Narodna in univerzitetna knjižnica v Lju bljani _ 75351 . a zakonov. L. snopič: Novelirani kazenski zakonik za kraljevino Jugoslavijo s kratkimi pojasnili. P V Ljubljani 1932. Založila Tiskovna zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani. Natisnila DelniSka tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič). Tiskovna zadruga v Ljubljani (Šelenburgova ulica it. 3) je založila doslej nastopno zbirko zakonov: I. snopič (četrti natisk): Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev. II. snopič: Zakon o volit vi v občinska zastopstva v Sloveniji. (Razprodan.) III. Bnopič (drugi natisk): Zakon o obči opravi. — Zakon o ob¬ lastni in sreskl samoupravi. — Uredba o razdelitvi države na oblasti. — Uredba o oblastnih ln sreskih samoupravnih proračunih. IV. snopič: Zakon o zavarovanju delavcev. (Razprodan.) V. snopič (drugi natisk): Zakon o zaščiti delavcev. — Zakon o Inšpekciji dela. VI. snopič: Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi (s dne 2. avgusta 1921.). — Zakon o pobijanja draginje žlvljenskih potreb¬ ščin in brezvestne spekulacije. VII. snopič: Zakon o glavni kontroli. (Zakon o izpremembah ln dopolnitvah v tem zakonu v XXIV. snopiču.) Vin. snopič (drugi natisk): Zakon o državnem sveta ln upravnih sodiščih. (Zakon o izpremembi in dopolnitvi tega zakona v XXIV. snopiču.) — Zakon o volilnih imenikih. — Zakon o ministrski od¬ govornosti. IX. snopič (drugi natisk): Zakon, s katerim se veljavnost zakona o državnem računovodstvu kraljevine Srbije razširja na vse ozemlje kraljevine. — Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonn, s ka¬ terim se je veljavnost zakona o državnem računovodstva kraljevine Srbije razširila na vse ozemlje kraljevine. — Pravilnik za izvrševanje določil iz oddelka «B. Pogodbe in nabave* zakona o državnem računo¬ vodstvu. X. snopič: Zakon o stanovanjih (z dne 30. decembra 1921.). (Raz¬ prodan.) XI. snopič (tretji natisk): Zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih (z dne 81. julija 1923.). XII. snopič: Zakon o ustroju vojske in mornarnlce (z dne 9. avgu¬ sta 1928.). xm. snopič: Zakon o državnem prometnem osebju. (Razprodan.) XIV. snopič: Zakon, s katerim se razširjajo na vse območje kra¬ ljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev odredbe IX. In X. poglavja »Kri¬ minalnega (kazenskega) zakonika za kraljevino Srbijo* kakor tudi odredbe uvodnih pravil in prvega dela tega zakonika, kolikor gre za uporabljanje IX. in X. poglavja. — Zakon o posesti in nošenja orožja (z dne 18. februarja 1922.). XV. snopič: Zakon ln naredba o prisilni poravnavi izven konkurza kakor tudi nekatere odredbe, na katere se sklicujeta ta zakon la ta naredba. _ XVI. snopič: Zakon o stanovanjih (z dne 15. maja 1925.). (Zakon o dopolnitvah v tem zakonu v XXI. snopiču.) (Razprodan.) XVII. snopič: Zakon o kmetijskem kreditu. XVm. snopič: Zakon o tisku. (Zakon o izpremembah in dopolnit¬ vah tega zakona v XXIV. snopiču.) XIX. snopič: Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev. XX. snopič: Invalidski zakon (z dne 17. novembra 1925.). Nadaljevanje na tretji strani ovitka. L. snopič zbirke zakonov. Novelirani kazenski zakonik za kraljevino Jugoslavijo s kratkimi pojasnili. Priredila dr. Metod Dolenc, in dr. Rudolf Sajovic, univerzitetni profesor. apelacijski sodnik. Y in «dve sto», v drugem odstavku pa številko «40» s številko «200». 6. V § 145., prvem in drugem odstavku, je na¬ domestiti besedo «dvajset» z besedama «dve sto». Izpremembe §§ 144. in 145. stopijo v veljavo takoj z dnem, ko se razglasi ta zakon. 1 Povsem derogiran. Člen 8. V zakonu o tisku je smatrati kazen zapora za zapor, ne pa za strogi zapor po tem kazenskem zakoniku. III. Končne odredbe. Člen 25. Minister pravde se pooblašča, da predpiše vse uredbe in pravilnike, potrebne za izvrševanje kazenskega zakonika, zakonika o sodnem kazen¬ skem postopku in zakona o izvrševanju kazni na prostosti. Člen 26. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v «Službenih Novinah». Kazenski zakonik za kraljevino Jugoslavijo 1 z dne 27. januarja 1929., 2 izpremenjen in dopolnjen z zakonom z dne 9. oktobra 1931. 8 1 Glede izpremembe državnega imena gl. čl. 5. za¬ kona o izpremembah in dopolnitvah itd. z dne 9. oktobra 1931., razglašenega v Sl. N. z dne 20. oktobra 1931., št. 245—LXXV/512, in v Sl. L. z dne 31. oktobra 1931., št. 474/67. — Ta pripomba velja tudi za vse primere v zakonu, kjer se je nadomestilo prejšnje državno ime s sedaj veljavnim. 2 Razglašen v Sl. N. z dne 9. februarja 1929., št. 33— X VI/73, in v Ur. L. z dne 18. julija 1929., št. 310/74. 3 Gl. n. p. o tem zakonu v prednji pripombi 1 . I. oddelek: Občni del. I. poglavje. Uvodne odredbe. § 1 - Nihče ne sme biti kaznovan zaradi dejanja, za katero ni predpisal zakon, preden je bilo storjeno, da bo in kako bo kaznovan oni, ki ga stori . 1 1 Ta določba je zasidrana v čl. 8. ust. Analogna poraba materialnopravnih kazenskih določb je zabranjena; edina izjema od tega načela je ustanovljena glede ministrske odgovornosti po čl. 17., odst. 2., zakona o ureditvi vrhov¬ ne državne uprave z dne 31. marca 1929., Sl. N. št. 78— XXXII/166, Ur. L. št. 140/38. Ta zakon z ustavo ni bil razveljavljen [gl. čl. 118. ust.]. 14 § 2. P) Če se kazenski zakon po storjenem kazni¬ vem dejanju izpremeni, se uporablja milejši za¬ kon. 1 ( 2 ) Očuvalne odredbe 2 se uporabljajo po novem zakonu, najsi ne bi bil storilec po njem obsojen na kazen. 3 1 Tudi vmesni, že razveljavljeni kazenskopravni za¬ koni se morajo vpoštevati, če so milejši. — Prim. odi. S. S. B. z dne 16. septembra 1930., Sl. Pr. št. 179.: Zlo¬ činstvo po § 172., odst. ( 2 ), k. z. je smatrati v primeru s hudodelstvom po § 144. avstrijskega k. z. kot blažji zakon. 2 T. j. vse tiste, ki so v § 50. navedene. 3 Gl. pripombi 3 k § 334. in 3 k § 385. §3. p) Na vsakogar, ki stori v kraljevini Jugoslaviji kaznivo dejanje, se uporabi ta zakon. ( 2 ) Ta zakon se uporablja tudi na dejanja, stor¬ jena na domačem brodu ali zrakoplovu, tudi ta¬ krat, kadar ta ob času storjenega dejanja nista v območju kraljevine Jugoslavije. § 4 . Ta zakon se uporabi tudi na onega, ki stori iz- ven kraljevine Jugoslavije kakšno izmed kaznivih dejanj, navedenih v §§ 91. do 98., §§ 102. do 104., §§ 106. do 110., § 115., odstavku p), § 215., št. 1. in 2., § 222., § 225., § 229, §§ 234. do 239. in § 283. § 5- Ta zakon se uporabi tudi na inozemca, ki stori izven kraljevine Jugoslavije zoper njo ali njenega državljana kakšno drugo kaznivo dejanje [§ 4.], za 15 katero predpisuje ta zakon najmanj kazen zapora, če pride v kraljevino ali če se izroči njenim ob- lastvom. § 6 . Ta zakon se uporabi tudi na državljana kralje¬ vine Jugoslavije, ki stori razen kaznivih dejanj, navedenih v § 4., kakšno drugo kaznivo dejanje izven kraljevine Jugoslavije, če pride v kraljevino ali če se izroči njenim oblastvom. §7- Ta zakon se uporabi tudi na inozemca, ki stori izven kraljevine Jugoslavije zoper tujo državo ali zoper inozemca zločinstvo, za katero predpisuje ta zakon najmanj robijo, če je prišel v kraljevino Jugoslavijo, pa se njegova izročitev ni zahtevala ali se je zahtevala, pa je bila ta zahteva zavrnjena, in če odredi pregon minister pravde. § 8 . V primerih §§ 5. do 7. se storilec ne kaznuje: 1. če je kazen, na katero je bil obsojen v ino¬ zemstvu, popolnoma prestal; 2. če je v inozemstvu oproščen s pravnomočno sodbo ali če mu je kazen odpuščena; 3. če se kaznuje kaznivo dejanje po inozem¬ skem zakonu samo na predlog, po odobritvi ali na zasebno tožbo, a le-ti niso podani; 4. če je pravica do pregona ali pravica do iz¬ vršitve kazni po inozemskem zakonu zastarana. § 9. Če za kaznivo dejanje, navedeno v §§ 5. do 7., v zakonih države, v kateri je bilo storjeno, kazen ni predpisana, se zaporne pregon v kraljevini Jugoslaviji samo na zahtevo ministra pravde. 16 § 10 - Kazen, ki jo je storilec deloma prestal v ino¬ zemstvu zaradi istega kaznivega dejanja, se všteje ob izrekanju nove kazni v kraljevini Jugoslaviji, če pa nista kazni iste vrste, po svobodni oceni sodišča. § H. (!) Kaznivo dejanje je storjeno tako na kraju, kjer ga je storilec bodisi celoma, bodisi deloma izvršil, kakor tudi na kraju, kjer je nastopila posle¬ dica. Poskus kaznivega dejanja je storjen tako na kraju, kjer ga je storilec izvršil, kakor tudi na kraju, kjer bi morala po njegovem naklepu nastopiti po¬ sledica . 1 ( 2 ) Kaznivo dejanje je storjeno takrat, kadar je storilec ravnal ali je moral ravnati, ne glede na nastop posledice dejanja. 1 Izprememba je odstranila nejasnost pojma «bitje kaznivega dejanja», ki naj bi bil odločilnega po¬ mena za kraj storitve po prejšnjem besedilu, in je usta¬ novila, da veljaj čisto načelo ubikvitete, kakor v §§ 14. in 15. k. p. § 12. (!) Državljan kraljevine Jugoslavije se ne sme izročiti tuji državi . 1 ( 2 ) Inozemci se ne smejo izročati zbog politič¬ nih kaznivih dejanj. 1 Ta določba je zasidrana v ustavi [čl. 20.]. § 13 - Predpisi tega zakona se ne uporabljajo na osebe, ki jih je kaznovati zaradi storjenega kazni¬ vega dejanja po posebnih zakonih . 1 17 1 Poudarek leži na besedah tposebni zakonb. Iz¬ jema od pravila § 13. je ustanovljena v 51. 6. uv. zak. kaz. zak. Po vojaškem kazenskem zakoniku z dne 11. februarja 1930., Sl. N. št 43—XV/77, Ur. L. št. 273/56, se kaznujejo praviloma vojaške osebe, izjemoma pa tudi nevojaške, kolikor ta zakon to posebej odreja. § 14 Po tem zakonu so: 1. «otroci» osebe, ki niso dovršile 14 let; «mlajši maloletnikh so osebe, ki imajo 14 let, a niso dovršile 17 let; «starejši maloletniki» so osebe, ki imajo 17 let, a niso dovršile 21. leta; 2. «krčma» pomeni vsak prostor, kjer se točijo alkoholne pijače; 3. za «državnega uslužbenca» se smatra poleg osebe, ki je v državni službi po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, 1 tudi oseba, ki je v službi pri državnem 2 ali samouprav¬ nem oblastvu 3 ali ki vrši z zakonsko pooblastitvijo trajno ali začasno javno službo, a ne spada pod zakon o uradnikih; 4 4. «listina> je vsak predmet, ki je sposoben ali namenjen, služiti za dokaz činjenice, ki ima pomen za pravne odnošaje; 5. «denar» je kovinski ali papirnati denar, ki je na podstavi zakona v tečaju v naši ali v tuji državi; 6. «premična» stvar je tudi električna, parna in vsaka druga slična energija; 7. pod «silo» se umeje tudi uporaba hipnoze in omamljivih sredstev z namero, da se kdo zoper svojo voljo onesvesti ali da se onesposobi za odpor. 1 Sedaj zakon o činovnikih [č. z.] [uradnikih] z dne 31. marca 1931., Sl. N. št. 73—XXII/150, Sl.L. št. 133/25. 2 Sem spadajo uslužbenci državnih prometnih ustanov; prim. § 80., odst. 7., zakona o državnem pro¬ metnem osebju z dne 22. junija 1931., Sl N. št. 146— XLVIII/317, Sl.L. št. 246/40. 2 18 Ji: i 3 Gl. zlasti zakon o banski upravi z dne 7. novembra 1929., Sl. N. št. 261—C V/529, Ur. L. št. 1/1 z dne 20. no¬ vembra 1929. 4 N, pr. zapriseženi lovski čuvaji. Gl. § 44. zakona o lovu z dne 5. decembra 1931., Sl. N. šti 285A—XCI V/697. II. poglavje. Kaznivo dejanje in storilec. 1. Razdelitev kaznivih dejanj. § 15. (!) Kazniva dejanja so po tem zakonu zločin¬ stva ali prestopki. ( 2 ) Zločinstva so ona kazniva dejanja, za katera predpisuje zakon smrtno kazen, robijo ali zato- čenje. 1 ( 3 ) Prestopki so ona kazniva dejanja, za katera predpisuje zakon strogi zapor, zapor ali denarno kazen. 2 1 Odločilne važnosti je abstraktno zapretena najtežja kazen; alternativno ali kumulativno zapretena milejša kazen za kvalifikacijo kaznivega dejanja ni vpo- števna. ' 2 Za prekrške [Ubertretungen], ki spadajo še v pristojnost sreskih sodišč, gl. zakon, s katerim se za¬ časno podaljšuje veljavnost zakonitih predpisov o kazno¬ vanju prekrškov z dne 31. decembra 1929., Sl. N. št. 307— CXXXI/651, Ur. L. št. 99/22 iz leta 1930. 2. Kazenska odgovornost in kazni¬ vost. § 16 - j 1 ) Kaznivo dejanje je storjeno naklepoma: če je storilec hotel njega izvršitev 1 ali če je, dasi ve vnaprej za prepovedano posledico, ki utegne na¬ stopiti iz njegovega dejanja, pristal na njen na¬ stop, ne glede na to, ali je to želel ali ne. 2 19 ( 2 ) Kaznivo dejanje je storjeno iz malomar¬ nosti: če je storilec vnaprej vedel za nastopivšo posledico, pa je lahkomiselno smatral, da jo bo mogel odvrniti, ali če ni vedel vnaprej za nasto¬ pivšo posledico, dasi je mogel ali bil dolžan vedeti zanjo po okolnostih, zlasti pa po svojih osebnih lastnostih. 1 T. j. tako zvani dolus directus. O pojmu «namera» gl. pripombo 1 k § 101. 2 T. j. tako zvani dolus eventualis. § 17 - Ce je nastala iz kaznivega dejanja posledica, ki je težja, kot je bila v naklepu, ter predpisuje za tako posledico zakon strožjo kazen, je izreči to strožjo kazen samo, če se mora pripisati nasto- pivša posledica storilčevi malomarnosti . 1 2 1 To ni dolus indirectus v zmislu § 140. avstr. k. z., ampak zakonito ustanovljena odgovornost za preterinten- cionalne posledice pri poedinih, izrečno od zakonodajca navedenih deliktih, storjenih z naklepom. 2 Gl. odi. S. S. B. z dne 3. decembra 1930., Sl. Pr. št. 189.: Ako je iz storilčevega naklepa, usmerjenega na telesno poškodbo, nastala težja kakor nameravana po¬ sledica, je izreči v zmislu § 17. strožjo kazen, če se mora pripisati nastala posledica storilčevi malomarnosti [§ 178.]. § 18 - (!) Če ne predpisuje zakon drugače, se kaznuje storilec samo zaradi kaznivega dejanja, storjenega naklepoma. ( 2 ) Zaradi kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno iz malomarnosti, se kaznuje storilec samo, če to zakon izrečno predpisuje . 1 1 V § 208. je ustanovljeno edino zločinstvo, ki se stori iz malomarnosti; vsa druga iz malomarnosti storjena kazniva dejanja so prestopki. 2 * 20 § 19 . (!) Za kaznivo dejanje, storjeno naklepoma, ni odgovoren, kdor ob času, ko je storil dejanje, ni vedel za katerokoli izmed bistvenih oznamenil bitja kaznivega dejanja, najsi so stvarnega ali pravnega značaja . 1 ( 2 ) Če storilec za ta oznamenila ni vedel zbog malomarnosti, je odgovoren za malomarno kaznivo dejanje v primeru, v katerem je predpisana kazen tudi za malomarnost. 1 Gl. odi. S. S. A. z dne 6. junija 1930., Mjes. 1930., str. 458: Error in persona nima vpliva na kazenskopravno odgovornost za naklepno kaznivo dejanje, ker gre samo za pomoto o nebistvenih oznamenilih. § 20 . (!) Odgovoren ni oni, ki smatra ob storitvi de¬ janja pomotoma, da obstoje okolnosti, po katerih bi bilo to dejanje dopustno, če bi te resnično ob¬ stajale . 1 ; | ■ - j (g; | ( 2 ) Če je bil storilec v tej zmoti zbog malomar¬ nosti, je odgovoren za malomarno kaznivo dejanje v primeru, v katerem je predpisana kazen tudi za malomarnost. 1 Prim. tudi določbo § 304., ki pa ni uporabljiva, če dokazovanje resničnosti ni dopustno [§ 312. novel. k. z.]. § 21 . Neznanje ali nepravilno pojmovanje tega kazen¬ skega zakona ne opraiča nikogar; toda glede na razmere, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, sme izreči sodišče milejšo kazen, v posebno lah¬ kih primerih pa sme storilca tudi oprostiti vsake kazni. 21 § 22 . (!) Odgovoren ni oni, ki ob času, ko je storil dejanje, ni mogel pojmovati narave in pomena svojega dejanja 1 ali po tem pojmovanju ravnati 2 zbog duševnega razstroja ali skaljene zavesti ali duševne nerazvitosti ali slaboumnosti. ( 2 ) Če je bilo kakšno izmed navedenih stanj t&ko, da sta bili zaradi tega pri storilcu ob času, ko je storil dejanje, pojmovanje narave in pomena dejanja ali možnost ravnanja temu primerno bist¬ veno zmanjšani, sme sodišče omiliti kazen po svo¬ bodni oceni. 3 1 Misli se na hibe razuma. 2 Misli se na hibe volje. 3 O postopku, kako se ugotove take okolnosti, gl. § 199. k. p. § 23. Kaznivega dejanja ni, če izključujejo predpisi javnega 1 ali zasebnega prava protipravnost rav¬ nanja. 