi ju določil tak red. Dolgo živi le tisti, ki pazi in čuva nad svojim zdravjem. Narod, ki živi moralno, je zdrav narod. Narod ali pa posameznik, ki živi nemoralno in zapravlja po nepotrebnem svoje moči in zdravje, tak narod, kakor tudi posameznik, hitro propada in izgine. ..,, _ t ' \ . i ———— Stara Avstrija je izginila. Svetovna vojna, katero je začela po ukazu iz Berlina jo je pokopala za vse čase. Razen okorelih Habsburžanov in pa starih penzijonistov, ni za njo nihče žaloval. Država, kakoršna je bila Avstrija pač ni mogla imeti trajnega obstanka. Bila je to mešanica raznih narodov, katere so vodili in vladali nemški izvoljenci na Dunaju. Vodili in vladali so jih pa tako, da so ščuvali narod proti narodu. Narodi so se pričkali med seboj, Habsburžani so jih pa vladali in izžemali. Na ducate je bilo raznih nadvojvodi j, vojvodov, ki so spadali kot bližnji in daljni sorodniki v habsburško družino. Vsi so vlekli iz državne blagajne takoj od rojstva visoke plače, lastovali gradove in velika posestva, ki so bila kajpada prosta davkov. Ubogi kmet, ki je lastoval črvivo bajto in kako kozo, ie pa moral plačevati visoke davke. Take so bile razmere dolga stoletja v bivši Avstriji. KAJ SE SLIS1 PO SVETU? Pater Gemelli je študiral naj Postavite na loti .. •m TMI MODCC H O IVI l TODAY * ». m. M * *. ». at tur jrird. Ne pozabite in ne zamudite V GAZVODA PARKU Highway 36, So. 43rd Street, MILWAUKEE, WIS. Letos še več zanimivosti in novosti kot navadno, - Petje, igre, ples, nagrade itd. — Vsi prijazno po-abljeni. Preživite en lep dan z nami. fgjp Glejte dopis za brezplačen prevoz. ODBOR "LILIJE", AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 VELEMESTO BREZ OBLASTI Dogodki v Tiencinu, kjer so trčili skupaj v zvezi s tako zva-no "mednarodno koncesijo" imperialni, prestižni in gospodarski interesi demokratskih Velesil ter Japonske, obračajo polnost na ta težavni problem Daljnega Vzhoda. Ni sicer verjetno, da bi se že to trčenje izci-rcrilo v novo svetovno vojno, kakor nekateri napovedujejo, ven-pa je vsakemu, poznavalcu razmer v tem delu sveta jasno, ('u gre razvoj v to smer, če mu Pravočasno ne najdejo druge re-S1tve. Za boljše umevanje si je treba, pogledati samo razmere v Sanghajski mednarodni naselbini. Čeprav živijo v Sanghaj u, kakor v vsakem drugem svetovnem mestu, dobri in slabi ljudje, solidni in nesolidni, ter so prvi kakor povsod drugje gotovo v večini, velja to mesto za pravo Sodomo in Gomoro. Kadar je Sovor o šanghajskih zabavah, lle misli nihče na japonske igre 2 %o, ,ljubiteljske predstave ^vropcev ali pa na dostojne plesne večere v ameriških šanghajskih klubih, temveč vse si predstavlja pod to besedo razvrat in Razuzdanost nočnih lokalov, skrite igralnice, beznice za opij druge grehote. Temne, uničevalne strani šanghajskega živ-•lenja zanimajo ljudi dosti bolj neeo pozitivnejše in gotovo tudi Pomembnejše strani. Vzrok je v j-ern. da ima Sanghaj sicer za-k°he, toda nobenega zakona, oblasti, pa nobenega reda. Stremljenje po zakonu in redu Se razbija ob nemožnosti, da bi so uveljavila prava avtoriteta. Pravice, ki so jih pridobile Velesile v preteklem stoletju na Kltajskem, so se naslanjale na dejstvo, da kitajske vlade niso k^e sposobne ali voljne jamčiti tujcem za red, življenje in lastno. Tako so tedaj neke točke ^'tajske praktično odtegnili kitajskemu vladnemu vplivu in Sanghaj je bil takšna točka, 0-CI*ilje, ki so si ga pridobili tuji trgovci po pogodbah s krajevni-lni kitajskimi oblastmi, naj bi prvotni zamisli ne imelo kitajskega prebivalstva. Toda že Rled tajpinškim uporom 1. 1853. 3e Pribežalo nad 20.000 Kitajcev ; P0cl zaščito tujih naselbin, da-lles pa predstavljajo Kitajci tu ^'romno večino prebivalstva. 0 svetovni vojni so si utirali Pot v upravo in sedijo v mest-^ttt svetu, 1. 