Foitnlna plačana v gotovini Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. St*ne mes-ečno po pošti 7 Dir, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7*50 Din, n\ inozemstvo20Din Račun pri poštno -čekovnem i.«vocJU St. 10.bbb. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1, pritličje, desno. Telefon interutban 5tev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 85. Celje, petek 21. oktobra 1932. Leto XIV. FRAN SVETINA (Brno): V razmišljanje ! Kdo piše zgodovj.no narodov? Po- sameznik ali množica? Do danes je bil to posameznik, ki je z idc.jo osva- ja) svet in ustvarjal zgodovino. To je bilo še včeraj; toda kaj bo jutri, ko bo treba ljudi velikih koncepfov in železne volje in jih bo težko najti? Kakšni občutki preveva.jo človeka, ko sliši imena Cezar — Napoleon — Robespierre — Clemenceau — Poiu- care — Foch — Bismarck — in glej, vsi so bili ljudje, ljudje dalekosež- nih misli in dejanj. Težko je rcsii, v čem se je ta ali oni razlikoval od di'ugega; glavno je, da so vsi služili ciljem, ki so bili -/ enega staliSCa po- polnoma upravičeni in zopet z dru- gega stališča tako zgrešeni. Kje so nepregledne vrste tihih de- lavcev, rnanj bliščečih imen, od naj- višjih voditoljev pa do zadnjega uci- tclja? Brez njih, brez teh skromnih delavcev bi ne bili uresničeni ideali, ki so do tedaj živeli svoje ozko živ- Ijenjo v glavail genijev. Gcnij tarn, gcnij tu . . . narod tarn. . . . narod tu . . . Nemec .. . • Francoz . . . Ali je tako bolje, da si mora človeštvo v krvi in trpljenju, z bičem in nasiljem zaslužiti to bore malo solnca, ki ta- ko redko sveti v čioveski duši? Genij je dal misel in uresničil jo je narod. Toda mir, ta preprosta be- seda, ta cdina beseda življenja ne rabi genija, ki bi jo imel sole zapi- sati, ona je že davno zapisana v sr- cih stomilijonov in čaka samo šc uresničenjn. To je tako kakor z druzi.no ali družbo ali državo. Doklor ni prizes nokdo, je bilo med ljudmi najlopše soglasje. Z njim se je šele pričelo prokletstvo in propad. Mož je pogu- bil dom in ženo in sebe, cela družba se je okužila in boleha in hira, kajti vanjo so se zajedli ljudje, ki jim je bilo delo za narod plačan poklic. In razume se, to je zadelo tucli državo, kajfi brez zdrave družine ni bilo zdrave družbe in brez njc ne zdrave države. Kakor pa je mogoče, da zna elovck samo ljubiti, tako je tudi mogoče, da zna «amo mrziti. Mrzite! — je rekel Mussolini, in osvajatelj! - je deja! Bis- marck. Seveda, osvajajte in mrzite! V človeku se borita dvo naturi, Iju- bezen in sovraštvo. Zakaj bi ne šel Cloveški razvoj v smeri razumevanja in harmonije? Zakaj bi ne prevladal zdrav razum nad živalskim nagonom sebičnosti in unieevanja? Zakaj se sovraži dru- žina med seboj, ki se jc še včeraj ob- jemala? Lažje je ljudi učiti nasilja nego dobrote in lažje je ljudem unieevati, nego se prernagovati in biti resničen človek. Podmornice in križarke l:o ponosnejše in veličastnejše in traj- nejše od vaših »sanj in blödenj« o .miru in ljubezni. In Ti mold's, Tago- re, Tolstoj, Masaryk; Ti molčiS, kcr veš, da pride še dan, ko se bo zatekel človek z ranjenim sreem in bolno dušo k Tvoji knjigi. Ali bo prepozno? Kdo ve? Ali bo ponižujoče? Tvoje oko se bo ozrlo na nesrečo, in videl boš vso minljivost in trohnobo ljudi, ki do tedaj niso bili ljudje. In spoin- nil se boš relativne človekove resni- ce. Kaj mora priti še nad človeštvo, da bo nastopil preobrat? Da bo nastopi- lo splošno otrpnjenje in utrujenost? Ali ni bila dovolj svetovna vojna, da je uničila življenje milijonom in mi- lijonom, ki danes s prezirom in gnu- som v duši mrzijo ves svet, ki jim je iztrgal najveCjo dobrino: zdravje. Proklet bodi tisti, ki se dviga nad narod z ognjem in meČem, da bi ga zasužnjil in uvedel nov red gospoda in hlapca. Proklet bodi človek, ki ne privoščiš človeku tega, kar