1 Sem spadajo zlasti predpisi o tako zvani odvetniški imuniteti po § 21., odst. 2., zakona o advokatih [odvet¬ nikih] z dne 17. marca 1929., Sl. N. št. 65—XXVIII/145, Ur. L. št. 131/32. [Prim. tudi § 294., ki priznava rodite¬ ljem itd. pravico kaznovanja glede otrok.] § 24. ( a ) Ono dejanje, ki ga stori kdo v silobranu, ni protipravno. ( 2 ) Silobran je ona obramba, ki je potrebna, da odvrne kdo od sebe ali od koga drugega 1 isto¬ časen protipraven napad. ( 3 ) Če storilec prekorači meje obrambe, 2 mu sme sodišče kazen po svobodni oceni [§ 72.] omi¬ liti; ni ga pa kaznovati, če je storil to prekorači¬ tev zbog hude razdraženosti, prepasti ali strahu. 22 1 Torej je pomoč v sili zoper napad [od strani člo¬ veka] dopustna in zanjo velja, da ni protipravna, a ne samo nekazniva. 2 Gl. odi. S. S. B. z dne 14. januarja 1931., Sl. Pr. it. 193.: Niso prekoračene meje obrambe, potrebne za obrambo proti protipravnemu napadu, ako je napadeni storilec opustil klicati na pomoč, ki bi utegnila priti prepozno. § 25. (’) Kaznovati ni onega, ki stori kakšno deja¬ nje, da odvrne od sebe ali od koga drugega 1 isto¬ časno, drugače neodklonljivo nezakrivljeno 2 ne¬ varnost za življenje, telo, prostost, čast, imovino ali drugo dobrino, 3 če ni poškodba, ki jo je storil s tem dejanjem, večja od nevarnosti; v nasprotnem primeru sme sodišče omiliti kazen po svobodni oceni [§ 72.]. ( 2 ) Ta predpis se ne sme uporabiti na onega, ki se je dolžan izpostavljati nevarnosti. 1 Torej je pomoč v sili zoper nevarnost, ki ne preti od strani človeka, dasi protipravna, vendarle nekazniva. 2 Prim. pripombo 2 k § 173. 3 GL odi. S. S. B. z dne 5. marca 1930., Mies. 1930., str. 180: Nevarnost, da se razkrije morebitni disciplinski prekršek, ni nikakšna pravna dobrina, ki jo ima v mislih § 25. k. z. 3. Odgovornost m a 1 o 1 e t n i k o v. § 26. j 1 ) Otrok, ki stori dejanje, za katero predpisuje kazenski zakon kazen, se ne sme ne preganjati ne kaznovati. (-) Takega otroka je izročiti roditeljem ali va¬ ruhom [skrbnikom] ali šolskemu oblastvu, da ga oni kaznujejo, da skrbe zanj in da ga nadzirajo. ( 3 ) Ce je tak otrok zanemarjen ali moralno po¬ kvarjen, ga je izročiti zavodu za vzgajanje 1 ali pri- 23 merni rodbini, kjer ostane, dokler se ne poboljša, toda najdlje do dovršenega sedemnajstega leta. ( 4 ) To prisilno vzgajanje odredi varstveno so¬ dišče. 1 Gl. uredbo o ustanavljanju in delovanju državnih zavodov za vzgajanje in poboljševanje otrok in mlajših maloletnikov z dne 18. januarja 1930., Sl. N. št. 23—IX/40, Ur. L. št. 131/30. § 27. j 1 ) Mlajši maloletnik se ne sme kaznovati, če ni mogel pojmovati narave in pomena svojega de¬ janja ali ravnati po tem pojmovanju. ( 2 ) Takega mlajšega maloletnika je izročiti ro¬ diteljem ali varuhom [skrbnikom] ali osebam, ki skrbe zanj, da ga kaznujejo, da ga nadzirajo in se brigajo zanj. ( 3 ) Če je tak maloletnik zanemarjen ali mo¬ ralno pokvarjen, se izroči zavodu za vzgajanje 1 ali primerni rodbini, kjer ostane, dokler se ne po¬ boljša, toda najmanj eno leto in najdlje do dovrše¬ nega enaindvajsetega leta. 1 Gl. pripombo 1 k § 26. in dalje uredbo o delovanju in načinu vzgajanja v državnih zavodih za poboljševanje mlajših maloletnikov z dne 7. novembra 1930., Sl. N. št. 271—XCIlI/577, Sl. L. št. 284/45, in razpored ministra pravde za oddajanje maloletnikov [maloletnic] v zavode za vzgajanje in poboljševanje z dne 31. decembra 1929., Sl. N. št. 5—1/6 iz leta 1930., Ur. L. št. 96/21 iz leta 1930. O bistveni razliki, če gre za oddajo v državni zavod za vzgajanje ali poboljševanje ali v kakšen drugi [za¬ sebni] zavod gl. §§ 443. nasl. k. p. § 28. C 1 ) Če je mlajši maloletnik toliko zrel, da je mogel pojmovati naravo in pomen svojega dejanja ter po tem pojmovanju ravnati, se mu izreče ukor ali odpust na preskušnjo ali oddaja v zavod za 24 vzgajanje ali v zavod za poboljševanje mlajših maloletnikov. ( 2 ) Mlajšemu maloletniku se izreče ukor, Pe je kaznivo dejanje bolj neznatne narave in Pe je nastalo iz očividne nepremišljenosti ali lahko¬ miselnosti. ( 3 ) Mlajši maloletnik se odpusti na preskušnio za dobo do enega leta, Pe je nastalo kaznivo deja¬ nje iz zgoraj navedenih razlogov, a je težje narave. ( 4 ) Vse te odredbe se uporabijo, Pe ni po¬ trebno ne vzgajanje ne poboljševanje. ( 5 ) Oddaja v zavod za vzgajanje se izreče zoper mlajšega maloletnika, 1 Pe je zanemarjen ali mo¬ ralno pokvarjen. V zavodu mora ostati, dokler se ne poboljša, toda najmanj eno leto in najdlje do dovršenega enaindvajsetega leta. (°) Oddaja v zavod za poboljševanje se izreče zoner mlajšega maloletnika, Pe je toliko pokvar¬ jen, da ne more biti sprejet v zavod za vzgajanje. V tem zavodu ostane, dokler se ne poboljša, toda najmanj tri in najdlje deset let. ( 7 ) Mlajši maloletnik, ki stori, ko je dovršil petnajst let. v zavodu za vzgajanje ali v zavodu za poboljševanje ali izven zavoda 2 zločinstvo in ki ga spozna sodišče za toliko zrelega, da je mogel poj¬ movati naravo in pomen svojega dejanja in rav¬ nati po tem pojmovanju, se kaznuje po predpisu § 30. Zaradi drugega kaznivega dejanja, storje¬ nega med vzgajanjem ali poboljševanjem, se kaz¬ nuje disciplinski. 1 Gl. pripombi 1 k § 26. in 1 k § 27. 2 Gre za bivanje mlajšega maloletnika po pogojnem odpustu iz zavoda v zmislu § 451. k. p., ki dopolnjuje v odst. 5. tukajšnje določbe. 25 § 29. Z odredbami, ukrenjenimi zoper mlajše malo- letnike, niso združene nikakršne druge pravne po¬ sledice. Mlajši maloletnik, zoper katerega so bile te odredbe ukrenjene, se smatra za neoporečnega. § 30. j 1 ) Starejši maloletnik se kaznuje po teh pra¬ vilih: 1. zaradi kaznivega dejanja, za katero pred¬ pisuje zakon smrtno kazen 1 ali dosmrtno robijo, se kaznuje z robijo' ali zatočenjem najmanj sed¬ mih let; 2. zaradi kaznivega dejanja, za katero pred¬ pisuje zakon časno kazen, ni sodišče vezano na najmanjšo mero kazni, ki jo predpisuje zakon za to kaznivo dejanje, niti ne sme izreči večje od desetih let, če je uporabiti robijo ali zatočenje; 3. če sodišče spozna, da je treba kazen omiliti, sme izreči namesto robije ali zatočenja strogi za¬ por ali zapor. ( 2 ) Starejši maloletnik ne sme biti obsojen na izgubo častnih pravic. ( 3 ) Obsojeni starejši maloletnik prestaja kazen prav do dovršenega enaindvajsetega leta ločen od polnoletnikov v posebnih zavodih. 2 1 Če je starejši maloletnik izpolnil 18 let starosti, zanj ta določba izjemoma ne velja, t. j. obsodba se more glasiti na smrtno kazen po § 16. zakona o državnem' so¬ dišču za zaščito države- z dne 24. oktobra 1930., Sl. N. št. 254—LXXXVI11/539, Sl. L. št. 273/44. 2 Gl. uredbo o vzgajanju in poboljševan'u starejših maloletnikov, obsojenih na kazen na prostosti, z dne 18. januarja 1930., Sl. N. št. 23—1X/41, Ur. L. št. 132/30, ki je bila izdana na podstavi § 4., odst. 4., zakona o iz¬ vrševanju kazni na prostosti. 26 4. Poskus. § 31. Kdor je izvršitev naklepnega kaznivega deja¬ nja začel, a ga ni dovršil, se kaznuje zaradi po¬ skusa ob zločinstvih vedno , 1 ob prestopkih pa samo, če zakon to izrečno predpisuje . 2 1 Zločinstvo po § 208. ne spada sem, ker ni naklepno kaznivo dejanje. 2 Ta določba velja sedaj tudi za delikte po zakonu o tisku [čl. 6., št. 2., uv. zak. kaz. zak.]. § 32. ( J ) Zaradi poskusa se sme kaznovati storilec mileje kot zaradi izvršenega dejanja. ( 2 ) Če je sredstvo, s katerim je kdo poskusil izvršitev kaznivega dejanja, ali predmet, zoper katerega je poskušal izvršitev, tak, da se ne bi moglo izvršiti kaznivo dejanje niti s takim sred¬ stvom niti zoper tak predmet niti ob nobenih po¬ gojih, omili sodišče storilcu kazen po svobodni oceni; v posebno lahkih primerih pa ga sme opro¬ stiti vsake kazni. ( 3 ) Zaradi pripravljalnih dejanj se storilec ne kaznuje, razen v primerih, za katere zakon to po¬ sebej predpisuje . 1 1 Po izvršenih pripravljalnih dejanjih se določa kraj storitve [§ 11.] samo tedaj, kadar so že kot taka in¬ kriminirana. § 33. Zaradi poskusa se storilec ne kaznuje, če je prostovoljno odstopil od izvršitve ali če je prosto¬ voljno odvrnil posledico, ki bi nastopila z izvršit¬ vijo kaznivega dejanja, preden je zvedel, da je njegovo dejanje razkrito . 1 27 1 Nadaljnji primer, da se storilec ne kaznuje, gl. v § 97., odst. ( 2 ). 5. N a s n o v a in pomoč. § 34. (!) Kdor drugega naklepoma zavede ali na¬ snuje, da stori kaznivo dejanje, se kaznuje, kakor bi ga bil sam storil. ( 2 ) Kdor poskuša drugega naklepoma zavesti ali nasnovati, da bi storil zločinstvo, se kaznuje zaradi takega poskusa mileje. ( 3 ) Kdor drugemu naklepoma pomore, storiti kaznivo dejanje, se sme kaznovati mileje. ( 4 ) Osebne razmere, lastnosti in okolnosti, zbog katerih se ali odgovornost izključuje ali kaznivost povečava, zmanjšuje ali izključuje, se smejo vzeti v poštev samo pri onem storilcu, nasnovatelju ali pomagaču, pri katerem se najdejo. ( B ) Kdor naklepoma zavede drugega, da izvrši iz malomarnosti kaznivo dejanje, ali kdor mu na¬ klepoma pomore pri izvršitvi takega dejanja, se smatra za storilca tega dejanja. III. poglavje. Kazni. § 35. j 1 ) Glavne kazni so: smrtna kazen, robija, za- točenje, strogi zapor, zapor in denarna kazen. ( 2 ) Stranski kazni sta: izguba častnih pravic in izguba službe. 1 1 Med stranske kazni je treba šteti tudi prisilno ob¬ javo obsodbe [gl. §§ 139., 305., 342., 363.], kar izhaja iz besedila § 332., odst. 2., k. p. 28 § 36 . Smrtna kazen se izvršuje z obešanjem . 12 3 1 Tudi za delikte po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929., Sl. N. št. 9—IV/9, Ur. L. št. 11/5 z dne 17. ianuarja 1929., odnosno po za¬ konu z dne 1. marca 1929. jo izpremembi in dopolnitvi zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929.1, Sl. N. št. 54-XXIII/112, Ur. L. št. 104/25. jgl. čl. 6. uv. zak. kaz. zak.]. 2 Po § 22. voj. kaz. zak. jn. p. v pripombi 1 k § 13-1 se izvršuje smrtna kazen nad oficirji, podoficirji, kaplarji in redovi s streljanjem iz pušk, nad ostalimi obsojenci z obešanjem. 3 O izvrševanju smrtne kazni gl. §§ 415. do 417. k. p. § 37 . (!) Robija je dosmrtna ali časna. ( 2 ) Časna robija ne sme biti krajša od enega 1 in ne daljša od dvajsetih let. ( 3 ) Kjer ni zakon izrečno dejal, da je robija dosmrtna, je časna. ( 4 ) Robija se prestaja v posebnih kazenskih za¬ vodih . 2 1 Ipak govori § 20., odst. 2., zakona o izvrševanju kazni na prostosti z dne 16. februarja 1929., Sl. N. št. 47— XXI/102, Ur. L. št. 450/113, o kazni robije manjši od enega leta, kar je opravičeno spričo določb § 30., odst. C 1 ), t. 2., in § 72l 2 Glede na §§ 117. in 109. zakona z dne 18. ianuarja 1929., o ureditvi sodišč itd., Sl. N., št. 20—X/40, Ur. L. št. 49/14 z dne 9. februaria 1929., je kazen težke in na¬ vadne ječe smatrati za enako robiji. § 38 . (!) Zatočenje ne sme biti krajše od enega 1 in ne daljše od dvajsetih let . 2 ( 2 ) Zatočenje se prestaja v posebnih kazenskih zavodih. 29 1 Prim. pripombo 1 k § 37. 2 Pri obsodbi na zatočenje sme sodišče obtožencu pri¬ znati olajšave, določene v zakonu o izvrševanju kazni na prostosti [gl. § 281.., odst. 3., k. p.]. § 39 . (!) Strogi zapor in zapor 1 ne smeta biti krajša od sedmih dni 2 in ne daljša od petih let. 3 ( 2 ) Strogi zapor in zapor enega leta in dlje se prestajata v posebnih kazenskih zavodih, krajša pa praviloma v sodnih zaporih. 1 Zapor v zmislu zakona o tisku ni strogi, ampak navadni zapor. Isto velja tudi za kazni zapora v XI. po¬ glavju zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino z dne 10. septembra 1931., Sl. N. št. 218— LXIX/443, Sl. L. št. 352/55. 2 Prim. pripombo 1 k § 37. 3 Kazen zapora v čl. 53., odst. 4., zakona o tisku je s to določbo znižana od desetih na pet let. § 40 . (!) Kazni na prostosti se izvršujejo ločeno- po vrsti in trajanju kazni, po spolu in starosti in po posebnosti obsojene osebe. ( 2 ) Izvrševanje kazni se začne v posebnih ka¬ zenskih zavodih praviloma v celici, nadaljuje se postopoma v skupnem zaporu pri delu z osamit¬ vijo ponoči in med odmorom, potem v oddelku za svobodnjake in naposled na pogojnem odpustu. ( 3 ) V sodnih zaporih se izvršujejo kazni na prostosti praviloma v celici ali v skupnem zaporu. ( 4 ) Vsak obsojenec mora delati. 1 ( 6 ) Natančnejše predpise o izvrševanju teh kazni obseza posebni zakon o izvrševanju kazni na prostosti. 80 1 Gl. uredbo o organizaciji, uporabljanju in plače¬ vanju delovne moči obsojencev v kazenskih in drugih podobnih zavodih z dne 18. januarja 1930., Sl. N. št. 23— IX/38, Ur. L. št. 129/30 [deloma izpremenjeno z uredbo z dne 26. marca 1931., Sl. N. št. 74—XXIII/159, Sl. L. št. 413/61], dalje uredbo o zavarovanju obsojencev zoper nezgode pri delu z dne 14. februarja 1931., Sl. N. št. 43— X11/68, Sl. L. št 131/24. § 41 . (!) Časna robija, zatočenje, strogi zapor in za¬ por se raeunijo na leta in mesece , 1 strogi zapor in zapor do 2 treh mesecev pa tudi na polne dni. ( 2 ) Za en dan se šteje štiri in dvajset ur, me¬ sec in leto pa se računita po koledarskem času . 3 1 Prim. odi. S. S. B. z dne 30. septembra 1930., Sl. Pr. št. 191.: Robija se računi le na leta in mesece, ne pa na dneve. 2 Pri razglasitvi k. z. v SL N. se je bila pripetila tiskovna napaka, da je stalo «od» namesto «do». 3 Določitev zadnjega dneva kazni na prostosti se vrši po § 60. zakona o izvrševanju kazni na prostosti [n. p. v pripombi 1 k § 37.]. [Pri rokih po k. p. se dan, od katerega bi se moral rok začeti, n e računi — § 87., odst. 3., k. p. —, pri izračunanju roka za legis vacatio pa se dan proglasitve zakona vračuni — čl. 66. ust.] § 42 . (!) Denarna kazen ne sme biti manjša nego pet in dvajset dinarjev . 1 ( 2 ) Denarna kazen se steka v fond za zidanje in popravljanje kazenskih zavodov, zavodov za vzgajanje in poboljševanje in zavodov za izvrše¬ vanje očuvalnih odredb . 2 3 1 če se izreče s sodbo denarna kazen, se izreče ob¬ enem kazen na prostosti, ki naj jo nadomesti, ako se ne bi mogla izterjati [§ 287. k. p.]. V zakonu o tisku, v zakonu o volitvah narodnih poslancev itd. so odrejene denarne kazni v najmanjšem znesku n a d 25 dinar- 31 jev [n. pr. 30, 100, 20.000 dinarjev], v posebnem delu k. z. pa v nobenem primeru. [Točno po številki je določ¬ ljiva kazen samo v primeru iz § 106., odst. ( 2 )..] 2 Ta fond se imenuje v čl. 20. uv. zak. kaz. zak. ) Kdor uporabi brez dovolitve znak državne ali vladarske oblasti ali ga odpravi, uniči, poško¬ duje, onesnaži ali izvrši proti njemu hudo nespo¬ dobnost, se kaznuje z zaporom ali v denarju. ( 2 ) Kdor stori to proti znakom tuje države, ki jih je izobesilo priznano zastopništvo v kraljevini Jugoslaviji, kakršni so: zastave in napisi, se kaz¬ nuje na predlog vlade tuje države 1 z isto kaznijo, če velja vzajemen pregon. ( 3 ) Poskus se kaznuje v obeh primerih. 1 Gl. § 85. § 100 . ( J ) Kdor javno izpostavlja posmehu ali pre¬ ziranju kraljevino Jugoslavijo kot celoto , 1 ustavne pravice vladarjeve, zakoniti red nasledstva ali ob¬ stoječo obliko vladavine, se kaznuje z zaporom do treh let. ( 2 ) Z isto kaznijo se kaznuje tudi, kdor javno izpostavlja posmehu ali preziranju pravne na¬ prave, priznane z ustavo :' 2 rodbino, zakon [brak] in lastnino. ( 3 ) Če se je storilo to izpostavljanje na tak na¬ čin, da se s tem kdorkoli izpodbada k nasilnim iz- premembam teh pravic in pravnih naprav, se kaz¬ nuje storilec z zaporom. ( 4 ) Poskus se kaznuje . 3 1 Po prejšnjem besedilu država kot celota [gl. čl. 29. ust.] ni imela zaščite, dasi je govor o taki zaščiti koli¬ kor toliko v čl. 47. tisk. zak, Niti čl. 4. novel. zak. zaščit, drž. ne daje točno omenjene zaščite. 62 2 Gl. ČL 21. in 22. ust. 3 Pristojnost državnega sodišča. § 101. Kdor vedoma javno izreka ali raznaša lažne trditve z namero, 1 da bi izpostavil posmehu ali preziranju državne naprave, 2 zakone, uredbe ali naredoe oblastev, se kaznuje z zaporom do dveh let ali v denarju do 2O.0CO dinarjev. 