1930. so se dote-Jiilja mešana sodišča nadomestila s čisto kitajskimi, a že tri eta prej je osrednja kitajska vlada določila popolnoma kitaj -, ko mestno upravo za vse pre-e*e Velikega Šanghaja, ki se razProstira zunaj koncesij. Po japonskem vdoru na Ki-,clJsko se je položaj zapletel do POSNETEK MOSTU PARADI . rezupnosti. Ozemlje francoske 111 mednarodne naselbine je podmeno kakor prej osrednji ki-tajski vladi, ki ga je bila dala llJcem pač samo na razpolago. et'aj pa, ko se čutijo Japonci '^slednike te vlade, zahtevajo Udi njene pravice zase, in to ei*i bolj, ker sestavljajo znater el prebivalstva v mednarocl ^m predelu njihovi državljani. ■U ti pa jih morajo tudi patriotič-ne manifestacije Kitajcev ob dnevih kuomintanških narodnih praznikov, ki jih je uprava koncesij pred kratkim sicer znižala od letnih 36 na osem. Tudi teh osem narodnih praznikov pomeni danes nujno uradne propagandne dneve proti japonskim osvajačem. Po mestu korakajo neprestano ameriški mornariški vojaki, škotski strelci in angleški pešci, navzlic temu je nezaščiteno. Te čete mestni upravi namreč niso kar tako na razpolago, za njih uporabo, kakor tudi za pomoč vojnih ladij v pristanišču je treba prej posebnega dovoljenja iz Londona in Washingtona. Brez tega dovoljenja ne sme pasti niti en angleški ali ameriški strel, mestna vlada pa ima na razpolago samo majhno četo prostovoljcev. Bolje je na ozemlju francoske kolonije, kjer francoski generalni konzul lahko sam odredi nastope tonkinških strelcev in bojnih vozov. Če se voziš skozi Sanghaj, do-živiš največje paradokse. Preden vstopiš na tla koncesije, mora tudi kitajski šofer m pr. ob Garden Bridgeu, kjer se neha japonska zasedba, pokazati potni list in se odkriti japonski stražf. Na Bundu, glavni cesti koncesije, urejajo promet kitajski mestni in indijski policisti, na ozemlju francoske naselbine, po prenapolnjenih, tudi zelo u-mazanih' kitajskih cestah, ob stotinah ruskih trgovin stražijo francoski tanki in vzdržujejo red anamitski policisti. Ob Hai-govi aveniji je teoretični začetek kitajskega ozemlja, ki je podrejeno po Japoncih nadzirani upravi Velikega Sanghaj a. Toda mednarodna naselbina je svoje ceste speljala tudi v del tega ozemlja, ki je priljubljeno stanovanjsko ozemlje, in tako vidiš, da je cesta, po kateri se pelješ, pod nadzorstvom mednarodne policije. Levo in desno od nje jfe že Veliki Sanghaj in ga nadzira policija, ki pripada praktično Japoncem.Ta dualizem j mešata, je kakor poziv vlomilcem in drugim zločincem, naj opravijo svoje delo v obcestnih vilah in naj potem pribežijo z nekoliko koraki v področje druge policijske oblasti. Zato ni čudno, da so morali to ozemlje ločiti z bodečo žico od cest. Seveda je tudi ostalo ozemlje koncesij z bodečo žico in vojaškimi stražami ločeno od japonskega okupacijskega področja. Bodeča žica je Sanghaju vsakdanja potrebščina. Svetovno mesto, ki živi tako med žičnimi pregrajami, strojniškimi gnezdi in razstreljenimi postojankami kakor druga mesta med parki, gozdovi, jezeri in v najslabšem primeru tovarna mi ni sposobno življenja. Nihče se ne čudi, če zve pri zajtrku iz jutranjega lista, da je bilo v pretekli noči levo in desno njegovega stanovanja spet kakšno streljanje, razbojstvo, ugrabitev. Dopisnik nekega evropskega lista je v eni sami številki nekega šanghajskega lista pobral sledeče vesti iz "lokalne kronike" mednarodnega ozemlja: na cesti SPOMINI NA SLAVNOSTNI DAN KSKJ. V J0LIETU Med neko jubilejno parado v Tacoma, Wash., je vzbujal največ pozornosti "float", na katerem se je kazal posnetek mostu, ki ga nameravajo zgraditi. Mary Blai NELJUBA POMOTA abaven dogodek se je pripetil pred nekaj dnevi pri odkritju spominske plošče enega prvih posrečenih letalskih poskusov Henry j a Farmana v Mourmelo-lonu v Angliji. Zastopnik letalskega ministra,neki visok uradnik, je v svojem govoru proslavljal Farmana, "hrabrega pionirja, ki je tako zgodaj zapustil ta svet." A kako se je silno prestrašil, ko je kmalu zatem stopil star gospod v njegovo pisarno, češ da se je prišel-zahvalit za spominsko ploščo, in je zraven omenil, da je on sam tisti Henry Farman, ki pa še dolgo ne misli umreti. -o- KDO JE SVETOVNO ZNAMENIT? Za odgo\or na to vprašanje ni odločilen noben leksikon in noben adresar odličnih osebnosti. Odločilni sta samo dve instanci : monsieur Grevin v Parizu in madame Toussaudova v Londonu, oziroma njiju nasled- izdajalskega knjigovodje je n. pr. pripadal tajnemu proti japonskemu društvu, bil pa je, kakor se je izkazalo pozneje, orodje dveh Kitajcev, ki ju je bil