privoščiš sebi. Mar naj reče.vno, da so danes vr- tovi okoli nas, da nas obliva inodro morje in obdajajo večne meje ponos- nih gora? Zniota! Bolje je, da «lanes pogledamo vsakomur v oči in se spomnimo na dan, ko je slana po- krila vrtove, ko so valovi udarjali ob naše telo in so krvavele naso plu- nine. NaSa ljubezen naj bo velika tarn, kjer najde odmeva, in naj bo kr.c- men tarn, kjer se ji dobrikajo zavid- ne oči. Tako smo izgubili Koroško, Primorsko in bisere našega morja, jadranske otoke — vse po lastni krivdi. To je bilo včeraj. Kaj bo jutri? Francija kliče, kdaj bo vstal novi Clemenceau. Bil je tiger, ki je poka- zal Nemcem ostre zobe. In danes si ga Francija želi, enakega tigra, ker je prepričana, da bi, Ce bi ga irncia, utihnilo nemško rožljanje. NemČije ne bo nihče napadel, to je jasna stvar. In ker je preveč jasna, so Nem- ci nezreli, čo misli jo, da se jim bo kdaj posrečil kakršenkoli »Drang«. Naj vedo, da je vsako tako de!o za- pisano poginu, in naj se zavedajo, da si dajejo v svoji oholosti in doinišlja- vosti sami zanjko oki'og vratu, ki jih bo prej ali slej utopila v Baltiku ali pa jih zaduSila doina. Te besede naj veljajo tudi našim Nemcem, našim sodržavljanom, ki radi pozabljajo, da jim gre dobro. Albus-milo daje Alhus-peri/o. ALBUS je belo in ime drii/kar obljublja. Občni zbor Dijaške kuhinje v Celju Prof. Jcslp Kožuh — častni prcd- sednik Dijaška kuhinja v Celju jo imela v ponedeljek 17. t. m. v restavracijskih prostoVih Narodnega doma svoj red- ni letni občni zbor. Na. drž. klasično gimnazijo v Mariboru za direktorja imenovanemu tajniku g. Martinu Mastnaku je občni zbor izrekel za dolgoletno delovanje iskreno zahva- lo. Blagajnik g. dii-ektor Mravljak je poročal nato o blagajniškem stanju Dijaške kuhinje. Splošna kriza se pozna tudi pri tern dobrodelnem dru- štvu. Dohodki posta.jajo vedno manj- ši, a l-evščina med dijaštvom večja. Docim so znašali darovi denarnih zavodov in raznih korporacij v po- slovnem letu 1930/31 še 21.680 Din, jih je bilo v letu 1931/32 komaj U 250 Din. Tudi drugi prispevki so znatno paclli. Število dnovno podpiranih di- jakov je pa naraslo od 110 na 130. Mnogo prošnjikov je moral odbor zaradi pomanjkanja sredstev in pre- majhnih prdstorov odkloniti ali jih pa napotiti na druge dobrodelue za- vode. Tudi v tckočem šolskem letu je bil naval na Dijaško kuhinjo zelo velik. Blagajnikovo poročilo se je vzelo na znanje z željo, da bi se jav- nost zopet z večjim zanimanjem spo- minjala Dijaške kuhinje. Pri volitvi je bil izvoljen nasled- nji odbor: g. prof. Kožuh Josip kot pi'edsednik, g. dr. Hrašovec Juro kot podpredsednik, g. direktor Mravljak Franc kot blagajnik, upravitelj g. Voglar Franc kot tajnik, gg. dr. Ka- lan Ernest in prof. Kardinar Josip kot odbornika, narodni poslanec g. Preko'rsek Ivan in g. dr. Rebernik Jakob kot namestnika, g. ravnatelj Kralj Drago in g. Knez Alojz kot pre- gledovalca računov ter gg. Blazon Jakob in Zorko Anton kot namest- nika. Pri slučajnostih je bil na pro parti j, izgubil 6, remis irai pa v 5 ]>avtijah. V Cetrtek je od\)oto- val v Ljubljano in. bo igi'al v soboto na Viimiki predzadnjo simultanko na svoji turneji. c Na žalni dan, ki ga je v četrtek 20. t. m. obhajal celjski krajevni cd- bor Udruženja vojnih invalidov v spomin padlih in umrlih borcev, l-ednih, častnih in podpornih članov, dobrotnikov in ustanovnikov, se je višila ob 8. zjutraj v župni cerkvi maša zadušnica, kateri so prisostvo- vali zastopniki civilnih in vojaških oblastev in uradov, invalidi, vojne vdove in prijatelji invalidov. ( Glasbena Matica v Celju je ime- la v četrtek 20. t. in. zvečer svoj red- ni letni obeni zbor, ki ga je otvoril in vodil predsednik g. dr. Milan Oi o- žen. Novi odbor tvorijo dosedanji člani, le namesto g. Marjana Marolta je bil na novo izvoljen v odbor gosp. ravnatelj