1 «Namera» je naklep [§ 16.], združen z zavestnim animus nocendi, iniuriandi in pod. [prim. besedilo §§ 92., 98., 300.: «ki meri na to» ...]. 2 Prim. podoben delikt v čl. 48., odst. 2., tisk. zak., kjer pa je inkriminirana tudi še razžalitev. Razlika med kleveto po § 302. in deliktom klevete po § 101. leži v posebni nameri storilca poslednjega delikta; a raz¬ lika med deliktom po čl. 4 zak. zaščit, drž. in deliktom po § 101. more biti samo kvalificirana javnost pri prvonavedenem deliktu, ki mora biti istovetna tisku; kajti kazen v čl. 4. cit. zakona je težja. Kjer ni kvalificirane javnosti, ostane pri kazni § 101. § 102 . (!) Z robijo se kaznuje: 1. kdor izda ali priobči inozemskemu oblastvu ali njegovim zaupnikom državne tajnosti ali li¬ stine ali poročila, o katerih ve, da se hranijo v korist države kot tajne, ali jih objavi; 1 2. kdor uniči, predrugači ali utaji na škodo kraljevine Jugoslavije listine ali dokaze o pravnem razmerju kraljevine proti tuji državi ali kdor na¬ pravi lažne listine in spravi s tem v nevarnost koristi kraljevine Jugoslavije. ( 2 ) Če se stori kakšno teh dejanj iz malomar¬ nosti, se kaznuje storilec z zaporom. 2 3 63 1 Prim. pravilnik o raziskavah v glavnem arhivu ministrstva za zunanje posle in o neslužbenem objavljanju diplomatskih in konzularnih dokumentov z dne 14 aprila 1930., Sl. N. št. 95—XXXVIl/206, Sl. L. št. 24/7. 2 Pristojnost državnega sodišča velja za kazniva de¬ janja iz obeh odstavkov. 3 Gl. pripombo 4 k § 91. § 103 . (!) Kdor izvrši državni posel, ki mu je pover¬ jen , 1 s tujo vlado ali njenim pooblaščencem na škodo kraljevin© Jugoslavije, se kaznuje z robijo. ( 2 ) Če se stori to dejanje iz malomarnosti, se kaznuje storilec z zaporom . 2 3 1 Gl. zakon o ureditvi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 25. marca 1930., Sl. N. št. 72—XXVI/151, Ur. L. št. 260/54 2 Pristojnost državnega sodišča v primerih obeh od¬ stavkov. 3 Gl. pripombo 4 k § 91. § 104 . (!) Kdor stopi v stik z vlado tuje države ali z njenimi zaupniki, da bi provzročil vojno zoper kraljevino Jugoslavijo ali pobuno v državi sami v korist tuje države, se kaznuje z robijo do desetih let. ( 2 ) Če je nastala zbog tega vojna ali pobuna, se kaznuje storilec z dosmrtno robijo . 1 2 1 Pristojnost državnega sodišča. 2 Gl. pripombo 4 k § 91. § 105 . (!) Državljan kraljevine Jugoslavije, ki sprejme med vojno zoper kraljevino ali njene zaveznike službo v sovražnikovi vojski ali ostane v njej še 64 nadalje, dasi do tega ni prisiljen, se kaznuje z ro¬ bijo do petnajstih let. ( 2 ) Če se je tak državljan udeležil tudi vojne same kot borec , 1 se kaznuje s smrtjo ali z do¬ smrtno robijo . 2 1 Izraz «borec» pomenja vse druge h glavnim in po¬ možnim vrstam vojske spadajoče vojaške osebe, razen tistih, ki spadajo pod «neborske trupe» [gl. 51. 17. za¬ kona o ustroju vojske in mornarnice z dne 6. septembra 1929., SL N. št. 222—LXXXIX/463, Ur. L. št. 191/42 iz leta 1930., odnosno zakona o izpremembak in dopolnitvah v tem zakonu z dne 30. septembra 1931., Sl. N. št. 252— LXXVIIl/540, Sl. L. št. 16/2 iz leta 1932.]. Voj. kaz. zak. [n. p. v pripombi 1 k § 13.] pa razlikuje v § 6. «vojaške osebe» od «nevojaških oseb». 2 Pristojnost državnega sodišča. § 106 . (!) Kdor da med vojno zoper kraljevino Jugo¬ slavijo ali njene zaveznike sovražniku pomoč s tem, da mu osebno kaj stori ali ga s čim preskrbi, se kaznuje z robijo do desetih let, poleg tega pa se sme kaznovati tudi v denarju. ( 2 ) Če je dal storilec to pomoč s tem, da je prostovoljno podpisal delnice 1 posojila sovražne države, se kaznuje z zaporom in pa v denarju v velikosti podpisane vsote . 2 3 1 Pravilneje: obveznice. 2 Pristojnost državnega sodišča. Inostranec, ki je podpisal obveznice za posojilo svoje države, ni kazniv, ker tu ni protipravnosti; to sledi iz predpisov meddržav¬ nega prava, ki je javno pravo. 3 Gl. pripombo 4 k § 91. § 107 . Z robijo do petnajstih let se kaznuje, kdor da med vojno zoper kraljevino Jugoslavijo ali njene zaveznike sovražniku pomoč s tem: 65 1. da pridobiva sovražniku vojake ali poskuša zavesti vojake 1 kraljevine Jugoslavije ali njenih zaveznikov, naj preidejo na sovražno stran; 2. da sprejema ali skriva sovražne vohune ali jim daje kakršnokoli pomoč, da jim je mogoče vohuniti; 3. da nasnavlja na pobuno, izvršitev usmrtitve ali nepokornost vojakov 1 kraljevine Jugoslavije ali njenih zaveznikov. 3 3 1 T. j.: borce ali neborce, gl. pripombo 2 k § 105. 2 Pristojnost državnega sodišča. :i Gl. pripombo 4 k § 91. § 108 . ( J ) Z robijo se kaznuje, kdor prizadene med vojno zoper kraljevino Jugoslavijo ali njene zavez¬ nike njih vojski škodo s tem: 1. da stori, da pridejo trdnjave, ceste, zastraženi kraji in druge utrjene ali obrambne točke, vojne ladje, blagajne, orožarnice, založišča orožja, muni- cija, telegrafi in telefoni, mostovi, prevozna sred¬ stva in zrakoplovi, življenske potrebščine in druga vojaška sredstva v sovražne roke, ali jih uniči ali jih napravi za neporabne ali jih spravi posredno ali neposredno v nered glede njih namembe; 2. da stori posredno ali neposredno, da pride vojska kraljevine Jugoslavije ali njenih zaveznikov ali pridejo njeni poedini oddelki ali poedini vo¬ jaki sovražniku v roke ali da se preprečijo ali spravijo v nevarnost vojaška podjetja ali vojaške odredbe;in 3. da izda ali priobči sovražniku načrte vojnih operacij, trdnjav, utrjenih krajev ali drugih krajev, odrejenih za obrambo, ali uniči ali napravi take načrte za neporabne. s 66 ( 2 ) Če se stori to iz malomarnosti, se kaznuje storilec s strogim zaporom in pa v denarju . 1 2 1 Pristojnost državnega sodišča velja za kazniva de¬ janja iz obeh odstavkov. 2 Gl. pripombo 4 k § 91. § 109. j 1 ) Kdor vohuni trdnjave, utrjene kraje ali kraje, odrejene za obrambo, ali priskrbuje spise, nariske ali poročila o takih krajih in o načrtih vojnih operacij ali vobče o činjenicah, predmetih in odredbah, ki se nanašajo na vojno ali na vo¬ jaško obrambo države ali glede katerih je vobče kraljevini Jugoslaviji do tega, da se ohranijo v tajnosti, se kaznuje z robijo do desetih let. ( 2 ) Če se pridobe taka zaznanja ali poročila zato, da bi se priobčila posredno ali neposredno tuji državi ali njenim zaupnikom, se kaznuje sto¬ rilec z robijo do petnajstih let. ( 3 ) Če se store ta dejanja med vojno, se kaz¬ nuje storilec z dosmrtno robijo ali z robijo naj¬ manj desetih let. ( 4 ) Če se stori priobčitev iz odstavka ( 2 ) tega paragrafa iz malomarnosti, ko se je pridobilo za- znanje po naključju , 1 se kaznuje storilec s strogim zaporom . 2 3 4 1 Priobčitev mora biti tu že storjena, v odst. ( 2 ) pri¬ občitev za kaznivost ni potrebna. 2 Pristojnost državnega sodišča. 3 Dejanski stan iz čl. 99. zakona o zrakoplovstvu [n. p. v pripombi 2 k § 58.] se kaznuje «po odredbah kazenskega zakona», torej po določbah § 109. 4 Gl. pripombo 4 k § 91. 67 § no. ( J ) Kdor objavi ob vojni nevarnosti, mobili¬ zaciji ali med vojno načrte vojnih operacij, trd¬ njav, utrjenih krajev ali krajev, odrejenih za obrambo, ali vobče poročila o gibanju vojaških odredov, glede katerih je državi do tega, da se ohranijo v tajnosti, se kaznuje z robijo. ( 2 ) Kdor stori to v mirnem času, se kaznuje s strogim zaporom najmanj enega leta. 1 2 1 Pristojnost državnega sodišča v primerih obeh od¬ stavkov. 2 Gl. pripombo 4 k § 91. § Ul- (') Kdor razširja ob vojni nevarnosti, mobili¬ zaciji ali med vojno lažne vesti in s tem moti ali spravi v nevarnost vojaška podjetja ali vojaške odredbe, se kaznuje z robijo do desetih let ali s strogim zaporom najmanj enega leta. ( 2 ) Če se stori to iz malomarnosti, se kaznuje storilec z zaporom ali v denarju. 1 1 Pristojnost državnega sodišča v primerih obeh od¬ stavkov. 112 . ( : ) Kdor ne izpolni ob vojni nevarnosti, mobili¬ zaciji ali med vojno sklenjene pogodbe o nabavah za potrebe vojske kraljevine Jugoslavije 1 ali nje¬ nih zaveznikov ali je ne izpolni pravočasno ali do¬ cela in prizadene s tem škodo vojaškim odredbam, se kaznuje s strogim zaporom najmanj šestih me¬ secev. če stori to tudi še z namero koristoljubja, 2 se kaznuje storilec tudi v denarju do 500.000 di¬ narjev. 5 * 68 ( 2 ) Z isto kaznijo se kaznujejo dobavitelji druge roke, posredniki, pooblaščenci in drugi pomočniki teh dobaviteljev, ki store, da se pogodba o na¬ bavah prekrši na gorenji način. ( 3 ) Kdor stori to iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do dveh let ali v denarju do 20.000 di¬ narjev. 3 1 Prim. določbe čl. 65. nasl. o nabavah potrebščin za vojsko in mornarnico v zakonu o administraciji vojske in mornarnice z dne 28. novembra 1929., Sl. N. št. 291— CXXI/603, Ur. L. št. 216/46 iz leta 1930. 2 T. j. z namero obogatitve na stroške drugih. 3 Pristojnost državnega sodišča v primerih obeh od¬ stavkov. § 113. ( x ) Kdor moti ali o vre med vojno vojaško osebo 1 v izvrševanju njene službe, se kaznuje z zaporom ali v denarju. ( 2 ) Z isto kaznijo se kaznujejo tudi oni, ki ustanove v mirnem času ali med vojno društvo, 2 čigar svrha je, rušiti vojaško disciplino, nadalje oni, ki postanejo člani takega društva. ( 3 ) Poskus se kaznuje v obeh primerih. ( 4 ) Tako se kaznuje tudi oni, ki samo nasnav- lja na rušenje vojaške discipline. 3 1 Vojaške osebe so navedene [v soglasju z zakonom o ustroju vojske in mornarnice] v § 6. voj. kaz. zak. [n. p. v pripombi 1 k § 13.]. 2 Prim. § 161. in čl. 1., št. 2., in 4., št. 1., zak. zaščit, drž. [n. p. v pripombi 1 k § 36.]. 3 T. j. v mirnem času ali med vojno. Pristojnost državnega sodišča v vseh primerih tega paragrafa. § H4. ( 4 ) Kdor kaj ukrene 1 zaradi dajanja obvestil tuji državi ali njenim zaupnikom o vojaški 69 obrambi kraljevine Jugoslavije, se kaznuje s stro¬ gim zaporom. ( 2 ) Poskus se kaznuje. ( 3 ) Kdoi stori to med vojno, se kaznuje z ro¬ bijo do petih let. (*) Kdor zve za te ukrepe, pa jih ne sporoči policijskemu oblastvu, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju. Z isto kaznijo se kaznuje, kdor ujame pismonosnega goloba , 2 pa ga ne izroči občinskemu, policijskemu ali vojaškemu oblastvu . 3 1 Pripravljalno dejanje v zmislu § 32., odst. ( 3 ). 2 V zmislu čl. 5. uv. zak. kaz. zak. je s tem predpis 61.16. zakona o pismonosnih golobih z dne 12. maja 1928., Sl. N. št. 126—LXII/204, Ur. L. št. 198/58, deloma raz¬ veljavljen. 3 Pristojnost državnega sodišča za primere vseh od¬ stavkov. § H5. ( ] ) Kdor nasnavlja v kraljevini Jugoslaviji ali izven njenih mej javno z besedami, spisi, sliko ali s čim drugim na nasilen prevrat ali sicer na na¬ silno rušenje ustavnega 1 reda ali notranje varnosti kraljevine ali poedinih njenih banovin 2 ali kdor preti na, isti način z uporabo takega nasilja ali kdor javno hvali tak prevrat, da bi s tem drugega nasnoval na njegovo izvršitev, se kaznuje z robijo do petih let. ( 2 ) Če je namerjena taka nasnova, pretnja ali tako hvaljenje prevrata na uradnike, uslužbence in delavce pri državnih, banovinskih ali drugih samoupravnih napravah, na uradnike Narodne banke in prometnih naprav in naprav za javno preskrbovanje s potrebščinami, kurivom, vodo in razsvetljavo, se kaznuje njih storilec z robijo do desetih let. 70 ( 3 ) Če je šlo pri tem za to, da bi taki uradniki ali uslužbenci protizakonito ustavili delo in opu¬ stili nadaljnjo pravilno službo v teh uradih za¬ časno ali stalno in na ta način izsilili izpremembo ustave, se kaznuje storilec z robijo . 3 4 5 1 Gl. pripombo 1 k § 94. 2 Gl. Sl. 5. zakona o izpremembah in dopolnitvah itd. [n. p. v pripombi 1 pod glavnim naslovom]; Število, na¬ ziv in krajevno območje banovin gl. čl. 83. ust. 3 Gl. čl. 23. zakona o državni brambi z dne 14. julija 1930., SI. N. št. 161—LX/357, Sl. L. št 186/30: Kdor stopi za časa pripravljenosti, mobilizacije ali vojne v katerih¬ koli zavodih ali podjetjih, državnih ali ostalih, ki so določena za državno hrambo, v stavko ali pripravlja stavko ali druge nagovaria ali z besedami, pretnjnmi ali drugače ščuva k stavki, kakor tudi one osebe, ki s sabo¬ tažo ali pasivno resistenco ovirajo pravilen potek po¬ verjene jim službe ali dela, se kaznujem s kaznijo, dolo¬ čeno v odstavku ( 3 ) § 115. Prim. soroden delikt po čl. 17. zak. zaščit, drž. [n. p. v pripombi 1 k § 36.1, kjer gre za izvršeno stavko, sabotažo ali pasivno resistenco indi¬ vidualno nahujskanih oseb. [Prim. tudi delikte iz čl. 45. in 59. tisk. zak.] 4 Pristojnost državnega sodišča za primere vseh od¬ stavkov. 5 Gl. glede odst. ( x ) pripombo 4 k § 91. § H6. (!) Kdor nasnavlja vojnega ujetnika 1 ali inter¬ niranca, da bi bil nepokoren vojaškim naredbam ali da bi prekršil njemu predpisane dolžnosti, se kaznuje z zaporom. ( 2 ) Poskus se kaznuje. ( 3 ) Če se nanaša nasnavljanje na pobuno ali na izvršitev usmrtitve vojaškega starejšine ali dru¬ gih oseb, se kaznuje storilec z robijo do petnajstih let. 71 1 Prim. zakon o konvenciji o postopanju z vojnimi ujetniki k dne 27. julija 1929., proglašen dne 31. marca 1931., Sl. N. št. 132—XLI/286, Sl. L. št. 650/83. § H7. (!) Kdor s silo, pretnjo ali zvijačo osvobodi vojnega ujetnika 1 ali interniranca ali mu na ka¬ kršenkoli način pomaga pobegniti, se kaznuje z zaporom. ( 2 ) Če je storilo to več oseb, združenih v mno- goto, 2 se kaznuje vsak udeleženec take mnogote z zaporom najmanj enega leta. ( 3 ) Poskus se kaznuje v obeh primerih. ( 4 ) Udeleženec, ki je uporabil silo zoper osebe ali stvari, se kaznuje z robijo do petih let. 1 Gl. pripombo 1 k § 116. 2 Za pojem mnogote [v izvirniku «gomile»] prim. še določbe §§ 129. in 154. § H8. ( x ) Kdor se z okrnitvijo telesa ali na drug na¬ čin stalno ali začasno onesposobi za vojaško službo, se kaznuje z zaporom. 1 ( 2 ) Z isto kaznijo se kaznuje tudi, kdor okrne drugega z njegovo odobritvijo in ga tako onespo¬ sobi za vojaško službo. 1 Za osebe, ki spadajo pod določbe voj. kaz. zak., gl. §§ 55. in 56. voj. kaz. zak. [n. p. v pripombi 1 k § 13.], ki zagrožajo hujše kazni, in sicer različne za storitev v mirnem času, v mobilnem in vojnem stanju. § H9. ( x ) Kdor uporabi z namero, da bi sebe ali dru¬ gega oprostil stalno ali začasno izvrševanja voja¬ ške obveznosti, proti pristojnemu oblastvu taka 72 sredstva, ki utegnejo preslepiti to oblastvo v tej smeri, se kaznuje z zaporom. 1 ( 2 ) Z isto kaznijo se kaznuje tudi, kdor odvrača koga, ki je zavezan, služiti v vojski, od službe v vojski ali mu pomaga, da se izogne službi v vojski. 1 Prim. § 68. voj. kaz. zak. [n. p. v pripombi 1 k § 13.]. § 120 . j 1 ) Kdor pomaga vojaku pobegniti iz vojske, kolikor ne prehaja to v težje dejanje, 1 se kaznuje z zaporom do dveh let. ( 2 ) Z isto kaznijo se kaznuje, kdor nagovarja ali nasnavlja vojaka, naj pobegne iz vojske. 2 ( 3 ) Poskus se kaznuje v obeh primerih. 1 N. pr. po §§ 107., 108. ali 113. 2 Prim. § 66. voj. kaz. zak. [n. p. v pripombi 1 k § 13.]. § 121 . Kdor proda ali nabavi brez dovolitve predmete, ki jih je zaseglo ali rekviriralo vojaško oblastvo zaradi vojaške obrambe, jih sprejme v zastavo, porabi, skrije, uniči ali napravi za neporabne, se kaznuje z zaporom do dveh let ali v denarju do 20.000 dinarjev. § 122 . Kdor kupi ali sprejme v dar, v zastavo ali zameno od vojaka vojaške stvari ali kdor sprejme take stvari v hranjenje brez odobritve pristojnega vojaškega oblastva ali tega takoj ne obvesti o tem sprejemu, se kaznuje z zaporom do dveh let ali v denarju do 20.000 dinarjev. § 123. Kdor stopi brez dovolitve v trdnjavo ali med vojno vobče v kraj, kamor je od vojaškega oblastva 73 dostop prepovedan, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev. § 124. C 1 ) Kdor napravi brez dovolitve skice ali na- riske trdnjav, utrjenih krajev, ladij vojne mornar- nice, zrakoplovov ali vojaških zavodov ali jih foto¬ grafira ali objavi take posnetke, se kaznuje z zaporom. ( 2 ) Poskus se kaznuje. § 125 . Kdor prekrši suvereniteto kraljevine Jugosla¬ vije 1 s tem, da nedopustno izvrši službena dejanja v imenu tuje države ali da pride v območje kralje¬ vine protivno mednarodnemu pravu, se kaznuje z zaporom. 