umorjenec zavoljo poneverbe odpustil iz službe. Ovadila sta knjigovodjo tajnemu društvu kot prijatelja Japoncev. Morilec je'izvršil svoje dejanje z velikim navdušenjem — vendar pa je od obeh naročnikov sprejel nagrado 50 dolarjev. Umorov in zločinov na račun in pod pretvezo patriotizma je čedalje več, mednarodna u-prava pa nima moči, da bi jih ustavila. Podobno kakor v Sanghaju pa je v drugih mednarodnih naselbinah na Kitajskem. S tega stališča ni čudno, da so Japonci, začenši s Tiencinom, na^ stopili energično proti tujim koncesijam oziroma njihovim upravam in s tega stališča bi imeli celo nekaj prav — če se ne pomudimo ob vprašanju, kakšen opravek imajo kot tuja sila na Kitajskem sploh . . . niki v vodstvu svetovno znanih kabinetov voščenih figur. Ti dve podjetji sta prav tako svetovno znameniti kakor živi ali mrtvi vzorniki njiju voščenih "prebivalcev." Človek, ki ga sprejmejo v to "nav,je" iz voska in ga uvrstijo med Napoleona in Landruja, med Well-ingtona in Jacka Razparača, se lahko ponaša s tem, da ga poznajo vsaj po imenu po vsem svetu. Ta čast je doletela te dni v Londonu dve filmski zvezdi: Normo Shearer in Spencer Tracyja. -o- KATOLIČANKA — PROFESORICA UNIVERZE Prvikrat v zgodovini cam-bridske univerze je ženska dobila stolico profesorja. To je katoličanka z imenom Dorothy Garrod, hči znanega medicin skega profesorja univerze v Oxfordu. Je arheologinija. Imenovali so jo za profesorico za> radi uspehov, ki jih je dosegla pri izkopavanju na Gibraltarju, v Bolgariji in Palestini. Profesorica Dorothy Garrod je kon-vertitinja. .(Nadaljevanje s torkove štev.) Predstavljen je bil bivši predsednik Mr. A. Grdina. Pri vsaki njegovi kretnji in besedi človek spozna, da je on katoličan, narodnjak in z dušo in s telesom vnet za našo dično Jednoto. Kako je res vnet za vse, kar je ka-toliško-narodnega, spriča to, kot je sam v svojem govoru povedal, da je na predvečer, ko so se clevelandski gostje odpeljali proti Jolietu v posebnem vlaku, plačal železniški upravi nič manj ko 800 dol. kot za prevo-žnjo za goste sem in tja. Ta številka zares že nekaj reče. Opominjal in bodril je navzoče, da — če hočemo da bo napre aek naše Jednote tudi v nepregledni bodočnosti zasiguran, mo ,f Igramo zlasti starejši člani gledati na to, da ji vzgojimo dobre ka- prej medicino. Leta 1903 je postal frančiškan in je bil 1. 1908 posvečen v mašnika. Z rajnim papežem Pijem XI. ga je vezalo iskreno prijateljstvo. Ko je bila obnovljena papeška Akademija znanosti, ga je papež postavil za predsednika te akademije. Pater Gemelli je zdaj v 62. letu starosti. VSE ŽIVLJENJE JE BERAČIL V neki londonski ubožnici je umrl neki 96 letni berač, ki je vse svoje življenje prosjačil. S svojim šestim letom se je podal na ulico, kamor so ga poslali roditelji. Beraškemu poklicu se je tako privadil, da se mu ni hotel več izneveriti. Berač je bil trikrat oženjen in je ustanovil pravo dinastijo, ki živi vsa od beračenja. Pokojnikovi otroci in vnuki prosjačijo po preizkušenih načelih ute-meljtelja "beraške dinastije" in se vsi hvalijo, da se jim godi izvrstno. FRANČIŠKANSKI PATER — PILOT Kakor poročajo iz Milana, je znani ustanovitelj in rektor katoliške univerze Srca Jezusovega v Milanu, p. Avguštin Gemelli, z dobrim uspehom opra vil izpit za pilota. LAŽNIVA TEHTNICA Bir'm'inghamsko sodišče je občutno kaznovalo neko družbo, ki je vzdrževala številne avtomatične tehtnice za ljudi. Te tehtnice so kazale namreč brez izjeme premajhno težo. S tem poslovnim trikom sa je hotela družba pridobiti simpatije ženskih klientov, ki so dajali prednost sleparskim tehtnicam. Posebno obilnejše dame so hotele biti prepričane, da so samo tehtnice, k;i kažejo manjšo težo, pravilne. Sodišče pa je m'enilo, da mora kaza,ti javno dostopna tehtnica pravo težo brez vsakega prilizovanja in tako je družbo obsodilo. -o- OD FRANCOSKE REVOLUCIJE DO DANES rim bo Jednota pri srcu, kot je bila pri srcu nje ustanoviteljem. Ustanovitelji, ki so že tako zelo legli v grobove, vendar s trdnim zaupanjem, da se bo njih zapo-četo delo nadaljevalo, dokler bo v Ameriki še bilo slovensko srce. Pravo Velikega Šanghaja so j iz Šanghaja v Cingpu so kitaj- ^evzeli že