Jerič. O poteku obenega zbora borao objavili obširnejše poro- čilo v prihodnji stevilki. c Zadruga drž. uslužbencev za na- bavo kredita v Celju bo imela svoj ustanovni občni zbor v soboto 22. t. m. ob 20. v restavraciji v Narod- nem domu. c Podporno društvo za uboge učen- ce drž. realnc gimnazije v Celju bo imelo svoj redni letni obCni zbor v soboto 29. t. m. ob pol 3. popoldne v gimnazijski po'hjivctovalnici. Dnevni red: poročilo odbora, volitev in slu- čajnosti. c Sokolske plesne vaje se vršijo redno vsako nedeljo od 8. zvečer pod vo'dstvom g. Černeja iz Ljubljane. To nedeljo se še sprejemajo novinci, na kar se prične z poukom z novi- tetami. Ker je čas plesnih vaj krat- ko od.merjen, se vsi vljudno vabijo k rednemu posečanju. c Društvo absolventov drž. trgov- skih šol v Celju oj>ozarja vse ab:-".ol- vente, ki se zanimajo za jezikovne tečaje, da se takoj javijo in izjavijo, za kateri jezik so pripravljeni cbis- kovati tečaje. Tečaji se bodo pričeli, čim se bo prijavilo zadostno število udeležencev. Kdor torej želi obisko- vati tečaje, naj se prijavi bodisi pis- meno ali ustmeno pri diiištveni pod- predsednici gdč. Gusti Železnikarje- vi, Celje, Glavni trg 18/11, kjer dobi tudi vse nadaljne informacije. c Sadjarska in vrtnarska podruž- nica v Celju bo pi-iredila v nodeljo 23. t. in. ob 15. strokovno predavanje pri g. JaniCu na Babnem. Za node- 1 jo 1G. t. m. napovedano predavanje se vsled povodnji ni moglo vršiti. Prijatelji vljudno vabljeni! c Zveza brivskih pomucnikov in pomočnic v Celju sklicuje za pone- deljek 24. t. m. članski sestanek, ki se bo vršil ob 20. v »Delavski zbor- nici«. Na tern sestanku se bo wkie- palo o ustanovitvi strokovnega te- čaja. c Za brezpaselne in reveže v Celju in celjski okolici je daroval narodni poslanec g. Ivan Prekoršek 500 Din. Akcijski odbor izreka g. narodnerau j poslancu iskreno zahvalo. c Ukinitev električnega toka. Fal- .^ka elektrarna sporoča, da bo v ne- leljo 23. t. m. od 8. do 12. dopoldne /iaradi popravil ukinila električni tok v Celju in okolici. c Kriza tudi na sejmu. Kramarski in živinski sejem, ki se je vršil da- nes, na dan sv. Uršule, v Celju, je bil zaradi splošne krize slabo obiskan. Niti prodajalcev niti kupcev ni bilo mnogo. c Celjska koča. V nedeljo 23. t. m. bo vinska trgatcv, ki je bila zadnjo nedeljo vsled slabega vreiViena i>re- prečena. Zbirališče planincev. Sve- tinska godba. Planinska zabava. Pri- dite! ( Celjski delovni trg. Od 10. do 20. t in. se je pri celjski ekspozituri jav- ne borze dela na novo prijavilo 91 brezposelnih (Gl moških in 30 žensk), delo je bilo ponujeno za 51 oseb (42 moških in 9 žensk), u.speš- nih posredovanj je bilo 45 (za 32 moških in 19 žensk), odpotovali so 3 moški, 20. t. m. pa je ostalo v evi- denci 490 brezposelnih (401 moški in 89 žensk). Delo dobi 10 tesarjev, 1 strojni brusaC za jedilno orodje, 5 služkinj, 1 kuliarica, 1 hišnica m, Koroškem, Stajerskem, Prek- inurju, Mi dZimurju in v Julijski BcneCiji; — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih sioniHCih in tujih do- godkov v pretcklem Ictu; — tabelc za raCunanje obrcstl; - življenjeplse važnih in odloCiliiih oseb s slikami; — oznanila prcdmctov, kl jili rabl kmctovalec in žena v hiSi. — Cena 5 Din- „VELIKA PKrtTIKA" s« dobi v vseh vcCjih trgovlnah in se lahko naroCi tudi pismeno pri zaloZnlku: tisharni 1 Blasniha nasl. d. d. v Ljubijan! V LASTNI HISI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14.ooo.ooo'— Kupuje in pro- daja devize In valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Proda se okrog 4000 m2 stavbnega zemljisca v mestu ob Savinjski Žele^nici. Sprej- me se v plačilo tudi vložna knjižica Liiidske posojilnice. Naslov v upr. lista. Pozor hišni posestniki! Od četrtka 20. oktobra od 9. do 12 dnpoldne in nadalje bo v hiši g. Jakoba Kovača v Razlagovi ulici 5t. 6 v Celju na5 naprofieni gospod izvrSeval Izpol- nievanje zgradarifnsklli pol za leto 1933. za člane društva h'snih posestni- kov. Opozariamo na današnjo notico v tekstnern delu. Odbor. Ulceljskem, laskem, gornjegrajskem in dravograjskem srezu se iščejo «skviziterji (moški in ženskc) ter zaupniki v vsaki občini. Stalen zaslužek zajarnčen. Dopise poslati na upravo »Nove Dobe« v Celju pod »Stalen zaslužek«. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem e!ektrič- nem praždrju. KaroS Loibner, CeEje Kralja Petra o. 17. — Pri „Zworcu" Delikatese, specerija, semena. Pianino ali kratek klavir preigran, dobro ohranjen, kupim. Pismene po- nudbe z naiančnimi podatki in skrajno ceno pod šifro »TakojSnje plačilo« na upravo lista. Kupim posestvo blizu mesta hi§o s 3 sobami in kuhinjo, hlev, 2 orala zemlje in vrt. Ponudbe pod »Plačam takoj« na upravo lista. HUM SOLIDNO ma poCEMI SUM1 VEMCI V POVECAMI IZBIU >«fiflfML&miSLG] D E L O v teh težkih časih lahko najdevsakdo šenajbo- Ije z urcditvijo dornače pletilnice v hiSi. Dajerno v tekočem vsakomur de!o s tem, da jemlje- mo izgotovljene plete- nine, dobavljamo prejo in plaCujemo mezde za pletenje, kar dokazujejo Ste- vilna zahvalna pistna. Če hočete de- Ia1i in zaslužiti, se blagovolite z za- upanjem obrniti glede bre^plačnih prospektov na tvrdko : Josip KaliS, Maribor, Trubarjeva ul. 2, oddelek 26. Sprejema hranilne vloge na knjizice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj V nedeljo 23. oktobra bo v ^estavractji f,Losce1 VINSKA TRGATEtr Specijalno vino: pekrski laški rizling. Elek- trična luč v vsem poslopju. — Za številen obisk se priporočata E. in M. Petriček. Sfanovanja 2 sob, udobno, solnčno, zdravo, ^aran- tirano č:$to, s pntiklinam;, če tno^o^e 7. vrtcm, za /memo najemnmo, v Celju >i\\ okolici vzamem v najem s 1. due, 1. jan. ali 1. fr-br. Najemnino plačarn zg pol all olo lero vnaprej. Ponudbe ? natančnim opisom in gror- njirni podatki na naslov : R(,2'ca Ba- cJal-.č, Videm pri Krškem št. 26. Dve stanovanji soba in kuhinja in vel'ka soba s šte- dilnikom na lepem solnčnein kraju 20 m'nut od Celia se oddata mirnima stran- k.'mia s 1. XI. Pri najemnini popust. Uve se v upr. lista ali pa v Čretu 36. Nova enonadstropna hiša davka prosta, 15 :ninut od Celja, na prodaj. Ima 6 slanovaiij in vrt, cena ca 200.00Ü Din. Naslov da Karol Brcznik, Celje, Frankopanska 1 Lepa, srednje velika loiičena pec se po ceni nroda. Naslov v upravi lista. js: ä Y o Eupovo itx vedhno svuže praženo na lastn« na po z m c&r»xii1hi cenuh Ivan X3tLi.vnil«:Lfc;r», Celj^ Vinho Kufepygc. ohl honces.mestni tesarslil moisfep na Laui HHI ripHll izvršuje vsakovrstna tcsarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |ll 5 UulJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna frgovina, Lava pri Celju. Čekovni račun štev. 14.737 Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imam v svoji hiši v CELJÜ, KRÄLJÄ PETHÄ c 37 Prepričajfe se! lasttio mesariio. preftiaievainico In gosiiimo pri .Jeiei&u4' z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. SpecijaHteta blaga zajamCena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča loct.p Goren Jak, r l^fl3ailO IJifllZ3ll Za kresijo 4 m m wmmwjßT**w m-mr m^ mmmm m ¦¦ h m Telefon 245 kleparstvo, vodovodns inštalacije, sirelovodne naprave Prevzeina vsa v zgoraj uauedene stroke spadajoča dela in popraviia — Cene zmerne — Postrežba toina in soiidna PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BflNOVINE CELJE9 prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne v!o- g ? na knjižice in tekoöi račun»lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamöi DraVSka banovina z vsem svojim premoženjem in v s o = davčno moöjo ^zr Urejuje Kaio Ptinlk. — Odgovoren za konzorclj »Nove Dobe« in Zvezno tlskarno Milan četina - Öba v Čelju.