1 Gl. čl. 96. zakona o zrakoplovstvu [n. p. v pri¬ pombi 2 k § 58.]. § 126 . j 1 ) Kdor stori kaj zoper predpise, 1 ki jih je iz¬ dala vlada zaradi zaščite nevtralnosti ob vojni med drugimi državami, se kaznuje z zaporom. ( 2 ) Kdor stori to iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 di¬ narjev. 1 Blanketna določba, ki pride do uporabe šele, če bo naša vlada izdala ob vojni dotične predpise. XIII. poglavje. Kazniva dejanja zoper državno oblastvo. § 127. ( x ) Kdor ovre s silo ali pretnjo, da bo uporabil silo, državnega uslužbenca 1 ali koga, ki je temu 74 prideljen v pomoč, vršiti službeni posel, ali kdor ga primora na isti način, vršiti službeni posel ali ga ne vršiti, se kaznuje s strogim zaporom ali z zaporom. ( 2 ) Če storita to dejanje dve osebi ali če ga stori več oseb v družbi, se kaznuje vsaka s stro- gim zaporom. ( 3 ) Poskus se kaznuje. 1 GL § 14., št. 3. § 128. j 1 ) Kdor prizadene pri dejanju iz § 127. po¬ škodbo telesa ali zdravja iz § 181., odstavka ( x ), 1 ali grdo ravna z državnim uslužbencem ali s po¬ možno osebo 2 ali se spusti v grdo ravnanje z državnim uslužbencem ali s pomožno osebo kakor tudi kdor uničuje ali kvari stvari, ki so predmet ali sredstvo službenega posla, ali se obče spušča v uničevanje ali kvarjenje stvari, se kaznuje z ro¬ bijo ali zatočenjem do petih let, 3 kolikor ne pre¬ haja tako ravnanje v težje kaznivo dejanje. ( 2 ) V posebno težkih primerih se kaznuje sto¬ rilec z robijo ali zatočenjem do desetih let. 1 Izprememba je bila potrebna samo zaradi tega, ker je besedilo § 181. novel. k. z. izpremenjeno; gre pa še vedno za lahke poškodbe. 2 Gl. § 14., št. 3.; pomožne osebe so, kakor v § 127., tiste, ki so državnemu uslužbencu, ki vrši službeni po¬ sel, prideljene v pomoč. 3 Gl. § 131. § 129. Če se zbere več oseb v mnogoto, pa jih pri¬ stojni državni uslužbenec pozove, naj se razidejo, a se ne razidejo, se kaznuje vsakdo, ki ne sluša povelja za razid, z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5.000 dinarjev. 1 .75 1 Gl. § 181. Za «stavke» gl. gl. 18., odst. 2., zak. za¬ ščit. drž. [n. p. v pripombi 1 k § 86.]. § 130. (!) Kdor javno pozivlje na odpor ali neposluš¬ nost proti državnemu ali samoupravnemu oblastvu ali državnemu uslužbencu, vršečemu uradno dolž¬ nost, se kaznuje z zaporom do enega leta. 1 ( 2 ) Kdor izpostavlja oblastva ali državne usluž¬ bence, vršeče uradno dolžnost, posmehu ali pre¬ ziranju, 2 se kaznuje z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5.0CO dinarjev. 3 1 Soroden delikt vsebuje el. 6. zak. zaščit, drž. [n. p. v pripombi 1 k § 36.], vendar ne gre pri njem za javen direktni poziv na odpor, ampak samo za propagando in ustvarjanje neugodnega razpoloženja. 2 Če gre za takšna oblastva ali takšne uslužbence, ki so individualno določeni, je treba uporab¬ ljati § 302., toda samo na predlog [§ 313. novel. kaz. zak.]. V § 130. je zaščiteno državno oblastvo vobče. 8 Gl. § 131. § 131. Kdor stori kakšno dejanje iz §§ 127. do 130., izzvan s protizakonitim ali nepravilnim poslo¬ vanjem državnega uslužbenca, se kaznuje z naj¬ manjšo mero kazni, predpisane za to dejanje, sme se pa tudi oprostiti vsake kazni. 1 1 Tu ni treba, da dokaže obdolženec resničnost svo¬ jih trditev, ampak sodišče mora po službeni dolžnosti vpoštevati izzivanje. Prim. še vzporedno določbo § 303. § 132. Z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev se kaznuje: 1. kdor nosi znake državnega uslužbenca, najsi to ni; 76 2. kdor se izdaja javno ali v protipravnem namenu lažno za državnega uslužbenca; 3. kdor izvrši neupravičeno posel, ki bi ga smel izvršiti samo državni uslužbenec; 4. kdor si prilasti oblast državnega uslužbenca. § 133. j 1 ) Kdor zavaja 3 državnega uslužbenca, sod¬ nika državnega sodišča, razsodišča ali občinskega sodišča, sodnika borznih, upravnih in mednarod¬ nih sodišč ali člane mednarodnih komisij z dari¬ lom ali z obljubo kakšne koristi, da kaj stori, kar nasprotuje zakonu, ali da kaj ne stori, kar je treba po zakonu storiti, ali da kaj trpi, kar nasprotuje zakonu, 2 se kaznuje s strogim zaporom in v de¬ narju do 100.000 dinarjev. ( 2 ) Dano darilo ali dana imovinska korist se odvzame v korist fonda [§ 42.]. 3 1 Beseda «zavaja» pomeni ne le uspešno, marveč tudi uspelo zavajanje. Dejanje iz § 133. je posebna ob¬ lika zavedenja iz § 34.; gl. odi. S. S. B. z dne 1. oktobra 1930., Sl. Pr. št. 186. 2 Ni kazniv, kdor zavaja na to, "da državni uslužbe¬ nec zakonito posluje; pač pa je le-ta tudi v trm primeru kazniv [§§ 384., 387.]. — V uradnem komunikeju mini¬ strstva pravde ob proglasitvi zakona o izpremembah in dopolnitvah itd. fn. p. v pripombi 1 pod glavnim naslo¬ vom] je bilo na kraju pripomnjeno, da je bila od več strani stavljena zahteva, naj se § 133. sploh ukini, č~š, da bi se potem državni uslužbenci bali. da bi jih storilci delikta po § 133. brez strahu ovajali. Ta zahteva pa se po pravici ni vpoštevala. 3 Pristojnost za ta delikt [senat treh sodnikov] je urejena v čl. 6. in 10. zakona o pobijanju zlorab v služ¬ beni dolžnosti [n. p. v pripombi 2 k § 49.]. § 134. Kdor sname, stre ali poškoduje pečat, s kate¬ rim je oblastvo zaprlo ali postavilo pod prepoved 77 kakšno stvar, ali izbriše znak, s katerim je ob- lastvo izrečno obeležilo kakšno stvar, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5.000 dinarjev. XIV. poglavje. Kazniva dejanja zoper pravosodje. § 135. (!) Kdor ve, da se pripravlja izvršitev zločin¬ stva, 1 pa v času, ko je bilo še mogoče, odvrniti to dejanje, tega ne naznani pristojnemu oblastvu, 2 se kaznuje z zaporom, če se zločinstvo poskusi ali izvrši. V posebno težkih primerih se kaznuje z ro¬ bijo do petih let. ( 2 ) Kazen se izreče tudi takrat, kadar je bil storilec, ki je dejanje poskušal ali izvršil, nevra- čunljiv. ( 3 ) Te osebe ni kaznovati, če je storilec posku- šenega ali izvršenega zločinstva s to osebo v so¬ rodu po krvi v premi vrsti ali v stranski vrsti do vštete druge stopnje 3 ali je z njim v zakonu [braku] ali če se je trudila na drug način, pre¬ prečiti izvršitev zločinstva ali odvrniti izid, ko je bilo dejanje poskušeno ali izvršeno, ali če bi pre¬ tila taki osebi zbog take prijave nevarnost za njeno osebnost ali imovino. 4 1 Izvzeta so zločinstva po čl. 1. zak. zaščit, drž. [n. p. v pripombi 1 k § 76,], ker velja zanje čl. 2., odst. 2., na¬ vedenega zakona in ne § 135. 2 Način naznanitve: § 90. k. p. Gl. odi. S. S. B. z dne 1. oktobra 1930., Sl. Pr. št. 186.: Določba § 135. velja le za osebe, ki same niso udeležene na zločinu. 3 Tot gradus, quot generationes. 4 Odst. ( 3 ) ne velja za zločinstva po čl. 1. zak. zaščit. drž. 78 § 136. Kdor zavaja ali nasnavlja javno ali z razšir¬ janjem sestavkov, 1 slik ali objav na izvršitev zlo¬ činstva, izvzemši zločinstva iz §§ 91. do 94., ali kdor sprejme tako nasnavljanje, se kaznuje, če ne prehaja to v težje kaznivo dejanje, z zaporom do treh let ali v denarju do 30.000 dinarjev. 1 Ne: natisnjenih, ker velja sicer čl. 43. ali 44. tisk. zak. § 137. Kdor se ponuja, izvršiti kakšno zločinstvo, ali kdor sprejme tako ponudbo, se kaznuje z zaporom do dveh let ali v denarju do 20.000 dinarjev. 1 1 Navidezne ponudbe, ki jih stori agent provocateur, niso kaznive [§ 34., odst. ( 2 )]. § 138. j 1 ) Če se dogovorijo dve ali več oseb, izvršiti zločinstvo, izvzemši zločinstva iz §§ 91. do 94., se kaznujejo, kolikor ne prehaja tak dogovor v težje kaznivo dejanje, 1 z zaporom do dveh let ali v de¬ narju do 20.000 dinarjev. 2 ( 2 ) Prav tako se kaznujejo tudi osebe, ki se združijo za izvrševanje zločinstev, najsi bi ta v po- edinostih še ne bila določena. 3 ( 3 ) Kaznovati ni onega dogovornika, ki prosto¬ voljno odstopi od dogovora ali poda o tem pravo¬ časno oblastvu ovadbo ali prepreči izvršitev kaz¬ nivega dejanja. 4 1 Gl. § 316., št. 2., novel. k. z. , 2 Tako zvani «komplot». 8 Tako zvana četa [«klapa», «Bande»]. 4 Prav: zločinstva [gl. odst. ( 4 ) in ( 2 )]. 79 § 139 . (!) Kdor ovadi nekemu oblastvu lažno zoper svoje prepričanje, da je določena oseba storila kaznivo dejanje ali da je prekršila svojo službeno dolžnost, z namero, da bi se začelo zoper njo kazensko ali disciplinsko postopanje, 1 se kaznuje s strogim zaporom ali z zaporom. ( 2 ) Če ovadnik prekliče svojo lažno ovadbo pred začetim postopanjem, ga sme sodišče opro¬ stiti vsake kazni. 2 ( 3 ) Na zahtevo obsodi sodišče v vseh primerih obsodbe lažnega ovadnika, da se ob njegovih stro¬ ških objavi sodna sodba. 3 1 Kazensko postopanje ni omejeno na delikte po ka¬ zenskem zakoniku; določba § 13. tu ni uporabna. Disci¬ plinsko postopanje se mora naslanjati na državne ali samoupravne zakone. 2 Gl. pripombo 2 k § 73. 3 V novinah; gl. §§ 281., št. 6., in 332., odst. 2., k. p. § 140 . Kdor ve, da se ni storilo nobeno kaznivo de¬ janje, pa vendarle poda oblastvu lažno ovadbo o takem dejanju, ali kdor se lažno sam obtoži, da je storil kakšno kaznivo dejanje, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 di¬ narjev. § Ml. (!) Kdor onemogoči ali prepreči, da se uvede zoper koga postopanje, ali komu pomaga, da ga ne doseže kazen zaradi njegovega kaznivega de¬ janja ali očuvalno sredstvo, se kaznuje s strogim zaporom do treh let. ( 2 ) Poskus se kaznuje. 80 j L l ( :i ) V posebno težkih primerih se kaznuje sto¬ rilec z robijo do petih let. ( 4 ) Kazen ne sme biti ne po vrsti ne po veli¬ kosti večja od one, ki je zapretena za kaznivo de¬ janje, glede katerega se je ta pomoč izvršila . 1 ( 5 ) Takega pomagača ni kaznovati, če je stori¬ lec kaznivega dejanja z njim v sorodstvu po krvi v premi vrsti ali v stranski vrsti do vštete druge stopnje 2 ali če je z njim v zakonu [braku]. 1 Izjema od § 70., odst. ( 1 ). Za stvarno podpomoč takšne izjeme ni [§ 333., odst. ( 2 ), novel. k. z.]. 2 Gl. pripombo 3 k § 135.; če nastopa sorodnik ali svak kot priča, se ne sme zaprisegah; gl. § 178., št. 1., Kdor oprosti s silo, pretnjo ali zvijačo koga, ki je v priporu, zaporu, obsojenca ali koga dru¬ gega, ki se čuva v zavodu ali je izročen kakšni rodbini 1 po odločbi oblastva, ali mu kako drugače pomaga pobegniti, se kaznuje s strogim zaporom . 2 ( 2 ) Poskus se kaznuje. ( 3 ) Če je storilo to kaznivo dejanje več oseb, pa se ne ve, kdo je posamič kaj storil, se kaznuje vsak udeleženec s strogim zaporom. ( 4 ) Udeleženci, ki so uporabili silo zoper osebe ali stvari, se kaznujejo z robijo do desetih let. 1 N. pr. po §§ 27., 28., 51. do 54. k. z., § 451. k. p. 2 Za paznike in spremljevalce velja vsekakor do¬ ločba § 394. § 143 . (!) Oni, ki so v priporu, zaporu, ki so obsojeni, in druge osebe, ki se čuvajo po odločbi oblastva v kakšnem zavodu 1 ali zaporu, se kaznujejo s strogim zaporom, če se združijo z namero, da bi nasilno prišli v prostost. Če se združijo z isto na- 81 mero, da bi z združenimi močmi napadli uradnike zavoda ali druge uslužbence, katerih nadzoru so izročeni, ali jih primorali s silo ali s pretnjo, da bodo uporabili silo, kaj storiti ali ne storiti ali trpeti, se kaznujejo z robijo do petih let. ( 2 ) Udeleženci, ki so uporabili silo zoper osebe ali stvari, se kaznujejo z robijo do desetih let, če ne prehaja njih ravnanje v težje kaznivo dejanje. 2 1 Prim. § 142. in tam navedeno pripombo 1 . 2 N. pr. usmrtitev po § 167. § 144. (!) Kdor pred sodiščem lažno kaj izpove pod prisego, 1 se kaznuje z robijo do petih let. 2 ( 2 ) Če je priča, izvedenec, prevajalec ali tol¬ mač v kazenskem postopanju lažno prisegel glede koga v njegovo korist ali škodo, 3 se kaznuje z ro¬ bijo do desetih let. ( 3 ) Če je izpovedal krivoprisežnik lažno z na¬ mero, da bi bil obtoženec obsojen na smrt, in se obsodba izvrši, se kaznuje z dosmrtno robijo. 1 Ni razlike, ali je prisega promisoma ali asertorna. 2 Kaj šteje za sodišče, gl. § 148., odst. P); določba § 144., odst. t 1 ), velja tudi za zaslišanje stranke pod prisego v civilnih spornih stvareh; nadalje za zaslišanje pod prisego v nespornih stvareh. Gl. § 148. novel. k. z. 3 Ne velja, če se je to zgodilo v 1 a s t n o korist priče, izvedenca itd. [n. pr. glede generalij]. § 145. 0) S kaznimi iz predpisov § 144. se kaznujejo vse one osebe, ki so z zakonom 1 oproščene pri¬ sege ali so se sklicale na že opravljeno prisego, če so karkoli lažno izpovedale pred sodiščem. ( 2 ) Prisegi je enaka slovesna obljuba, dana na¬ mesto prisege. 2 6 82 1 GL § 178. k. p., § 336. c. pr. r. za Slovenijo in Dal¬ macijo [odnosno § 432. civilnega pravdnega postopnika za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev a dne 13. ju¬ lija 1920., Sl. N. št. 179—LXXV/396, Sl. L. št. 76/12 iz leta 1931.]. 2 Gl. §§ 177., odst. 4., in 381. k. p.; 61. XL. uv. zak. k c. pr. r. za Slovenijo in Dalmacijo [odnosno § 432., odst. ( 4 ), postopnika, navedenega v prednji pripombi *]. § 146. Priča, izvedenec, prevajalec ali tolmač, ki ni prisegel, pa je pred sodiščem 1 lažno pričal, podal lažno izvedensko mnenje, lažno prevajal ali tol¬ mačil, se kaznuje s strogim zaporom in z izgubo častnih pravic. 2 1 Gl. § 148. novel. k. z.; sem šteje torej nezaprise- žena izpovedba v nespornem postopku. 2 Ne šteje sem nezapriseženo zaslišanje strank v do¬ kazne svrhe v spornih stvareh; za takšne lažne iz¬ povedbe strank kazenskopravne sankcije ni. § 147. (!) Če osebe, omenjene v § 144., 1 prekličejo svoje lažne izpovedbe, preden se izreče 2 sodna odločba o dotični stvari, se kaznujejo, ako so sto¬ rile to iz lastnega nagiba, z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev; ako pa se stori to v zvezi z drugimi razmerami, se kaznujejo z zaporom. ( 2 ) Če ni bilo zbog tega za nikogar ne škode ne posledic, sme sodišče omiliti kazen po svobodni oceni ali oprostiti storilca vsake kazni. 1 V civilnopravdnih stvareh tudi stranke, vendar le, če so pod prisego izpovedale; za vse druge osebe velja § 147. vobče, torej ne glede na to, ali so izpovedale pod prisego ali brez prisege in ali so storile to v spornem ali nespornem postopku. 83 3 Ne gre za objavo sodne odločbe; quaestio facti je, kaj naj velja za «sodno odločbo», vendar gre za ne¬ posredno odločbo na isti sodni stopnji § 148 . (*) Pi’edpisi §§ 144. do 147. se uporabljajo tudi pri postopanju pred upravnimi, borznimi sodišči, razsodišči in drugimi sodišči in pred inozemskimi ali mednarodnimi sodišči ali mednarodnimi komi¬ sijami. ( 2 ) Lažne izpovedbe pred upravnimi oblastvi 1 se kaznujejo z zaporom. 2 3 1 Prejšnje besede: «in v nespornem postopanju^ so bile s št. 12. v čl. 1. zakona o izpremembah in dopol¬ nitvah itd. [n. p. v pripombi 1 pod glavnim naslovom] črtane, ker so izpovedbe v nespornem postopku za pra¬ vice poedincev prav tako važne kot v spornem postopku, tako da kriminalno-politično pač ne kaže delati razlike. 2 Po § 46., odst. ( 6 ), izvršilnega postopnika z dne 9. julija 1930., Sl. N. št. 165-LXII/364, Sl. L. št. 148/28 iz leta 1931., sme državno pravobranilstvo predlagati opravo razodetne prisege v administrativnem postopku zaradi poplačila davkov. Ker se prisega opravi pred sre- skim sodiščem, zadene krivoprisežnika kazen po § 144. Prav tako po § 47. i. r. za Slovenijo in Dalmacijo. 