predlani v decembru, Medtem ko Obstoje v mednarocl-111 in francoski naselbini še ra-činitelji Cangkajškove vla-e- Eden teh činiteljev so n. pr. tajska sodišča v tem področju, P katera Japonci ne morejo ime- 1 zaupanja. , kahko se namreč zgodi, da bsodi takšno sodišče tega ali terorista zavoljo atentata a kakšnega Japonca na smrt rr toda zadnja odločitev o izvrši smrtne kazni je v rokah figkinške vlade, najvišje ki-^•Iske sodne oblasti, in ta ima napadov na Japonce svoje ^nonje. Drugič se Japonci, ki " mednarodna koncesija tudi koncesija in sedijo v njeni I !avi. ne morejo zadovoljiti j.'11' da bi se na njenem ozem-'' ^ ustvarjale proti japonske Ll'anke in tajna društva, zbada- ski četniki ustrelili izdajalsko kitajsko vohunko, v nekem skladišču je vlomilec ustrelil trgovca z oljem, ki je hotel braniti svoje blago, na stranski cesti ob Kanton Roadu je šest oboroženih mladeničev pobralo nekemu Japoncu 17 dolarjev, v nekem restoranu je sedem Japoncev aretiralo poglavarja kitajskih četnikov s petimi spremljevalci in ga odvedlo na japonsko ozemlje, v nekem domu Družbe mladih krščanskih mož je mlad Kitajec ustrelil nekega izdajalskega kitajskega knjigovodjo, na prometni cest^^ kitajski rikšar zaklal mlado^pabaretno pevko zavoljo 10 centov, v nekem igralnem klubu v francoski naselbini so zakrinkani tolovaji oplenili banko in igralce ... Navadno razbojstvo in politični terorizem se čedalje bolj Zavoljo naslova nikakor ne smete misliti, da gre za kak-fno novo Metuzalemko, ki bi morala šteti danes najmanj 150 let, če naj bi bila sodobni-ca francoske revolucije. Gre za pap,igo, ki je last neke dame iz madžarske aristokracije in o kateri je dokazano, da je s svojo nekdanjo lastnico, neko francosko aristokratko, pobegnila iz Francije v dnevih velikega prevrata. Lastnica je bila dvorna dama kraljice Marije Antoane-te in beg se je moral izvršiti gotovo v tragičnih okoliščinah, kajti papiga ponavlja še danes v brezhibni francoščini: "Joj meni! Joj meni!" Gostje, ki prihajajo prvič v hišo madžarske aristokratke, se pri tem vzkliku zdrznejo. . -o- Oglasi v Ameiikanskem Slovencu imajo vedno uspeli Drage slov. matere širom A-merike, tako približno je govoril med drugim naš borilec za katoliško-narodno stvar, on, ki želi da bi naša Jednota ne obstajala samo še 20—30 let, tudi ne samo še 45 let, temveč še večkrat 45 let. 'Tako govore vsi glavni odborniki, vsi tisti, ki jim je napredek Jednote pri srcu. Naloga je nam dana, ki je pomembna, a pod razmerami težko izpeljiva, ki pa mora, mora biti izpeljana. Kako, o tem naj bi člani in članice skupno z gl. odborom razmotrivali, prišli do gotovega sklepa. V mladinskem oddelku zavisi bodočnost Jednote, to vemo vsi, to so pov-darjali govorniki v nedeljo. Mladinski oddelek, oziroma tu rojene mlade člane Jednote, pa lahko delimo v različne dele. So otroci staršev, kateri drže od-borniško delo bodisi pri Jednoti ali društvu. Ti otroci, so najbolj znani z Jednoto, njenimi zaslugami in njenim početkom. Ti so člani Jednote zato, ker ume-io, da je Jednota njihna. Drugi del je tistih otrok, ki drže in plačujejo članarino na ljubo staršev, ker uvidijo, kako zelo je Jednote kot narodna stvar, staršem pri srcu. Tretji del in ta je precejšni del, so pa otroci, katere starši drže v Jednoti, to je ,da starši vzdržujejo Članarino. Največji del je pa oni, kjer otroci niti ne vedo, da so člani KSKJ. — Pri vsem tem se seveda v sedanjpsti lahko zmaguje, vsaj Jednota še vedno sloni na ramah starejšega članstva. Ne more pa to biti zasigurana podlaga za Jednotino bodočnost. Zato je treba resnega, preudarnega dela, predvsem sredstev, da seznanimo našo mladino o trpljenju naših pijonirjev ob začetku vsega narodnega dela, katerega bodo morali v bližnji prihodnosti sprejeti kot dedšči-no. To ni lahko, ker se ne gre podučiti kakih 100 otrok, jih je in jih mora biti na tisoče in tisoče, če hočemo biti zasigurani za napredek započetega dela. Zato, kot sem že pred leti zapisala, še zapišem: dajte tisti, ki ste zmožni, pisati, podučevati in seznaniti našo mladino s zgodovino našega slovenskega naroda, ki je zgodovina hrabrega in iskrenega naroda. Pišite v angleščini, da bo