3 Tudi po zakonu o občnem upravnem postopku z dne 9. novembra 1930., Sl. N. št. 271-XCIII/571, Sl. L. št. 26/4 iz leta 1931. [gl. § 94.] je mogoče, da pride do zaprisege prič, pa tudi do slovesne obljube namesto pri¬ sege. Lažne zaprisege takšnih prič se kaznujejo po odst. ( 2 ) § 148. Isto velja za izvedence [§ 96. navedenega zakona], tudi, če so zapriseženi [§ 99. navedenega za¬ kona]. § 149 . Kdor objavi brez dovolitve pristojnega sodnika po tisku potek sodnega postopka in sodbo, izr- rečeno zoper mlajšega maloletnika, ali objavi zoper dovolitev maloletnikovo ime celotno ali tako, da se da sklepati, na koga se to nanaša, 1 se 6 * 84 kaznuje z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5.000 dinarjev. 2 1 Gl. §§ 223. do 226. in 445. k. p. 2 Gl. dejanski stan prestopka po čl. 66., t. 1., tisk. zak., ki je v pogledu postopka zoper mlajše malolet- nike derogiran po določbi § 149. [arg. čl. 6., odst. t 1 ), št. 2., uv. zak. kaz. zak.]. § 150. Osebe, ki jim je dovoljeno, prisostvovati raz¬ pravi, za katero je javnost izključena, 1 se kaznu¬ jejo, če objavijo ali priobčijo 2 komu zoper sodno rešitev to, kar so zvedele na razpravi kot tajnost, a zahteva korist državne varnosti, da ostane to še nadalje tajno, z zaporom do enega leta ali v de¬ narju do 10.000 dinarjev. 1 Gl. §§ 223. do 226. k. p.; § 174. c. pr. r. za Slove¬ nijo in Dalmacijo; § 238. civilnega pravdnega postopnika, navedenega v pripombi 1 k § 145. 2 Po čl. 67., št. 1., tisk zak. je zapretena težja kazen, če gre za natisnjena poročila iz kazenske razprave o de¬ janjih veleizdaje [§§ 91. do 93.] ali izdajstva države [«iz- daja otadžbine» = § 94.], glede katere je bila javnost iz¬ ključena. Po § 150. pa so kaznive objave ali priobčitve, če niso bile storjene po tiskovini. § 151. Kdor objavi brez dovolitve po tisku obtožnico ali zbrani dokazni material v kazenskem posto¬ panju, preden se to objavi na glavni razpravi, ali kdor objavi na ta način vsebino glavne razprave, za katero je javnost izključena, ali objavi, 2 kako so glasovali poedini sodniki, se kaznuje z zaporom do treh mesecev in v denarju do 3.000 dinarjev. 3 1 Izpremenjena je prvotna redakcijska napaka «pri- bavi» v «pribrani» [t. j. slovenski «zbrani»; prim. § 400., odst. 3., k. p.]. 2 Če ni natisnjena, ni kaznivosti. 85 3 Če gre za maloletnike, velja lex specialis po § 149. Gl. tudi dejanske stane prestopkov po čl. 66., št. 1. in 4., in čl. 67., št. 2., tisk. zak., ki so, kolikor se krijejo z do¬ ločbami § 151., derogirami in to tudi glede penalizacije. [Prim. pripombo 2 k § 149.] § 152. Z zaporom do treh mesecev se kaznuje: 1. kdor protipravno uniči ali odstrani 1 ali za¬ menja kakšnega mrliča, tako da ga ni mogoče pre¬ gledati; 2 2. kdor na zahtevo oblastva 3 ne pove, kje je tak mrlič, dasi to ve. 1 Prim. pravilnik o pokopavanju, izkopavanju in pre¬ našanju mrličev z dne 4. novembra 1930., Sl. N. št. 268— XCII/568, Sl. L. št. 50/7 iz leta 1931. 2 Gl. §§ 193. do 196. k. p. 3 Gl. § 89., odst. 3., k. p. § 153. Z zaporom do treh mesecev ali v denarju do 3000 dinarjev se kaznuje, kdor je z zakonom po¬ zvan, ogledovati mrliče, če po ogledu ne sporoči oblastvu sumnih primerov, v katerih se osnovano smatra, da je bila provzročena. smrt s kaznivim dejanjem. XV. poglavje. Kazniva dejanja zoper javni mir in red. § 154. j 1 ) Vsak udeleženec mnogote 1 ljudi, ki se zbere in stori s skupnimi močmi nasilje osebam ali po¬ škoduje ali opleni tuje stvari, se kaznuje s strogim zaporom. ( 2 ) Vsi udeleženci mnogote. ki so posamezno storili nasilje osebam ali so poškodovali ali ople¬ nili stvari, se kaznujejo z robijo do desetih let. 86 1 Prim. glede pojma mnogote §§ 117. in 129., gl. pa tudi § 121. k. p. § 155 . Kdorkoli provzroči pri mnogih osebah strah s pretnjo občenevarnega zločinstva, 1 se kaznuje s strogim zaporom do dveh let. 1 Isti izraz v § 330. novel. k. z.; razlika je v tem, da gre tam za izsiljevanje, tu — v § 155. — pa je provzro- čitev strahu, ki mora resnično nastati, sama sebi namen. Glede pojma «občenevarnega zločinstva^ prim. v § 203. našteta zločinstva. § 156. (!) Kdor provzroči z neosnovanim klicanjem na pomoč, z zlorabo znaka za silo ali temu podob¬ nim strah pri večjem številu oseb ali gnečo ljudi ali prihod policije, gasilcev ali vojske, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5.000 dinarjev. ( 2 ) Z isto kaznijo se kaznuje tudi, kdor raznese javno ali po tisku lažno govorico zoper sv.oje pre¬ pričanje ali če ni osnovanega razloga, da bi jo smatral za resnično, toda utegne taka govorica pro- vzročiti občno ogorčenost ali občen strah ali ne¬ varnost za javni mir in občni red. 1 1 Gl. soroden delikt po čl. 46. tisk. zak. [ki pa v tem pogledu ni derogiran]. § 157 . Kdor prikazuje javno ali z razširjanjem spisov lažno imovinske, zdravstvene ali druge razmere v tujih državah zato, da bi organiziral, provzroči! ali podpiral izseljevanje iz kraljevine Jugoslavije, se kaznuje s strogim zaporom in v denarju. 1 1 Derogirana je določba o kaznivosti nabiranja oseb, ki se naj izselijo, po § 35., t. b), zakona o izseljevanju z dne 30. decembra 1921., Sl. N. št. 39—VI iz leta 1922., Ur. L. št. 50/21 iz leta 1922. 87 § 158. Kdor preživi čas iz delomrznosti 1 tako, da se potepa, vlačugari, da berači ali se profesionalno bavi 2 z igrami na slepo srečo, se kaznuje z za¬ porom do enega leta [§ 52.]. 1 Določbe iz odst. 1. do 3. čl. 12. zak. zašč. drž. [n. p. v pripombi 1 k § 36.] vkljub čl. 24. navedenega zakona ne morejo več veljati, ker velja po čl. 6., odst, 2., uv. zak. kaz. zak. občni del kazenskega zakonika s § 52., ki je v nasprotju z odredbami o «stranski kazni» od¬ dajanja v prisilno delavnico. Gl. pripombo 1 k § 52. 2 Obstoji realni stek z deliktom po § 362. V čl. 12. zak. zaščit, drž. je bilo govora o «razuzdanem življenju», a ne o «profesionalnem bavljenju z igrami na slepo srečox § 159. Kdor napoti svojega otroka ali otroka, ki je pod njegovim nadzorstvom, beračit, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev. § 160. Kdor napravi ali proda brez zahteve osebe, ki je za to upravičena, ključ za tujo ključanico ali kdor napravi ali odstopi ponarejeni ključ [od¬ pirač] osebi, ki nima za to nobene opravičene po¬ trebe, pa je mogel misliti, da se namerja storiti s tem kaznivo dejanje, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev in v denarju do 5.000 dinarjev. § 161. Člani društva, 1 čigar ustroj ali namen bi na¬ sprotovala odredbam kazenskih ali vojaških za¬ konov, se kaznujejo, kolikor ne prehaja tako zdru¬ ževanje v težje kaznivo dejanje, 2 z zaporom do dveh let ali v denarju do 20.000 dinarjev. 1 O pojmu, osnavljanju itd. gl. zakon o društvih, sho¬ dih in posvetih z dne 18. septembra 1931., Sl. N. št. 255— LXXI/466., Sl. L. št. 403/fO. Za «politične stranke» velia čl. 7., odnosno 8. zak. zaščit, drž. [n. p. v pripombi 1 k § 36.], ki sta sicer deloma razveljavljena, pa obsezata prestopke, spadajoče v pristomost sodišč. Subsidiarno velja za društva, politične stranke, shode in posvete § 36. zakona o društvih itd., ki navaja delikte, ki se kaz¬ nujejo po občnih upravnih oblastvih prve stopnje. 2 Gl. § 113., odst. ( 2 ); čl. 1., t. 2., zak. zaščit, drž. [n. p. v pripombi 1 k § 36.]. § 162. Kdor javno preklinja Boga ali vero, priznano z zakonom, 1 ali javno smeši obrede ali običaje bogočastja, se kaznuje z zaporom do enega leta. 1 S tiskom storjeno omalovaževanje ali žalitev vere spada pod čl. 50. tisk. zak. Gl. tudi čl. 11., odst. 3., ust. § 163. Kdor prepreči ali vznemiri bogočastje ali oprav¬ ljanje obredov priznanih ver 1 ali oskruni ali iz¬ postavi posmehu ali preziranju ikone ali druge svetniške slike in kipe ali druge stvari, ki so na¬ menjene službi božji, v času, ko služijo te stvari za rabo po svoji namembi, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev. 1 Gl. čl. 11., odst. 3., ust. § 164. (!) Kdor prepreči ali razžene s silo ali s pret- njo, da bo uporabil silo, ali s pretnjo, da bo storil zločinstvo ali prestopek, neprepovedane 1 shode, sprevode ali podobne manifestacije, 2 se kaznuje z zaporom ali v denarju do 50.000 dinarjev, ( 2 ) Prav tako se kaznuje, kdor stori pri nepre- povedanih shodih, sprevodih ali podobnih mani- 89 festacijah nasilje z namero, da bi razgnal shod, sprevod ali manifestacijo. 1 Gl. §§ 21. nasl. zakona o društvih itd. [n. p. v pri¬ pombi 1 k § 161.]. 2 Prim. čl. 9. zak. zaščit, drž. In. p. v pripombi 1 k § 36.], ki pa je razveljavljen, kolikor se protivi odred¬ bam zakona o društvih itd. § 165 . Kdor javno na shodih ali na javnih krajih 1 draži 2 del ljudstva zoper drugega ali en družabni sloj zoper drugega in izziva s tem verski ali ple¬ menski razdor ali razdor med družabnimi sloji, se kaznuje z zaporom ali v denarju. 1 Prim. čl. 11., zadnji odst., ust. 2 Za podobna dejanja, storjena s tiskom, pri. čl. 47. tisk. zak., ki pa je deloma derogiren po čl. 5. zak. zaščit, drž. [n. p. v pripombi 1 k § 36.]. Določba § 165. velja za javne shode in: javne kraje. § 166 . Kdor se z uživanjem močnih pijač ali opojil naklepoma ali iz malomarnosti tako upijani, da postane nevračunljiv, 1 in stori v takem stanju kaz¬ nivo dejanje, ki se preganja po službeni dolžnosti, se kaznuje zbog same te pijanosti z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev. 2 1 Zmanjšana nevračunljivost ne zadostuie; storilec se kaznuje za storjeno dejanje po § 22., odst. ( 2 ). 2 Pod pogoji § 55. se ukrene zabrana obiskovanja krčem. XVI. poglavje. Kazniva dejanja zoper življenje in telo. § 167 . ( J ) Z dosmrtno robijo ali robijo najmanj dese¬ tih let se kaznuje, kdor drugega usmrti. 90 ( 2 ) S smrtjo ali dosmrtno robijo se kaznuje: 1. kdor drugega usmrti po zrelem preudarku; 2. kdor drugega usmrti s strupom ali na srep [okruten] način; 3. kdor drugega usmrti na način, s katerim je ogroženo življenje več oseb; 4. kdor drugega usmrti iz koristoljubja ali zato, da izvrši ali prikrije drugo zločinstvo; ali 5. kdor je v povratku [§ 76, odstavek ( 1 )], ker je koga usmrtil po odstavku j 1 ) tega paragrafa. 1 ( 3 ) Zaradi poskusa usmrtitve 2 iz odstavka C 1 ) tega paragrafa se kazn uje storilec z robijo najmanj treh let, zaradi poskusa dejanja iz odstavka ( 2 ) pa z robijo najmanj sedmih let. ( 4 ) Kdor drugega na mah ubije, ker ga je spra¬ vil ubiti brez njegove krivde v močno razdraže¬ nost z napadom ali velikimi žalitvami, 3 se kaznuje z robijo ali zatočenjem do desetih let. 1 Samo po sebi se razume, da velja isto, če je bila predidoča usmrtitev kaznovana po odst. ( 2 ). 2 Za poskus usmrtitve [kateremu so izenačena tudi že pripravljalna dejanja], ki velja kateremukoli oblastve¬ nemu organu, gl. čl. 1., št. 7., zali. zaščit, drž., je kazen smrt ali robija do 20 let. 3 Velika žalitev ni samo kaznivo dejanje po §§ 297. nasl., ampak je lahko tudi prešuštvo in podobno. Gl. odločbo S. S. B. z dne 28. februarja 1930., Mjes:. 1930., str. 457: Poskus usmrtitve je kazniv maksimalno z robijo 20 let [§ 37.]; § 32. se ne uporablja, ker določa § 167. posebno kazen za poskus. § 168. (!) Kdor koga usmrti na njegovo izrečno in resno zahtevo ali prošnjo, se kaznuje z zatočenjem do petih let ali z zaporom. 91 ( 2 ) Če je tako usmrtil to osebo iz usmiljenja z njegovim bednim stanjem, se kaznuje storilec z zaporom do treh let. § 169. (!) Kdor zavede koga do samomora 1 ali mu pomaga, izvršiti samomor, se kaznuje, če se samo¬ mor izvrši, s strogim zaporom, če pa ostane pri poskusu, z zaporom. ( 2 ) Kdor uporabi pri tem samomoru zoper za- vedenca nevarna ali jako težka predstavljanja, da bi ga zavedel do samomora, se kaznuje z robijo do desetih let. ( 3 ) Če je bil zavedenec v stanju nevračunlji- vosti, 2 otrok 3 ali mlajši maloletnik, 4 se kaznuje storilec po § 167. 1 Tudi «ameriški dvoboj», ki je vedel do samo¬ mora duelanta fki je potegnil črno kroglo], spada semkaj. 2 Gl. § 22., odst. (!). 3 Do izpolnjenega 14. leta: § 14., št. 1. 4 Od pričetega 15. do izpolnjenega 17. leta: § 14., št. 1. Ni razlike, ali je mlajši maloletnik še «nezrel» [§ 27.] ali že «zrel» [§ 28.]. § 170. (!) Mati, ki usmrti svojega otroka za poroda ali neposredno po porodu ali dokler traja ona motnja, ki jo provzroča pri porodnici porod, se kaznuje, če je otrok zakonski, s strogim zaporom, če pa je otrok nezakonski, z zaporom. ( 2 ) V posebno lahkih primerih 1 sme sodišče omiliti kazen po svobodni oceni. 1 Po § 196. k. p. se mora pri raztelesenju trupla novorojenega deteta ugotoviti, ali je bilo dete donošeno in za življenje sposobno. 92 § 171 . ( J ) Noseča žena, ki sama odpravi svoj plod ali dopusti drugemu, da ji to stori, se kaznuje z zapo¬ rom do treh let. ( 2 ) V posebno lahkih primerih sme sodišče omiliti kazen po svobodni oceni, nezakonsko mater pa, če je sama odpravila plod, tudi oprostiti vsake kazni. § 172 . (!) Kdor da noseči ženi na njeno zahtevo ali z njenim pristankom sredstvo ali stori, da plod odpravi, se kaznuje s strogim zaporom. ( 2 ) Če stori to zdravnik, lekarnar, babica 1 ali kdo, ki vrši to za nagrado, se kaznuje z robijo do petih let. ( 3 ) Zdravnik ali babica se kaznuje z zaporom do enega leta tudi, če že započeto odpravljanje ploda dovrši ter o tem ne obvesti pristojnega ob- lastva 2 v treh dneh. 1 Gl. predpise pravilnika za babice z dne 27. febru¬ arja 1924., Sl. N. št. 130—XXVIII, Ur. L. št. 187/57; na- dalie predpise § 5. pravilnika o priiavPaniu dovršitve začetega splava z dne 16. anrila 1930., Sl. N. št. 105— XXXIX/221, Sl. L. št. 185/29. 2 Obvestilo pošlje sreskemu zdravniku ali mestnemu fiziku v zapečateni ovojnici «strogo zaupno»; gl. drugi pravilnik v prednji pripombi 1 . § 173 . C 1 ) Kdor da noseči ženi sredstvo za odpravo ploda ali ga sam uporabi proti njej, toda brez njene volje, in gre plod od nje, se kaznuje z robijo do petih let. ( 2 ) Če žena zbog tega umre, se kaznuje storilec z robijo najmanj petih let . 1 93 ( 3 ) Kaznovati ni zdravnika, ki pravilno pro- vzroči noseči ženi ob predhodni prijavi oblastvu in po zdravniškem komisijskem mnenju prekinitev nosečnosti ali odpravi plod, da ji reši življenje ali odvrne neizogibno nevarnost 2 za njeno zdravje, če to na noben drug način ni mogoče. ( 4 ) O ustanovitvi zdravniške komisije izda mini¬ strstvo za narodno zdravje posebno uredbo . 3 1 GL § 17. 2 Od splošnega pojma stanja skrajne sile po § 25. se razlikuje primer odst. ( 3 ) v § 173., da je treba tam «ne- odklonljive n e z a k r i v 1 j e n e» nevarnosti. V obeh primerih je zaščitena pravna dobrina zdravja. 3 Gl. uredbo o sestavi zdravniške komisije v zmislu § 173. z dne 16. aprila 1930., Sl. N. št. 105—XXXIX/217, Sl. L. št. 187/30. Voboe tvorijo komisijo trije zdravniki: predsednik: najbližji državni, banovinski ali občinski zdravnik, člana: zdravnik, ki pacijentko zdravi in pre¬ kinitev predlaga, in pa tretji zdravnik ginekolog ali specialist za pacijentkino bolezen. § 174 . Kdor objavlja javno ali po tisku 1 oglas, s ka¬ terim prikrito ali očitno ponuja, javno razlaga ali hvali izvestna sredstva ali orodje za odpravo ploda ali ponuja za to svoje ali tuje usluge, se kaznuje s strogim zaporom do enega leta. 1 S tem so derogirane določbe čl. 49., odst. 3., tisk. zak., kolikor gre tam za objavljanje ali ponujanje s ti¬ skom antikoncepcionalnih ali abortivnih sredstev [arg. čl. 6., odst. I 1 ), št. 2., uv. zak. kaz. zak.]. § 175 . (!) Kdor spravi drugega v smrtno nevarnost, pa ga zapusti brez vsake pomoči, se kaznuje s strogim zaporom. ( 2 ) Če izgubi oni, ki je bil spravljen v tako nevarnost, zaradi tega življenje ali je težko po- 94 škodovan [§§ 178. in 179.] ali se mu s tem zdravje trajno okvari, se kaznuje storilec z robijo do dese¬ tih let. 1 1 Gl. § 17. § 176. 0) Kdor zapusti onemoglo osebo, ki mu je za¬ upana ali za katero je sicer dolžan skrbeti, ali jo pusti brez pomoči v razmerah, ki so nevarne za življenje ali zdravje, se kaznuje z robijo do petih let. ( 2 ) Če je zapuščena oseba zbog tega izgubila življenje ali bila težko poškodovana [§§ 178. in 179.] ali se ji je s tem zdravje trajno okvarilo, se kaznuje storilec z robijo do petnajstih let 1 ( :i ) Kdor stori to iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom. 1 Gl. § 17. § 177. ( J ) Kdor drugega usmrti iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do treh let. ( 2 ) Če je mogel storilec vnaprej vedeti za smrt ali je moral biti po svojem poklicu ali poslu paz¬ ljiv, 1 se kaznuje s strogim zaporom najmanj enega leta. 2 1 Gl. enako besedilo v § 182., odst. ( 2 ) [^profesio¬ nalna malomarnost»]. 2 Prim. § 263. [glede zdravnikov]. § 178. ( J ) Kdor drugega telesno poškoduje ali mu okvari zdravje, 1 se kaznuje z robijo ali zatočenjem do osmih let: 1. če ostane poškodovani ali oboleli zaradi tega trajno nesposoben za delo ali umobolen; 95 2. če je bila zaradi te poškodbe telesa ali zdravja nevarnost za poškodovančevo življenje; 3. če je ostal poškodovancev obraz zaradi tega trajno skažen; 4. če je važen del telesa uničen ali trajno skažen ali poškodovančevo zdravje trajno in v znatni meri okvarjeno. ( 2 ) Če poškodovanec za tako poškodbo umre, se kaznuje storilec z robijo do dvanajstih let. 2 1 Način ugotavljanja poškodb ali okvar je določen v §§ 197. in 198. k, p. 2 Gl. § 17. Prim. odi. S. S. B. z dne 3. decembra 1930. v Sl. Pr. št. 189.: Ako je iz storilčevega naklepnega de¬ janja, usmerjenega na telesno poškodbo, nastala težja posledica, je izreči v zmislu § 17. strožjo kazen, če se mora pripisati nastala posledica storilčevi malomarnosti. § 179. j 1 ) Kdor drugega tako poškoduje, da se mu manj važen del telesa uniči ali da postane trajno slabši, 1 kot je bil prej, se kaznuje z robijo ali za- točenjem do treh let. ( 2 ) Če poškodovanec za tako poškodbo umre, se kaznuje storilec z robijo do desetih let. 2 1 Gl. pripombo 1 k § 178. 2 Gl. § 17. Prim. odi. S. S. B. z dne 3. decembra 1930. v Sl. Pr. št. 189. v pripombi 2 k § 178. § 180. j 1 ) Za vsako drugo poškodbo težkega značaja, manjšo od one iz §§ 178. in 179.Z se kaznuje storilec z zaporom do enega leta ali v denarju do' 10.000 di¬ narjev. ( 2 ) Če je takšna poškodba 2 provzročena z nožem ali smrtonosnim orodjem ali vobce, s sredstvom, spo¬ sobnim, da telo težko poškoduje ali zdravje težko ' 96 okvari, se kaznuje storilec s strogim zaporom najmanj šestih mesecev . s 4 1 Vendar mora biti poškodba z medicinskega sta¬ lišča še vedno težkega značaja. Zdravnik-izvedenec odda mnenje in ga utemelji tako, da sodnika prepriča. 2 Prejšnja razlaga določbe, ki je takisto stala v § 180., da gre eventualno tudi za poškodbe lahkega zna¬ čaja, je sedaj onemogočena. 3 Če je dejanje ostalo pri poskusu, tako da sploh ni bilo poškodbe, se uporabljajo predpisi § 248. 4 GL odi. S. S. B. z dne 23. septembra 1980., Sl. Pr. št. 183.: Pri nožu in drugem smrtonosnem orodju sodišču ni treba preiskovati, ali je sposobnost, da telo težko poškoduje, podana, pač pa more [prav: mora!] to storiti pri «drugih sredstvih.» [Kriminalizirana je uporaba ne¬ varnega orodja.] § 181 . ( J ) Za poškodbo lahkega značaja se kaznuje sto¬ rilec z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5.000 dinarjev. 1 ( 2 ) Če je takšna poškodba provzročena z nožem ali smrtonosnim orodjem ali vobče s sredstvom, spo¬ sobnim, da telo težko poškoduje ali zdravje težkd okvari, se kaznuje storilec s strogim zaporom do enega leta? ( 3 ) Za dejanje iz odstavka . j 1 ) sme sodišče sto¬ rilca oprostiti vsake kazni, če je bil brez svoje krivde izzvan s poškodovančevim sirovim ali nevljudnim ravnanjem . 3 1 Ta odstavek je analogon k odst. ( 4 ) v § 180. novel, k. z.; gl. tudi analogno pripombo 1 k § 180. Zaradi tega dejanja se prične preganjanje na poškodovancev predlog [§ 186. novel. k. z.]. 2 Ta odstavek je analogon k odst. ( 2 ) v § 180. novel, k. z. Kazen je tu določena tako, da spada ta delikt v pri¬ stojnost sreskega sodišča. 8 Gl. pripombo 3 k § 180., vendar odst. ( 3 ) v § 181. novel. k. z. ni uporabljiv pri deliktu po § 248.; le-ta ob- 97 seza pač tudi primere poskusa poškodbe težkega zna¬ čaja iz § 180. novel. k. z. § 182. (!) Zaradi poškodbe iz §§ 178. in 179. se kaz¬ nuje storilec, če se je storila iz malomarnosti, z zaporom do enega leta. ( 2 ) Če je storilec po svojem poklicu ali poslu dolžan, biti pazljiv, se kaznuje z zaporom najmanj šestih mesecev. 1 ( 3 ) Če poškodovanec za tako poškodbo umre, se kaznuje storilec po § 177. 2 1 Enako besedilo v § 177., odst. ( 2 ) [«profesionalna malomarnost»]; prim. § 263. [glede zdravnikov]. 2 Tu ni govora o odgovornosti po § 17., ampak po drugem primeru § 16., odst. ( 2 ). § 183. (!) Zaradi poškodbe iz §§ 180, in 181. se kaz¬ nuje 1 storilec, če se je storila iz malomarnosti, z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5.000 dinarjev. ( 2 ) Zaradi poškodbe iz § 180., odstavka ( 2 ), in § 181., odstavka ( 2 ) 2 se kaznuje storilec, če se je storila iz malomarnosti in je bil po svojem poklicu ali poslu dolžan, biti pazljiv, z zaporom do enega leta. 3 1 Na poškodovancev predlog: § 186. 2 Izpremembe citatov so bile potrebne zbog noveli¬ ranega besedila §§ 180. in 181. 3 Gl. pripombo 1 k § 182. § 184. j 1 ) Kdor se udeleži tepeža, 1 pri katerem je kdo usmrčen, se kaznuje zbog same te udeležbe s stro¬ gim zaporom. 7 t 98 ( 2 ) Kdor se udeleži tepeža, 1 pri katerem je storjena komu kakšna izmed poškodb iz §§ 178. in 179., se kaznuje zbog same te udeležbe z za¬ porom do dveh let. ( s ) Kdor se udeleži tepeža, 1 pri katerem je storjena komu kakšna izmed poškodb iz §§ 180. in 181., se kaznuje zbog same te udeležbe z za¬ porom do šestih mesecev ali v denarju do 5.000 dinarjev. ( 4 ) Te kazni se uporabljajo samo, če se ne da ugotoviti, kdo je provzročil smrt ali prizadel ome¬ njene poškodbe. 2 1 Delictum sui generis, ne pa sostorilstvo, nasnova ali pomoč. 2 Dokaza, da je udeležba prešla v lotenje, ni treba. Udeležba mora biti vselej naklepoma storjena. Gl. odi. S. S. B. z dne 25. februarja 1931., Sl. Pr. št. 197.: Po § 184. je odgovoren vsakdo, ki se udeleži tepeža med vsaj tremi ali več osebami, pri katerem je prizadejana v tem para¬ grafu navedena poškodba. § 185. (!) Kdor priganja koga, ki je v njegovi službi, pod njegovim skrbstvom ali nadzorom ali ki je drugače zavisen od njega, zlasti če je maloleten ali onemogel, na pretirano telesno ali duševno delo, pa nastopijo zaradi tega škodljive posledice za telo ali zdravje te osebe, se kaznuje z zaporom do dveh let ali v denarju do 20.000 dinarjev; če pa stori to iz koristoljubja ali iz zlobnosti, se kaznuje s strogim zaporom. ( 2 ) Ce bi bilo zdravje te osebe zbog takega rav¬ nanja z njo težko okvarjeno, se kaznuje storilec z robijo do petih let. 1 i Gl. § 17. 99 § 186. Zaradi dejanj iz § 181., odstavka f 1 ), 1 in § 183. se započne pregon samo na poškodovancev pred¬ log. 2 1 Izprememba ustreza noveliranemu besedilu § 181. 2 Gl. § 85. XVII. poglavje. Kazniva dejanja zoper občno varnost ljudi in imovine. § 187. Kdor stori požig [požar] na tuji 1 imovini, se kaznuje z robijo do petih let ali s strogim za¬ porom. 2 1 Za požig lastne storilčeve imovine [e.Industrie- brand»] gl. določbe o zavarovanjski prevari v § 340. Toda gl. tudi § 188. 2 Prostovoljna odvrnitev zlih posledic [pač samo pri poskušenem dejanju] utegne vesti do omilitve kazni po svobodni oceni, v posebno lahkih primerih do oprostitve od obtožbe [§ 202.]. § 188. Z robijo do dvajsetih let se kaznuje: 1. kdor provzroči s požigom svoje ali tuje imo¬ vine nevarnost za življenje kakšne osebe ali nevar¬ nost v velikem obsegu za tujo i movino; 2. če je kakšna oseba zbog požiga izgubila živ¬ ljenje ali je bila težko poškodovana [§§ 178. in 179.], a je mogel storilec za to vedeti vnaprej. 12 1 Dejanje je delictum sui generis; v št. 2. ni govora o preterintencionalni posledici, zato stoji: «a je mogel storilec za to vedeti vnaprej*. 2 Gl. pripombo 2 k § 187. 7 * 100 § 189. S smrtjo, dosmrtno robijo ali robijo najmanj desetih let se kaznuje: 1. kdor provzroči s požigom svoje ali tuje imo- vine nevarnost za življenje več 1 oseb; 2. če je izgubilo zbog požiga več 1 oseb življenje ali so bile težko poškodovane [§§ 178. in 179.], a je mogel storilec za to vedeti vnaprej. 2 1 Razlika od dejanja po § 188. tiči v številu ogro¬ ženih oseb. 2 Gl. pripombo 2 k § 187. § 190. j 1 ) Kdor provzroči iz malomarnosti požig na tuji imovini in spravi s tem v nevarnost življenje kakšne osebe ali spravi v nevarnost tujo imovino v velikem obsegu, se kaznuje z zaporom do dveh let ali v denarju do 20.000 dinarjev. ( 2 ) Če je kakšna oseba zbog tega izgubila živ¬ ljenje ali je bila težko poškodovana [§§ 178. in 179.], se kaznuje storilec s strogim zaporom naj¬ manj treh mesecev. 1 ( 3 ) Če je zbog tega več oseb izgubilo življenje ali so bile težko poškodovane [§§ 178. in 179.], se kaznuje storilec s strogim zaporom najmanj enega leta. 2 1 Ne gre za odgovornost po § 17., ampak po § 16., odst. ( 2 ). 2 Gl. pripombo 2 k § 187. [z dodatkom, da tu ne more biti govora o poskusu]. § 191. (!) Kdor provzroči z razpočno snovjo 1 nevar¬ nost za življenje kakšne osebe ali nevarnost v več- 101 jem obsegu za tujo imovino, se kaznuje z robijo do desetih let. ( 2 ) Če je provzročil storilec s tem nevarnost za življenje več ljudi, se kaznuje z robijo najmanj treh let. ( 3 ) Če je kakšna oseba zbog tega izgubila živ¬ ljenje ali je bila težko poškodovana [§§ 178. in 179.] in je mogel storilec za to vedeti vnaprej, 2 se kaznuje z robijo najmanj petih let; če pa je iz¬ gubilo življenje več oseb ali so bile težko poškodo¬ vane [§§ 178. in 179.] in je mogel storilec za to vedeti vnaprej, 2 se kaznuje s smrtjo ali dosmrtno robijo ali z robijo najmanj desetih let. 3 4 1 Prim. čl. 13. do 15. zak. zaščit, drž. [n. p. v pri¬ pombi 1 k § 36.]. 2 Gl. pripombo 1 k § 188. 3 Za vse primere iz § 191. [kakor tudi za primere iz čl. 13. zak. zašč. drž.] — pristojnost državnega sodišča. 4 Tudi tu veljajo določbe § 202. § 192. j 1 ) Kdor provzroči z razpočno snovjo 1 iz malo¬ marnosti nevarnost za življenje kakšne osebe ali nevarnost v večjem obsegu za tujo imovino, se kaznuje z zaporom najmanj enega meseca. ( 2 ) Če je spravil storilec s tem v nevarnost živ¬ ljenje več oseb, se kaznuje s strogim zaporom. ( 3 ) Če je kakšna oseba zbog tega izgubila živ¬ ljenje ali je bila težko poškodovana [§§ 178. in 179.], se kaznuje storilec s strogim zaporom naj¬ manj enega leta; če pa je izgubilo življenje več oseb ali so bile težko poškodovane [§§ 178. in 179.], 2 se kaznuje storilec s strogim zaporom naj¬ manj dveh let. 3 102 1 Prim. ČL 13. do 15. zak. zaščit, drž. [n. p. v pri¬ pombi 1 k § 36.]. 2 Gl. pripombo 1 k § 190. 3 Gl. določbe § 202. § 193 . Kdor napravlja razpočne snovi ali priprave ali orodje, potrebno za njih napravljanje, ali daje navodila, kako se napravljajo, jih nabavlja, hrani ali izroča komu drugemu, najsi ve in mora sma¬ trati, da so namenjene za uporabo zaradi izvršitve kakšnega zločinstva, 1 se kaznuje z robijo do petih let ali s strogim zaporom najmanj treh mesecev. 2 1 Prim. čl. 13. zak. zaščit, drž. [n. p. v pripombi 1 k § 36.]; dejanje po tem členu utegne preiti v zločinstvo po čl. 1., št. 6., zak. zaščit, drž. ČL 13. navedenega zakona ni derogiran [§ 24. zak. zaščit, drž.]; razlika med njim in § 193. je ta, da gre pri drugih primerih za zaščito splošne varnosti ljudi in imovine, pri prvih pa za za¬ ščito «javne varnosti in reda v državi». 2 Določba § 202. velja za primere iz § 193., ne pa za primere iz čl. 13. zak. zaščit, drž. § 194 . (!) Kdor provzroči z električno, parno ali drugo motorno silo nevarnost za življenje ljudi ali nevar¬ nost v večjem obsegu za tujo imovino, se kaznuje z robijo do desetih let. ( 2 ) Če je kakšna oseba zbog tega izgubila živ¬ ljenje ali je bila težko poškodovana [§§ 178 . in 179 .] in je mogel storilec za to vedeti vnaprej, 1 se kaznuje z robijo najmanj petih let; če pa je iz¬ gubilo življenje več oseb ali so bile težko poškodo¬ vane [§§ 178 . in 179 .], 2 se kaznuje storilec z robijo najmanj desetih let. 2 1 GL pripombo 1 k § 188. 2 Očividno velja tudi tu prejšnji pristavek «in je mogel storilec za to vedeti vnaprej». 3 GL določbe § 202. 103 § 195 . (!) Kdor provzroči z električno, parno ali drugo motorno silo iz malomarnosti nevarnost za živ¬ ljenje ljudi ali nevarnost v velikem obsegu za tujo i mo vino, se kaznuje z zaporom do dveh let. ( 2 ) Če je kakšna oseba zbog tega. izgubila živ¬ ljenje ali je bila težko poškodovana [§§ 178. in 179.],. se kaznuje storilec s strogim zaporom do dveh let. ( 3 ) Če je izgubilo življenje več oseb ali so bile težko poškodovane [§§ 178. in 179.], se kaznuje storilec s strogim zaporom najmanj enega leta. ( 4 ) One osebe, ki jim je dolžnost, posluževati parne stroje ali druge motorje, se kaznujejo, če so zanemarile to dolžnost ter je nastopila zbog tega nevarnost za življenje ljudi ali nevarnost v večjem obsegu za tujo imovino ali je kakšna oseba izgubila življenje ali 1 je bila težko poškodovana [§§ 178. in 179.], s strogim zaporom najmanj enega leta. 1 2 1 Gl. § 16., odst. ( 2 ). 2 Gl. določbe § 202. § 196 . (') Kdor provzroči poplavo, 1 s katero se spravi v nevarnost v večjem obsegu tuja imovina ali se spravi v nevarnost življenje ljudi, se kaznuje z robijo. ( 2 ) Če je kakšna oseba zbog poplave izgubila življenje ali je bila težko poškodovana [§§ 178. in 179.] in je mogel storilec za to vedeti vnaprej, 2 se kaznuje z robijo najmanj petih let. ( 3 ) Če je izgubilo s poplavo življenje več oseb ali so bile težko poškodovane [§§ 178. in 179.] in je mogel storilec za to vedeti vnaprej, 2 se kaznuje 104 s smrtjo ali dosmrtno robijo ali z robijo najmanj desetih let. ( 4 ) Kdor provzroči tako poplavo iz malomar¬ nosti, se kaznuje z zaporom; če pa je kakšna oseba zbog take poplave izgubila življenje ali je bila težko poškodovana [§§ 178. in 179.], se kaznuje storilec s strogim zaporom najmanj treh mesecev; če pa je izgubilo življenje več oseb ali so bile težko poškodovane [§§ 178. in 179.], se kaznuje s stro¬ gim zaporom najmanj enega leta. 3 1 Prim. zakon o ukoriščaniu vodnih sil z dne 30. ju¬ nija 1931., Sl. N. št. 154—LI/333, Sl. L. št. 333/52, zlasti §§ 70. do 76. in 78. 2 Gl. pripombo 1 k § 188. 3 Gl. določbe § 202. § 197. j 1 ) Kdor uniči ali poškoduje vodovode, jezove, propuste, nasipe in vobče naprave, ki so jih zgra¬ dili ljudje, da se branijo zoper naravne nezgode, 1 in provzroči s tem nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali nevarnost v večjem obsegu za tujo imo- vino, se kaznuje z robijo. ( 2 ) Če je kakšna oseba zbog tega izgubila živ¬ ljenje ali je bila težko poškodovana [§§ 178. in 179.] in je mogel storilec za to vedeti vnaprej, se kaznuje z robijo najmanj' petih let. ( 3 ) Če je izgubilo zbog tega življenje več oseb ali so bile težko poškodovane [§§ 178. in 179.] in je mogel storilec za to vedeti vnaprej, se kaznuje s smrtjo ali dosmrtno robijo ali z robijo najmanj desetih let. 2 ( 4 ) Kdor provzroči ob gorenjih pogojih iz malo¬ marnosti nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali nevarnost v večjem obsegu za tujo imovino, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev; če pa je kakšna oseba zbog tega izgubila življenje ali je 105 tila težko poškodovana [§§ 178. in 179.], 3 se kazr nuje storilec s strogim zaporom; če pa je izgubilo življenje več oseb ali so bile težko poškodovane [§§ 178. in 179.], se kaznuje s strogim zaporom najmanj enega leta. 4 1 Gl. pripombo 1 k § 196. 2 Gl. pripombo 1 k § 188. 3 Gl. § 16., odst. ( 2 ). 