otrok vedel zares za kaj se gre. Po mojem mnenju, kako silno je potreben mladinski list za našo slovensko mla- • dino, list, ki bi s privlačno silo odgovarjal vsem gorinavedenim potrebam. Rekla sem, s privlačno silo; tak bi moral biti, da bi otroci z veseljem ga komaj pričakovali tedensko ali pa vsaj mesečno. Kaj pomaga samo mrmrati in jeziti se čez druge, ki pred nami hite z nasprotnim delom, s tem ne dosežemo nič. Koliko več prilike imamo mi, na našem katoliškem polju, obde-lujmo ga, pa bodo na pridelkih istega naši potomci imeli lahko dušno in telesno bodočnost. —' — Nekje sem v angleščini čita-la: pošlji svojega sina v svet z dobrimi navadami, dobro izobraženostjo, znanje in ljubezen za svojo vero in narodnost, pa bo tudi v temi našel pravo pot do svojega življenja.-- Mr. Grdina je končal svoj govor približno: Varujmo in hranimo našo mladino, da bodo dobri kat. člani naše Jednote, ker le po katoliških članih bo naša Jednota katoliška ostala. Želel je še mir in sloge v Jednoti, in to bo doseženo, je govornik rekel, če opustimo navado, da drugih napake vidimo, svoje pa pozabimo. -- Nato je, kot že omenjeno, Gordon Kronošek zapel, ob spremijevanju na piano po Miss Erjaveč, Rosary, God bless A-merica in My hoipie sweet home. (Konec prih.) ROJAKI, POZOR! Priporočam se vam za popravila vseh vrst radio. Obenem naznanjam, da prodajam PRVOVRSTNO ZELENJAVO IN SADJE na 690 Fairview ave. blizu Gates Ave. RIDGEWOOD, N. Y. JOSEPH F. BOHAR, JR. firwwwwmmwvwwwwmvmwwwwwwwv DENARNE POŠILJATVE nakazujemo za Jugoslavijo, Ita-lijo in vse dele sveta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti. Včeraj lo bile naše cene: ZA DINARJE: Za $ 2.30................ 100 Din Za $ 4.S0................ 200 Din Za $ 6.60................ 300 Din Za $10.25................ 500 Din Za $20.00................1000 Din Za $39.00................2000 Din ZA LIRE: Za $ 6.30................ 100 lir Za $12.00................. 200 lir Za $29.00________________ 500 lir Za $57.00................1000 lir < ! Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road. CHICAGO. ILL. IZOLIRANA GARAŽA ZA DVA AVTA Nizka cena lctniških DOMOV svoji Povabimo vas, da si ogledate naše garaže, predno kako kupite. Nizke cene zaprtih, porčev in letnih AMERIKANSKEGA SLOVENCA" in PRODAJALEC HIŠ. Bfran'4 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 3. augusta 1939 -■ ~-»«»«»*»«'»"»»mmmmmmmm m »n»»m»M»»»t»«««»«»»i«H«««»»«»4«>M«»>»I>«»»II»»»»i Tatenbah ZGODOVINSKA POVEST Spisal Dr. O. llaunig i * Na mesto Nikolaja Zrinjskega je stopil Peter Zrinjski, katerega se je, ko je videl, da je osamljen, polotila obupna misel, da bi dvignil Hrvatsko v samostojno kraljestvo, v Sloveniji pa bi se vpostavila prejšnja celjsko grofija v obliki vojvodine. A ni bilo usojeno, da bi zarotniki tudi izvedli svoj načrt. Bili so med seboj drug na drug&ga ljubosumni ter samoljubni; namesto da bi delali, so odlašali, veliko govorili. Tako ni čuda, da se je o tej zaroti zvedelo na dunajskem dvoru. Avstro-ogrski nadškof Szelepesenyi je pripovedoval, da So se zvezali Nadasdy, Zrinjski in drugi ter skovali načrt, da vjamejo cesarja, ga umore ter izzovejo velik upor na Ogrskem. Turški tolmač Italijan Panagiotti je opozoril cesarskega poslanika na nevarni položaj, ker je slišal, kaj je govoril edmograški knez Apaffy, ki je posredoval med Ogri in Turčijo; Apaffy sam je pretrgal zvezo z zarotniki, ker je verjel vezirju Koprilliju, da stremi Zrinjski po ogrski kroni. Tudi vdova bivšega pala-ina Wesselenya se je zbala, da je stvar izgubljena ter je obvestila vlado o zarot-niških razgovorih, da bi se ognila kazni. mrtni sovražnik Petra Zrinjskega, grof Nikolaj Erdody, je v svoji zavisti, da ne i i postal Zrinjski premočen, izdal njego-ve načrte; Peter Zrinjski pa je sam raz-• ril Nadasdyjevo namero, vzeti kralju krono z glave, kar je ta tudi potrdil, se v rgel pred cesarjem na kolena ter prosil nilosti. Neki Ladislav Fekete je hlinil nezadovoljstvo samo zaradi tega, da se je mogel deleževati razgovorov. Vse to, kar je -vedel, je izdal dunajskemu dvoru meseca septembra 1668. Dunajska vlada je bila dobro podučena i celi zaroti ter je uvicfela nevarnost