4 Gl. določbe § 202. § 198. ( 4 ) Kdor 1 ravna ob voditvi ali izvajanju gradbe ali ob podiranju gradbe zoper zakonite predpise 1 ali zoper občepriznana pravila graditeljstva, tako da utegne nastati nevarnost za človeško življenje, se kaznuje z zaporom do enega leta. ( 2 ) Če je kakšna oseba zbog tega izgubila živ¬ ljenje ali je bila težko poškodovana [§§ 178. in 179.], se kaznuje storilec s strogim zaporom naj¬ manj treh mesecev; če pa je izgubilo življenje več oseb ali so bile težko poškodovane [§§ 178. in 179.], se kaznuje storilec s strogim zaporom naj¬ manj enega leta. 2 ( 3 ) V posebno težkih primerih se kaznuje z robijo do desetih let. 3 4 1 Gl. zlasti gradbeno-policijska in kazenska določila §§ 96. do 101. gradbenega zako-na z dne 7. junija 1931., Sl. N. št. 133—XLI1/294, Sl. L. št. 297/47. 2 Gl. § 17. 3 Gl. § 75. 4 Gl. določbe § 202. § 199. 0) Kdor uniči, pokvari ali odstrani v rudnikih, tvornicah ali podobnih napravah, katerih dela utegnejo spraviti v nevarnost življenje delavcev, 106 pripravo, ki služi varnosti dela in zaščiti življenja delavcev, ali kdor stori, da take priprave ne delu¬ jejo, ali pa jih zoper svojo dolžnost ne spravi v delovanje ter provzrooi s tem nevarnost za življe¬ nje, se kaznuje s strogim zaporom in v denarju. ( 2 ) Če je kakšna oseba zbog tega izgubila živ¬ ljenje ali je bila težko poškodovana [§§ 178. in 179.], se kaznuje storilec s strogim zaporom naj¬ manj treh mesecev; če pa je izgubilo življenje veo oseb ali so bile težko poškodovane [§§ 178. in 179.], se kaznuje storilec s strogim zaporom naj¬ manj enega leta. 1 ( 3 ) V posebno težkih primerih se kaznuje z robijo do desetih let. 2 3 1 Gl. § 17. 2 Gl. § 75. 3 Gl. določbe § 202. § 200 . j 1 ) Kdor provzroči, da ladja nasede ali da se potopi in nastopi s tem nevarnost za življenje ljudi ali nevarnost v večjem obsegu za tujo imovino, se kaznuje z robijo. ( 2 ) Če je kakšna oseba zbog tega izgubila živ¬ ljenje ali je bila težko poškodovana [§§ 178. in 179.] in je mogel storilec za to vedeti vnaprej, 1 se kaznuje storilec z robijo najmanj petih let; če pa je izgubila življenje več oseb ali so bile težko po¬ škodovane [§§ 178. in 179.] in je mogel storilec za to vedeti vnaprej, 1 se kaznuje s smrtjo ali do¬ smrtno robijo ali z robijo najmanj desetih let. ( 3 ) Kdor stori dejanje iz odstavka j 1 ) iz malo¬ marnosti, se kaznuje z zaporom. Če je kakšna oseba zbog tega izgubila življenje ali je bila težko poškodovana [§§ 178. in 179.], se kaznuje storilec s strogim zaporom najmanj treh mesecev; če pa je 107 izgubilo življenje več oseb ali so bile težko poško¬ dovane [§§ 178. in 179.], 2 se kaznuje s strogim za¬ porom najmanj enega leta. 3 1 Gl. pripombo 1 k § 188. 2 Gl. § 16., odst. ( 2 ). 3 Gl. določbe § 202. § 201 . ( a ) Kdor provzroči z drugim občenevarnim de¬ janjem nevarnost za življenje ljudi ali nevarnost v večjem obsegu za tujo imovino, se kaznuje z robijo. ( 2 ) Ce je kakšna oseba zbog tega izgubila živ¬ ljenje ali je bila težko poškodovana [§§ 178. in 179.] in je mogel storilec za to vedeti vnaprej, 1 se kaznuje z robijo najmanj petih let; če pa je iz¬ gubilo življenje več oseb ali so bile težko poško¬ dovane [§§ 178. in 179.] in je mogel storilec za to vedeti vnaprej, 1 se kaznuje s smrtjo ali dosmrtno robijo ali z robijo najmanj desetih let. ( s ) Kdor stori dejanje iz odstavka j 1 ) iz malo¬ marnosti, se kaznuje z zaporom. Če je kakšna oseba zbog tega izgubila življenje ali je bila težko poškodovana [§§ 178. in 179.], se kaznuje storilec s strogim zaporom najmanj treh mesecev; če pa je izgubilo življenje več oseb ali so bile težko poško¬ dovane [§§ 178. in 179.], 2 se kaznuje storilec s stro¬ gim zaporom najmanj enega leta. 3 1 Gl. pripombo 1 k § 188. 2 Gl. § 16., odst. ( 2 ). 3 Gl. določbe § 202. § 202 . Če storilec kaznivih dejanj iz tega poglavja prostovoljno odvrne nastop škodljivih posledic svo¬ jega dejanja, mu sme sodišče omiliti kazen po svo- 108 bodni oceni, v posebno lahkih primerih pa ga tudi oprostiti vsake kazni. § 203. Kdor opusti 1 brez nevarnosti za samega sebe ali za drugega, s pravočasno prijavo pristojnemu obla- stvu ali na drug način po možnosti odvrniti požig, poplavo, eksplozijo ali drugo nezgodo, s katero se ograža življenje ljudi ali spravlja v nevarnost v večjem obsegu tuja imovina, se kaznuje z zaporom do treh mesecev ali v denarju do 3.000 dinarjev. 1 To je: naklepoma. XVIII. poglavje. Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa za ljudi, imovino in obvestila. § 204. (!) Kdor tako ogrozi varnost javnega prometa zlasti na ulicah, cestah 1 ali tržiščih, da provzroči s tem nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, se kaznuje z zaporom. ( 2 ) Kdor stori to iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev. 1 Prim. zakon o državnih cestah z dne 8. ma'a 1929., Sl. N. št. 110—XLV/243, Ur. L. št. 246/60; zakon o samo¬ upravnih cestah z dne 8. maja 1929., Sl. N. št. 110 — XLV/244, Ur. L. št. 247/60, in zakon z dne 5. decembra 1931. o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti na njih, Sl. N. št. 285—XCIII/662, Sl. L. št. 616/81. § 205. ( 1 ) Kdor spravi v nevarnost življenje ali zdravje več oseb na krajih, označenih v § 204., ali če je bil kdorkoli tu zbog tega težko poškodovan [§§ 178. in 179.] ali je umrl, se kaznuje storilec, če je mogel vedeti za to vnaprej, z robijo. 109 ( 2 ) Kdor je provzročil tako nevarnost iz malo¬ marnosti, se kaznuje z zaporom najmanj treh me¬ secev. § 206. (!) Kdor spravi v nevarnost varnost železni¬ škega, 1 tramvajskega ali brodarskega prometa ali prometa z zrakoplovom, se kaznuje z robijo. ( 2 ) Kdor stori to iz malomarnosti, se kaznuje s strogim zaporom ali v denarju do 50.000 di¬ narjev. 1 Gl. §§ 131. do 133. zakona o železnicah javnega prometa z dne 23. junija 1930., Sl. N. št. 162—LX1/362, Sl. L. št. 170/27. § 207. (!) Kdor spravi v nevarnost življenje več oseb v prometu, označenem v § 206., ali če je bil zbog tega kdorkoli težko poškodovan [§§ 178’. in 179.] ali usmrčen, se kaznuje storilec, če je mogel ve¬ deti za to vnaprej, z robijo. ( 2 ) Kdor je provzročil to nevarnost iz malo¬ marnosti, se kaznuje s strogim zaporom najmanj šestih mesecev. 1 1 Gl. odi. S. S. B. z dne 21. maja 1931., Sl. Pr. št. 203.: Pravi idealni stek kaznivih dejanj zoper imovino s po¬ škodbo tujih stvari po § 365., odst. ( 4 ), in zoper varnost javnega prometa po § 207., odst. ( 2 ), ni izključen. § 208. Uslužbenci, ki jim je poverjen nadzor nad že¬ lezniško progo 1 ali vlakom ali tramvajem, usluž¬ benci, ki vodijo vožnjo ladje in zrakoplova, se kaznujejo z robijo do petih let, če se spravi po njih malomarnosti 2 vlak, tramvaj ali ladja v ne¬ varnost; če pa je kakšna oseba pri tem izgubila 110 življenje ali je bila težko poškodovana [§§ 178. in 179.], se kaznujejo z robijo do desetih let. 1 Gl. zlasti določbe §§ 23. do 52. v zakonu o želez¬ nicah itd. [n. p. v pripombi 1 k § 206.]. Glede odgovor¬ nosti za provzročemo škodo gl. § 80. zakona o državnem prometnem osebju [n. p. v pripombi 2 k § 14.]. 2 Edini primer zločinstva, ki se more zagrešiti z malomarnostjo. Določbe §§ 32. in 33. torej ne morejo priti do uporabe. § 209. j 1 ) Kdor ovira ali preprečuje javni železniški, brodarski, zrakoplovni, poštni, 1 telegrafski, 1 tele¬ fonski, 1 tramvajski ali avtobusni promet ali delo¬ vanje priprav za javno oskrbovanje z vodo, raz¬ svetljavo, toploto ali drugo energijo ali javnih naprav za obrambo zoper nevarnost po ognju ali vodi ali državnih zavodov za deželno obrambo na ta način, da poškoduje, uniči, odstrani, zamenja sestavne dele ali onemogoči njih delovanje, se kaznuje s strogim zaporom. ( 2 ) Poskus se kaznuje. ( 3 ) V posebno težkih primerih 2 tega dejanja se kaznuje do petih let robije. Kdor stori to iz malomarnosti, se kaznuje v denarju do 5.000 di¬ narjev. 1 Gl. zakon o pošti, telegrafu in telefonu z dne 16. ju¬ lija 1931., Sl. N. št. 170—LV/365, Sl. L. št. 388/59. 2 Gl. § 75. § 210 . Železniški, poštni, telegrafski, telefonski, 1 tram¬ vajski, brodarski, avtobusni uslužbenci in usluž¬ benci ostalih naprav iz § 209., ki so dolžni skrbeti za varnost teh naprav, se kaznujejo z zaporom do 111 enega leta, če provzroče z malomarnostjo, da se prepreči ali spravi v nevarnost navedeni javni promet ali delovanje omenjenih naprav. 1 Gl. pripombo 1 k § 209. § 211 . Zoper železniške ali brodarske uslužbence ali uslužbence zrakoplovov, ki se obsodijo zaradi de¬ janj iz § 206., odstavka j 1 ), § 207., odstavka j 1 ), in § 208., prav tako pa tudi zoper poštne, telegraf¬ ske, telefonske in tramvajske uslužbence, ki se obsodijo zaradi dejanj iz § 209., odstavka j 1 ), in iz § 210., je uporabiti predpis § 49. § 212 . Kdor odpravi z radiotelegrafskimi ali radio- telefonskimi pripravami s hudobno namero ali brez potrebe mednarodno dogovorjeni 1 znak gro¬ zeče nevarnosti ali znak za klicanje na pomoč, se kaznuje s strogim zaporom. 1 Gl. zakon o konvenciji, s katero se ureja zrako- plovstvo itd. z dne 6. decembra 1926., Sl. N. št 8—II/9 iz leta 1927., Ur. L. št. 66/21 iz leta 1927. § 213. Kdor preprečuje ali moti z električnimi aparati namenoma ali iz malomarnosti delovanje radij¬ skega aparata ali kdor vzkrati za radijske aparate potrebno delo, se kaznuje, če je ovira nastopila, z zaporom do dhega leta ali v denarju do 10.000 di¬ narjev. 1 1 Gl. pravilnik o sprejemnih radijskih aparatih za privatno uporabo z dne 24. junija 1926., Sl. N. št. 152— XW/78, Ur. L. št. 289/67. m 112 XIX. poglavje. Napravljanje lažnih listin in, mer. § 214. (!) Kdor napravi lažno listino, domačo ali ino¬ zemsko, ali predrugači pravo listino 1 z namero, da bi se uporabila taka listina kot prava, se kaz¬ nuje s strogim zaporom in v denarju do 20.C00 di¬ narjev. ( 2 ) Kdor uporabi listino, o kateri ve, da je lažna ali predrugačena, kot pravo, se kaznuje z robijo do petih let ali s strogim, zaporom, a v obeh primerih tudi 2 v denarju do 50.000 dinarjev. ( 3 * * * * ) Če je hotel storilec s tem samo pridobiti sebi ali drugemu dokaz za terjatev, do katere ima on ali drugi pravico, ali zaradi obrambe zoper brezpravno terjatev ali neosnovano obtožbo, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev. 8 1 T. j. tako zvana cmaterialna falzilikacija listin». Resničnost ali neresničnost je za vprašanje pristnosti listine neodločilna [gl. odst. ( 3 )]. O načinu postopka za ugotovitev nepristnosti gl. § 201. k. p. O pojmu listine gl. § 14., št. 4. 2 Dodatek v novel. k. z. je bil potreben, da se delikt iz § 215., ki zahteva logično jačje zaščite, ne kaznuje blaže nego ta delikt. 3 Odvzem corpora delicti je obligatoren [§ 233.]. § 215. (!) Storilec 1 se kaznuje z robijo do petih let ali s strogim zaporom, če je lažna ali predruga¬ čena listina: 1. domača ali inozemska javna listina, 2 izdana po predpisih zakona; 113 2. uradna knjiga, zapisnik, register ali sezna- mek, ki se vodi pod uradno verodostojnostjo; 3. oporoka ali vobče zapis poslednje volje; 4. menica, pravnoveljavna po zakonu, ali ček. ( 2 ) Z isto kaznijo se kaznuje tudi, kdor lažno vodi ali predrugači trgovinske knjige. ( 3 ) Poleg kazni na prostosti sme obsoditi so¬ dišče storilca tudi na denarno kazen. 3 4 1 T. j. storilec v zmislu § 214., ki je «napravil», in tisti, ki je «uporabil» listino. 2 Pravi idealni stek z delikti iz § 102. je mogoč. 3 V razlikovanju z določbo o kazni v § 214., odst. ( 2 ), novel k. z. gre denarna kazen lahko preko 50.000 Din. 4 Za delikte iz odst. j 1 ), št. 1. in 2., velja realno- zaščitno načelo [§ 4.]. Odvzem corpora delicti je obliga¬ toren [§ 233.]. § 216. j 1 ) Storilec se kaznuje z robijo do osmih let, če je lažna ali predrugačena listina: vrednostni papir, ki se glasi na prinosnika; delnica vobče ali začasna listina ali potrdilo, ki nadomešča delnico, kakor tudi njim pripadajoča listina (kupon ali talon); obveznica ali zastavnica: državna, občinska ali kakšne korporacije ali družbe, izdana po za¬ konitem pooblastilu. ( 2 ) Poleg kazni robije se sme obsoditi storilec tudi na denarno kazen. 1 1 Odvzem corpora delicti je obligatoren [§ 233.]. § 217. Kdor zbira lažne ali predrugačene papirje, označene v § 216., z namero, da bi jih uporabil za prave, se kaznuje z zaporom. 1 1 Odvzem corpora delicti je obligatoren [§ 233.]. 8 114 § 218. (!) Kdor provzroči, da se overovi v domačih ali inozemskih javnih listinah, zapisnikih ali knji¬ gah 1 neresnična činjenica, ki se hoče dokazati s to overovitvijo, se kaznuje z robijo do petih let ali s strogim zaporom. ( 2 ) Z isto kaznijo se kaznuje tudi, kdor upo¬ rabi tako listino kot pravo, dasi ve, da je činje- nica, ki se overavlja z listino, neresnična. 2 3 1 T. j. pristnih; gre za tako zvano «intelektualno falzifikacijo listin». 2 Državni uslužbenec, ki naklepoma overovi neres¬ nico, je kazniv po § 397. 3 Odvzem corpora delicti je obligatoren [§ 233.]. § 219. Z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev se kaznuje: 1. kdor napravi lažno zdravniško izpričevalo 1 o zdravstvenem stanju ali o vzroku smrti kakšne osebe ali vobče o činjenici, ki jo mora osvedočiti po svojem poklicu zdravnik, ali kdor predrugači pravo zdravniško izpričevalo z namero, da bi se taka listina uporabila kot prava; 2. kdor napravi ob zgoraj označenih pogojih lažno ali predrugači pravo živinozdravniško izpri¬ čevalo. 2 1 GL pravilnik o obliki, vsebini in načinu izdajanja zdravniških potrdil z dne 17. februarja 1931., Sl. N. št. 49—XIII/82, Sl. L. št. 464/66. 2 Gl. glede uporabe listin § 221. Odvzem corpora de¬ licti je obligatoren [§ 233.]. § 220 . ( x ) Zdravnik ali živinozdravnik, ki izda neres¬ nično listino, navedeno v § 219., da bi se uporabila kot prava, se kaznuje s strogim zaporom do dveh let. 115 ( 2 ) Če se je obljubila ali dala izdatelju take listine nagrada, se kaznuje izdatelj s strogim za¬ porom najmanj enega leta in v denarju; poleg tega mu sme sodišče prepovedati izvrševanje zdravniškega poklica. 1 2 1 Gl. glede uporabe listin § 221. Odvzem corpora delicti je obligatoren [§ 233.]. 2 Prepoved izvrševanja poklica se izreka po § 58. § 221 . Kdor uporabi kakšno izmed listin, omenjenih v §§ 219. iu 220., kot pravo, dasi ve, da je lažna ali predrugačena, se kaznuje s strogim zaporom do enega leta in v denarju. § 222 . ( J ) Z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5.0U) dinarjev se kaznuje: 1. kdor napravi lažno potno listino ali predru¬ gači pravo z namero, da bi jo uporabil kot pravo, ali kdor stori, da se mu izda potna listina pod lažnim imenom; 2. kdor lažno napravi ali predrugači z namero, da bi preslepil oblastvo ali zasebnika zaradi svo¬ jega ali čigar drugega boljšega napredovanja, slu- žiteljske ali delavske knjižice in listine, listine o odpustu iz vojske, izpričevala o sposobnosti ali vedenju in tem podobne listine; 3. kdor lažno napravi ali predrugači z namero, da bi jih uporabil kot prave, potniške vozovnice za železnico, ladjo ali druga prometna sredstva, vstopnice v javen prostor, kakor gledališče, kon¬ certe in temu podobno, ali podoben predmet, ki se mu je hotela dati oblika, kakor bi bil veljaven, dasi je že izgubil veljavnost, ali kakor bi imel večji pomen, kot ga dejanski ima; 8 * 116 4. kdor uporabi kakšno izmed lažnih listin, označenih pod št. 1. do 3., 1 ali kdor uporabi prave listine, izdane za koga drugega, kakor bi bile iz¬ dane zanj, ali kdor da take prave listine, ki so izdane zanj, v uporabo drugemu. ( 2 ) Kdor opravlja te posle obrto-ma, se kaznuje s strogim zaporom! in v denarju. 2 1 Gre za falzifikate osebnih legitimacijskih papirjev, ki služijo samo «boljšemu preživljanju». 2 Za te delikte velja realno-zaščitno načelo [§ 4.] Odvzem corpora delicti je obligatoren [§ 233.]. § 223. Kdor uniči, prikrije ali poškoduje ali napravi deloma ali celoma neporabno tujo listino z na¬ mero, da bi preprečil ali otežil dokaz z listino, se kaznuje s strogim zaporom ali z zaporom. 1 1 Odvzem corpora delicti je obligatoren [§ 233.]