za obstoj Avstrije. Zato se je, četudi še le po daljšem obotavljanju, odločila, da na-utopi zoper zarotnike. Tako je moralo )riti do žaloigre, ki je bila usodepolna za jlovenski in hrvatski narod. Častihlepni, a obenem lahkomiselni in omahljivi Erazem Tatenbah je bil tudi vpleten v to zaroto. Na eni strani se je kazal vdanega cesarju in vladi, na drugi pa je hrepenel po uživanju in slavi. -Danes nežen družinski oče, je v trenutku pozabil na vse in se omamljen od drugih čustev podal na pot, ki ga je nazadnje do-vedla v propast. Da si je prizadeval Peter Zrinjski, pridobiti grofa Tatenbaha za zaveznika, kar se mu je tudi posrečilo, je razumljivo, kajti Tatenbahi so bili starega plemeni-taškega rodu in tedaj najbolj mogočni na Štajerskem. Tatenbahi so prišli iz Bavarskega kot fevdniki krškega škofa. Že leta 1290. beremo ime Otona, leta 1310. Otokarja, leta 1336. Artiba in pozneje Ivana, ki je imel od škofa v lasti gradove Olimije, Bi-Zeljsko ter Podčetrtek ter posodil leta 1550. denar deželnemu knezu za turško vojno; padel je kot cesarski svetovalec leta 1557. v boju proti Turkom na Hrvatskem. Njegov sin Žiga je kupil med drugim tudi konjiški grad leta 1592. Po presledku pet let je prišel ta grad zopet v roke Tatenbahov, in sicer dedičev po Žigi — Ivana Krištofa, Volbenka Friderika ter Gotharda; iz zakona Ivana Krištofa z Ju-dito Roš se je rodil Gotfrid, ki je imel za soprogo Rozo Suzano pl. Tribnik. Gotfrid je podedoval Konjice s Tribnikom in Podčetrtkom. Po svoji soprogi še je dobil Šta-tenberg ter Račje. Tudi Hausambaher je bila njegova last. Iz tega zakona se je narodil Ivan Erazem Tatenbah v Gradcu leta 1631. in je bil poročen z Eleonoro Judito grofico Forgaes, ki je umrla leta 1662. Zapustila je edinega sina Antona, rojenega leta 1657. Z drugo ženo Ano Terezijo grofico Schonau grof Erazem Tatenbah ni imel potomcev. V različnih slikah, katere nam kaže ta povest, je označeno mišljenje in ravnanje grofa Tatenbaha, kakor je bil in živel in kakor je v skladu z zgodovinsko resnico, če tudi imajo njegove lastnosti senčnate strani, vendar moramo imeti z njimi so-čujte, kajti zavzemal se je za vzvišeno stvar, katero so si postavili jugoslovanski narodnjaki kot svoj cilj. Ljubezen, ki jo je čutil do hrvatske junakinje, je postala njegova poguba; s tem pa je stopil na po-zorišče zgodovine slovenskega naroda, ki mu je hvaležno priznal, tisto mesto, ki ga je zavzel. I. SPOZNANJE V GRADCU. Spoštljivo kralj glavo odkrje, 2 njim vrste vse se odkrijo. Gregorčič. Bilo je leta 1660., ko se je pripravljala štajerska dežela, da sprejme dostojno svojega novega vladarja Leopolda I., ki je še le kot sedemnajstleten mladenič zasedel leta 1557 prestol svojih očetov. Določen je bil najprej za duhovniški stan, dobiti bi moral solnograško ali posavsko škofijo. Toda vsled nagle smrti cesarje-viča Ferdinanda, katerega je kot starejšega vzgojil oče Ferdinand III. za naslednika na prestolu, se je vse spremenilo. Cesar Leopold je bil mož marsikaterih lepih kreposti, a tudi šibkih strani. Vedno pod vplivom drugih, ker jih duševno ni nadvladal in ker ni poznal ljudi, je imel dokaj nesrečno roko pri izbiranju svojih svetovalcev, zamenjaval je tudi verstvo in politiko ter se vdajal potratnim razvedrilom in dnevnim vtisom. Že okolnost, da je prvi njegov minister, poznejši knez Ivan Porcia bil star, omahljiv, len in neodločen človek, ni vplivalo dobro na mladega neizkušenega vladarja. Kakor že od nekdaj, tako se je tudi v dobi, ko se vrši ta povest, izražala na naj-slovesnejši način tesna zveza med vladarjem in ljudstvom s poklonitvijo deželnih stanov, kjer je deželni knez svečano potrdil pravice in svoboščine dežele, podložni-ki pa so po svojih zastopnikih prisegli novemu vladarju vdanost in zvestobo. Poklonitev je seve zgubila v poznejših časih dosti na pomenu, a vršila se je vedno z velikim sijajem, posebno pod cesarjem Leopoldom I., ki je bil cesar in obenem deželni knez in je hotel osebno ugoditi starodavnim običajem. (Dalje prih.) PRIKRITE TVORNICE V ANGLIJI Zakladnik angleške grofije Lancastra Morrison, ki zastopa obrambnega ministra v spodnji zbornici, je sporočil, da so dogradili na Angleškem doslej že 31 prikritih tovarn ali pa jih še gradijo. Čeprav so namenjene prav za prav samo za pi-oizvodnjo v vojnih časih, so jih zavoljo povečanega oboroževalnega programa že sedaj precej izkoristili. 16 izmed teh tovarn je na razpolago ministrstvu za zračno plovbo. Izmed teh jih 11 obratuje v polnem obsegu, ena pa delno. "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sla lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina! Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0S23 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Pisano polje J. M. Trunk IVERI. Nekaj in še precej Rusije sentiments. During my Russian trip. (1931,) people for the most part were shod in burlap pa ie pri razstavi v New Yor-- . / . n , m- i • v , , vi , j . i bagging and attired in cover-all I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in pocenL Poskusite In prepričajte se! f 1849 Weal CermaE Road, « 1 CHICAGO, ILLINOIS m Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktiCiu knjiga. Žepne oblik«. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini Slovar je priredil in ie«tavtl znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 stranL CENA: Trdovezan v platno— $1.50 Broširan mehko...........$1.25 Naročila s potrebnim zneskom Je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Jacob Gerend Furniture Co. Priporočam« naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ptfnači. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telef«n: 85 — Res. WSO-W Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 46. LETO. Glavni urad-v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,450.000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%. K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $6,960,000.00. GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NARODI" Če sc hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in clanice od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asestnent primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jun rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 N. Chicago Street, Joliet, Illinois. Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKIM BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena aa in stane samo: Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois ku. Tja bi šel lahko gledat. Ne bom šel! Toraj nočeš videti, si pač zakrknjen nasprotnik resničnega napredka, kruha, mezd, stanovanj, šol.. .in si za barbarizem. Malo počasi, stali-tiovec. Ne sodi prehitro. Ne grem gledat Rusije na razstavo, ker vidim iz vseh poročil, da je naravnost sijajna ta ruska razstava. Toraj ni treba hoditi gledat v New York, ker radi razstave in sijajnosti ni težkoč. Zopet pa se prijavi šmentana težkoča, stari križ. Ali je v Rusiji tudi vse tako sijajno, kakor l-azstava kaže? Zemljevid sedanje Rusije. Presenetljivo. Sami dragulji. Vidim: ". . there diamonds, pearls, amethysts, topaz, lapis lazuli etc. This tend are emeralds, rubies, saphieres, actualy to show the wealth of Russia.. The richness of the map iz dazzling. One is impressed. ., Dalje: "Moving to the left, one sees a large panorama mural of the country around Moscow with the Kremlin in background, and in the foreground a great collection of singing, laughing, dancing, well clothed, well shod and gay peasants, proletariat, scientists, i n d u-strialists, soldiers, politicians, mothers and c,h i 1 d r e n, all gambling and frolicking in great festive spirit. It is un-doubteflly festival time for the Soviet Republics. Does not the well executed mural indicate ths abundantly?" Toraj — sijajno. In še: . .the photo-murals from room to room showing gigantic engineering accomplishments and .incidentally, smiling and laughing people from all the races that make up the Socialistic Soviet Republics. In: ". .|.passing a model of the Soviet Palace,a proposed building to be higher than the Empire State, with a three hundred foot figure of prophet Lenin atop . . we come to a replica of a Moscow subway station: It is finished in black marbel, mirrors and chromium steel. In tako sijajno in o takem sijaju ne piše morda staliriovec, ampak mož, ki končno sodi: "I dare say that the ludicrous Pavilion with its poisonous propaganda creates mofe ill will for the Fair management among true Americans than if they had engaged a group of muckers for each exit to slap the face of every religionist as he left the grounds. A great mistake — an inexcusable mistake-had been made, and I re-giet it as much for the management as I do for the poor deluded ones who have been, and are to be, taken in by this gigantic fraud — the sour note in a pleasant symphony of imagination..." Vidite. Mož, ki prizna, da je sijajno — dazzling — pravi, da je "a gigantic fraud — ko-losalna pravara — da se obiskovalce — taken in — poteguje za nos ,in je ves sijaj le za naivne in vse le "poisonus propaganda." Citira besede ameri-kanskega prijatelja: "Well, I am an engineer and I have just returned from Russia where I spent thjee and one half years, and I would like you to know that I never saw anybody dressed like those people in that mural, nor have I ever seen any children gambling with flowers or smiling and laughing. As a matter of fact I never heard a laugh in the whole three and one half years. This is complete rot and nonsense." Pristavi: .the engineer merely echoed my own smocks with as much fashion design as a horse blanket. The ubiquitous soldiers were both well clothed and well shod, and from their appearance fairly well wed." Vojaki — prizna, česar pa ni videl, pa ne more priznati, naslikati se pa vse lahko da, in po slikah mnogi požirajo sline po nečem, česar ni. In tista sijajna postaja podzemske železnice! Je, je sijajna ta postaja, ampak na ladjah in v povprečnih hišah po Ameriki je mnogo še bolj sijajnih — kopališč, pa nihče ne kriči radi njih na razstavah, rdeči Mo-skviči pa se razumejo na —* propagando, in kričijo o postaji in železnici, pa nikjer ne povejo, da je ta železnica le miljo dolga, in ne omenjajo, da se more kdo v New Yorku za ni-kel 25 milj daleč peljati po podzemski. Ptiči. ".. . an edifice built by a Government whose only purpose in building is to spread the type of propaganda that would lead to the over throw, peacefully or by violence, of our American form o* Government." Moskoviči so ptiči, prefriganci, Amerikanci Pa klade, naivneži. In še so ptiči, ti prefrigani krivonosi Moskoviči.Že podobe Lenina in Stalina — vlečejo,saj smo v Ameriki, ne v Rusiji. I11 rdeči evangelij. Saj smo v Ameriki, ne v Rusiji, zopet. Sreča, sreča, .kdo noče biti srečen,in kdo ne hrepeni po sreči pri našem materielnem duhu povsod? In Lenin je prerok, ne Muhamed. In Lenin pravi, da bo vse srečno na svetu, ko pride socializem. Gosh, mora biti slin. In niti slin ni treba. Stain, morda še večji prerok, pravi in pove po napisu, da "For U. S. S. R., Socialism is something already achieved and won." Pove toraj ta mongolski prerok, da je v Rusiji že ta sreča in ne pove tega — Rusom, pove, — Amerikancem. Ni čuda, da mnogi pozabijo zapreti zijala. In še so ptiči ti rdeči Moskoviči na razstavi. Napisa na protiverskem muzeju v Leningradu: "Religion is the opiate of the people," tega napisa n1 nikjer videti. Morda so ameri-kanska zijala še preneumna.da bi kaj takega kapirala? Niso-Pač pa so Moskoviči zviti ptiči, in dobro vejo, da bi bila taka hrana v Ameriki še prevroča! Vidite, kakšne križe imam s to Rusijo, in sam tja gledat iti ne morem, in mi niti ni treba, ker vem, kako je, ampak drugi' ki kar vzdiihujejo, ko slišijo o ruskem sijaju ali vidijo sijaj na ražstavi, nekaj nočejo it' tja. Morda ne marajo dosti za — srečo? Kjer katoličani ne skrbe razširjevanje svojega kato'-tiska, tam dajejo najlcp»° priliko nasprotnikom, da jo ti svoj protiverski tisk. IGRE ZA DRAMSKE ODRE GUZAJ. — Igra v petih dejanjih, z ne preštevilnim osobjem. Igra ima zgodovinsko ozadje po , ljudski povesti "Guzaj". Stane.. 3»c IZGUBLJENA OVCA. — Igra v treh dejanjih prav zanimiva...... " KRIŽ IN SOVJETSKA ZVEZDA — Drama v štirih dejanjih. Zelo zanimiva in priporočljiva prav za sedanje čase, ker je obenem poučna kam privede-jo narode in ljudstva razni izini 3 Naročila pošljite na Knjigarno Amerikanski Slovenec, 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.