. § 224. (') Kdor odstrani, uniči, pokvari, odmakne ali premakne mejnik, zemljemerske znake 1 ali vobče znak nepremične lastnine ali znak o pravici, upo¬ rabljati vodo, ali kdor tak mejnik ali mejni znak napačno namesti, 2 da bi pridobil, otežil ali prikril dokaz za pravna razmerja, se kaznuje s strogim zaporom in v denarju. 3 ( 2 ) Poskus se kaznuje. 1 Gl. določbo ČL 71. zakona o katastru z dne 19. de¬ cembra 1928., Sl. N. št. 14—VIII/32 iz leta 1929., Ur. L. št. 76/20 iz leta 1929., ki je po § 224. derogirana. 2 GL pravilnik za zamejničevanje katastrskih [davč¬ nih] občin z dne 12. marca 1929., Sl. N. št. 79—XXXIII/ /177, Ur. L. št. 196/48. 3 Odvzem corpora delicti je obligatoren [§ 233.]. 117 § 225. Kdor napravi lažne vrednostne znake držav¬ nega ali drugega javnega oblastva, bodisi doma¬ čega, bodisi inozemskega, kakor: kolke, poštne ali trošarinske znamke, taksni papir in vobče vse take znake, ki obstoje na podstavi kakšnega za¬ kona, ali kdor predrugači kakšnega izmed takšnih pravih znakov in mu da videz večje vrednosti z namero, da bi jih uporabil kot prave ali jih prodal ali dal v uporabo drugemu, se kaznuje z robijo do desetih let in v denarju. 1 1 Velja realno-zaščitno načelo [§ 4.] ne glede na za- jamčenje reciprocitete. Odvzem corpora delicti je obliga¬ toren [§ 233.]. § 226. Kdor meri z odstranitvijo žiga, s katerim se znaki iz § 225. uničujejo-, ali kako drugače na to, da bi dal tem znakom videz, kakor ne bi bili rabljeni, dasi so rabljeni, se kaznuje s strogim zaporom in v denarju. 1 1 Odvzem corpora delicti je obligatoren [§ 233.]. § 227. Kdor uporabi lažno napravljen ali predrugačen znak iz § 225. kot pravega 1 ali ga v ta namen na¬ bavi zase ali za drugega ali ga prodaja ali hrani zaradi prodaje, se kaznuje z robijo do petih let. 2 1 Uporaba sama, če je brez naklepa- storjena, se kaz¬ nuje po § 51. zakona o pošti) itd. [n. p. v pripombi 1 k § 209.]. 2 Odvzem corpora delicti je obligatoren [§ 233.]. § 228. Kdor uporabi uporabljene vrednostne znake iz § 225. ali jih proda, kakor bi veljali, se kaznuje z 118 zaporom' do šestih mesecev ali v denarju do 5.000 dinarjev. 1 1 Odvzem corpora delicti je obligatoren [§ 233.]. § 229. S strogim zaporom in v denarju se kaznuje: 1. kdor lažno napravi ali predrugači službene znake za oznamenovanje domačega ali inozem¬ skega blaga, kakor: pečate, žige ali znamke, s katerimi se žigosajo: živali, les, zlato, srebro 1 ali drugo blago, z namero, da bi jih uporabil kot prave; 2. kdor uporabi take lažne ali predrugačene znake kot prave. 2 1 Gl. zakon o kontroliranih čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine z dne 30. junija 1928., Sl. N. št. 156— L/254, Ur. L. št. 253/70, nadalje zakon o ureditvi službe za kontroliranih meril in drnvocenih kovin z dne 2. de¬ cembra 1930., Sl. N. št. 62—XVIII/106 iz leta 1931., Sl. L. št. 459/66 iz leta 1931. 2 Za vse te delikte velja realno-zaščifno načelo [§ 4.]. Odvzem corpora delicti je obligatoren [§ 233.]. § 230. Kdor napravlja, nabavlja ali razpečava kalupe, orodje ali sredstva, namenjena za lažno naprav- Ijanje ali predrugačevanje listin ali službenih vrednostnih znakov 1 ali znakov za oznamenovanje blaga, se kaznuje z robijo do treh let ali s strogim zaporom in v denarju. 2 1 Glede načina ugotavljanja obstoja tega delikta gl. § 200. k. p. 2 Odvzem corpora delicti je obligatoren [§ 233.]. § 231. Kdor lažno napravi, predrugači ali izpremeni mere ali uteži 1 ali kdor uporabi lažno predru- 119 gačene ali izpremenjene mere ali uteži kot prave, se kaznuje z robijo do treh let ali s strogim za¬ porom in v denarju. 2 1 Gl. zakon o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi z dne 30. junija 1928., SL N. št. 156—L/254, Ur. L. št. 252/70; dalje gl. pripombo 1 k § 229.; o določbah o tokom eru za elektriko gl pravila z dne 2. novembra 1928., Sl. N. št. 268 — XCVII/493, Ur. L. št. 239/59 iz leta 1929. 2 Odvzem corpora delicti je obligatoren f§ 233.]. § 232. Predpisi tega poglavja o lažnih listinah se upo¬ rabljajo tudi na te-le primere: 1. če dopolni kdo papir, golico ali drug pred¬ met, na katerega je kdo postavil svoj podpis, po¬ zneje neupravičeno z izjavo, ki je važna za pravne odnošaje; 2. če preslepi kdo drugega o vsebini listine in postavi ta na to listino svoj podpis, češ, da se podpisuje pod drugo listino ali pod drugo vsebino, ne pa pod ono, pod katero se je podpisal; 3. če izda kdo listino v imenu kakšne osebe brez njene pooblastitve ali v imenu osebe, ki je ni; 4. če postavi izdatelj listine poleg svojega pod¬ pisa brezpravno, da ima tak položaj ali čin, ki bistveno vpliva na dokazno moč listine; 5. če napravi kdo listino na tak način, da ne¬ upravičeno uporabi pravi "pečat, prave žige in znake. 1 1 Odvzem corpora delicti je obligatoren [§ 233.]. § 233. V vseh primerih kaznivih dejanj, označenih v tem poglavju, se odvzamejo vse orodje in vse tva¬ rine kakor tudi stvari, izdelane s kaznivim deja- 120 njem, ne glede na to, čigave so . 1 S tem se ne žalijo pravice do odškodnine osebe, ki ima do teh stvari zakonito pravico. 1 GL pripombo 1 k § 59. XX. poglavje. Napravi jan je lažnega denarja. § 234. Kdor dela denar 1 z namero, da bi ga dal kot denar v tečaj, ali kdor predrugačuje pravi denar z namero, da bi ga dal v tečaj kot denar večje vrednosti, se kaznuje z robijo do desetih let in v denarju . 2 1 O pojmu denarja gl. § 14., št. 5. Nadalje gl. zakon o denarju kraljevine Jugoslavije z dne 11. maja 1931., Sl. N. št. 107—XXXII/230, SL L. št. 165/32, in pravilnik o kovanju zlatnikov itd. z dne 17. junija 1931., Sl. N. št. 139—XLVI/311, SL L. št. 328/51; zakon o dopolnitvi zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine z dne 30. oktobra 1931., Sl. N. št. 262'— LXXXI/561, SL L. št. 567/75; zakon o kovanju sre¬ brnega denarja po 10 in. 20 dinariev z dne 28. no¬ vembra 1931., SL N. št. 282—XCI/644, SL L. št. 596/79; zakon o kovanju drobiža po 10 par in 5 par iz kovine «game» z dne 30. decembra 1921., SL N. št. 238—XXXII iz leta 1922., Ur. L. št. 368/114 iz leta 1922.; glede dro¬ biža po 1 in 2 dinarja in 50 par gl. pravilnik z dne 29. novembra 1924., SL N. št. 275—LVI, Ur. L. št, 366/116. 2 Velja realno-zaščitno načelo [§ 4.]. Odvzem corpora delicti je obligatoren [§ 241.]. § 235. (’) Kdor daje v tečaj ponarejen denar kot pristnega, bodisi da je lažno napravljen, bodisi predrugačen, se kaznuje z robijo do desetih let' in v denarju. 121 ( 2 ) Kdor daje v tečaj ponarejen denar, ki ga sprejme on ali kdo drugi kot pristnega, dasi ve, da je ponarejen ali predrugačen, se kaznuje z zaporom do enega leta in v denarju do 10.000 di¬ narjev. 1 1 Velja realno-zaščitno načelo [§ 4.]. Odvzem corpora delicti je obligatoren [§ 241.]. § 236. ( J ) Kdor zmanjšuje kovinsko vsebino denarja z namero, da bi ga dal v tečaj po pravi vrednosti, se kaznuje s strogim zaporom in v denarju. ( 2 ) Kdor dela to obrtoma, se kaznuje z robijo do desetih let in v denarju. ( 3 ) Kdor daje tak denar v tečaj kot polnovred¬ nega, dasi ve, da je njegova prava vrednost zmanj¬ šana, se kaznuje po odstavku C 1 ), odnosno ( 2 ) tega paragrafa. ( 4 ) Kdor daje tak denar, ki ga prejme on ali kdo drugi kot denar s pravo vrednostjo, v tečaj, dasi ve, da je njegova vrednost zmanjšana, se kaz¬ nuje z zaporom do šestih mesecev in v denarju do 5.000 dinarjev. 1 1 Velja realno-zaščitno načelo [§ 4.]. Odvzem corpora delicti je obligatoren [§ 241.]. § 237. Kdor zbira ponarejen ali predrugačen denar ali denar z zmanjšano kovinsko vsebino z namero, da bi ga dal v tečaj kot polnovrednega, se kaznuje z robijo do petih let ali s strogim zaporom in v denarju. 1 1 Velja realno-zaščitno načelo [§ 4.]. Odvzem corpora delicti je obligatoren [§ 241.]. 122 § 238. Kdor nabavlja ali razpečava odpadke, ki se dobivajo s tem, da se postrže kovina s pravega de¬ narja, se kaznuje s strogim zaporom in v denarju do 10.000 dinarjev. 1 1 Velja realno-zaščitno načelo [§ 4.]. Odvzem corpora delicti je obligatoren [§ 241.]. § 239. Kdor neupravičeno napravlja, nabavlja ali raz¬ pečava orodje ali sredstva za napravljanje kovin¬ skega in papirnatega denarja ali bankovcev Na¬ rodne banke, se kaznuje z robijo do petih let ali s strogim zaporom in v denarju. 1 1 Velja realno-zaščitno načelo [§ 4.]. Odvzem corpora delicti je obligatoren [§ 241.]. § 240. Kdor napravi, razpečava ali hrani z namero, da bi jih razpečaval, odtiske na papirju ali ko¬ vinske znake ali izdelke, ki so videti kakor denar, se kaznuje v denarju do 10.000 dinarjev. 1 1 Odvzem corpora delicti je obligatoren [§ 241.]. § 241. Predpis § 233. velja tudi za primere §§ 234. do 240. 1 1 Gl. pripombo 1 k § 59. XXI. poglavje. Kazniva dejanja zoper osebno prostost in varnost. § 242. Kdor 1 primora drugega s silo 2 ali s pretnjo zločinstva ali prestopka, da kaj stori ali ne stori 123 ali da kaj trpi, 3 se kaznuje s strogim zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev. 4 1 Prim. za državne uslužbence §§ 390. in 395. 2 Gl. o pojmu sile § 14., št. 7. MišPena je takšna sila, kakršna v §§ 115., 117. in 127.; ni treba, da bi nastopilo nasilje [§ 154.]. 3 Tu gre za zaščito pravne dobrine osebne prostosti, v § 327. pa za zaščito pravne dobrine imovine in imo- vinskih koristi. 4 Za posebne delikte ob stavki, sabotaži in pasivni resistenci gl. čl. 17., za zadržavanje drusih od dela pa čl. 18. zak zaščit, drž. fn. p. v pripombi 1 k § 36.1, če pa gre za pretnjo zločinstva ali prestopka [ne: prekrška], se uporablja § 242. Zapreteno zločinstvo ali prestopek mora biti v konkretnem primeru objektivno tako kaz¬ nivo dejanje, ne glede na to, ali ga naj stori tisti, ki primora, sam ali tretja oseba. § 243. j 1 ) Kdor 1 neupravičeno 2 drugega zapre ali mu drugače neupravičeno vzame prostost, 3 se kaznuje s strogim zaporom. ( 2 ) Poskus se kaznuje. ( 3 ) Če je pretrpela zaprta oseba ali vobče oseba, ki se ji je vzela prostost, težko poškodbo iz § 178. ali § 179. 4 ali če je trajal odvzem pro¬ stosti dlje kot en mesec, 5 se kaznuje storilec z robijo do desetih let, če pa je ta oseba zbog tega izgubila življenje, z robijo najmanj šestih mesecev. 4 1 Za državne uslužbence gl. posebno določbo § 891. 2 Prim. § 23. 3 Prim. mednarodno konvenci '0 o suženistvu z dne 4. septembra 1929., Sl. N. št. 234—XCVII/493, Ur. L. št. 115/26 iz leta 1930. 4 Gl. § 17. 5 Tu utegne iti za dolus directus [§ 16., odst. ( 4 )] ali pa za odgovornost za preterintencionalne posledice [§ 17.], vendar je ta izključena, če je iz temeljnega kaz- 124 nivega dejanja prišlo do odvzema prostosti preko enega meseca samo po naključju. Doba enega meseca se ne računi po § 41., odst. ( 2 ), ampak po koledarskem štetju ali pa po običajnem štetju, da velja en mesec za 30 dni, kakor je za storilca kaznivega dejanja ugodneje. § 244. Kdor prime storilca pri samem kaznivem de¬ janju 1 ali takoj po njem na begu, 1 misleč, da po¬ begne ali da ga ne bo mogoče najti, ali kdor po potrebi zadrži ali zapre duševno bolno osebo, 2 se kaznuje, če ne obvesti o tem odvzemu prostosti nemudoma krajevnega policijskega oblastva, 3 z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5.000 dinarjev. 1 Gl. § 114. k. p. 2 Gl. §§ 32. in 34. [avstrijskega] preklicnega reda z dne 28. junija 1916., št. 207. drž. zak. 3 Po § 114., odst. ( 2 ), k. p. mora prijeto osebo takoj izročiti preiskovalnemu sodniku, sreskemu sodišču ali prvemu policijskemu oblastvu, ki ga najde [tudi orož- ništvu]. če tega ne more storiti, mora to takoj naznaniti enemu izmed omenjenih oblastev. Če tega naklepoma ne stori [omisivni delikt], ga zadenejo posledice § 244. § 245. (!) Kdor odvzame maloletno osebo 1 izpod ob¬ lasti njenih roditeljev, varuhov [skrbnikov] ali vobče oseb, ki so po zakonu upravičene, skrbeti zanjo, se kaznuje z zaporom do enega leta, če pa maloletna oseba ni dovršila štirinajstih let, z za¬ porom najmanj treh mesecev. ( 2 ) Tak storilec se kaznuje z robijo do petih let, če se je izvršil odvzem z namero, da bi se maloletna oseba porabljala za beračenje ali v drugo koristoljubno svrho. ( 3 ) Zaradi dejanj iz tega paragrafa sme sodišče storilcu omiliti kazen po svobodni oceni; v po- 125 sebno lahkih primerih pa. ga sme tudi oprostiti vsake kazni. 1 Gl. § 14., it. 1.; vključeni so tudi «otroci». Ni od¬ ločilno, ali maloletna oseba na to pristane sama ali ne. § 246. (!) Kdor odvede žensko osebo s silo, 1 pretnjo zločinstva ali prestopka ali prevaro 2 z namero, da bi on ali kdo drugi stopil z njo v zakon [brak], se kaznuje z zaporom. ( 2 ) V posebno težkih primerih se kaznuje z robijo do petih let. ( 3 ) Preganjati se začne na predlog. ( 4 * * * ) Če pa se zakon tudi sklene, je dopustno preganjati storilca samo, ako se zakon razveljavi. 1 GL § 14., št. 7. 2 Prevara tukaj ni tehnični pojem v zmislu § 334., ampak običajna zvijača [§§ 117., 142.]. § 247. Kdor ogrozi varnost kakšne osebe z resno pret¬ njo zločinstva, 1 se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev. 1 Gl. odi. S. S. B. z dne 9. septembra 1930., Sl. Pr. št. 178.: Ni treba, da se ogroženi pretnje boji; zadostuje, da je pretnja resna, da ograža varnost osebe in je zato sposobna, vznemiriti ogroženca. § 248. Kdor seže pri tepežu ali prepiru po nožu ali drugem nevarnem orodju ter s, tem ogrozi varnost druge osebe, se kaznuje z zaporom do šestih me¬ secev ali v denarju do 5.000 dinarjev. 1 1 Gl. pripombi 8 k § 180. in 3 k § 181. novel. k. z. 126 § 249. Z zaporom do treh mesecev ali v denarju do 3.000 dinarjev se kaznuje, kdor ne pomaga, brez nevarnosti za samega sebe ali za drugega, po možnosti onemu, cigar življenje je v očividni in neposrednji nevarnosti. 1 1 Ni odločilno, ali je bila nevarnost provzročena od ljudi [eventualno od ogrožene osebe same] ali živali ali po prirodni sili. § 250. ( 1 ) Kdor 1 vdre v tuje stanovanje ali zaprte pro¬ store zoper voljo upravičene osebe ali se na za¬ htevo upravičene osebe ne umakne odtam, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev. ( 2 ) Če uporabi storilec pri tem silo ali preti s silo, 2 se kaznuje z zaporom. Za poskus se kaznuje. ( b ) Preganjati se začne na predlog. ( 4 ) V posebno lahkih primerih sme sodišče tudi oprostiti vsake kazni. 1 Za državne uslužbence gl. § 396. 2 Gl. § 14., št. 7. XXII. poglavje. Kršenje tujih tajnosti. § 251. (!) Kdor 1 neupravičeno 2 odpre tuje pismo ali brzojavko ali drugo zaprto pisanje ali pošiljko ali kdor neupravičeno obdrži, prikrije, uniči ali izroči drugemu tuja pisma, tuje pošiljke, brzojavke ali tuja zaprta pisanja, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5.000 dinarjev. ( 2 ) Kdor priobči drugemu tajnost, ki jo je zve¬ del s tem, da je neupravičeno odprl tuje pismo, tujo pošiljko, tujo brzojavko ali druga tuja zaprta 127 pisanja, ali jo uporabi z namero, da bi pridobil sebi ali drugemu korist ali da bi storil prizadeti osebi škodo, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev. 3 1 Za državne uslužbence poštne stroke gl. §§ 402. do 404. 2 Gl. predpise o otvarjanju zaprtih priobčil v sodni preiskavi v §§ 145. do 150. k. p. 3 Preganjati se začne na predlog [§ 253.]. § 252. Z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5.000 dinarjev se kaznujejo: pravni zastopniki, branilci in zastopniki v pravnih poslih, javni no¬ tarji [beležniki], kolikor ne poslujejo kot sodni poverjeniki, zdravniki, medicinci, babice, lekar¬ narji in pomočniki teh oseb in vobče vsi organi zdravstvene policije in bolnice in organi javnih in privatnih organizacij za zavarovanje življenja, zdravja in invalidske podpore in zavarovanje zo¬ per nezgode, če neupravičeno 1 razodenejo drugim zasebne tajnosti, ki so jih zvedeli v izvrševanju svojega poklica. 2 3 1 Gl. generalno določbo § 23., nadalje posebne do¬ ločbe § 161., odst. 2., k. p., § 168., št. 3., k. p., § 21., odst. 4., zakona o advokatih [n. p. v pripombi 1 k § 23.], §§ 31. in 32. zakona o zdravnikih z dne 14. januarja 1931., Sl. N. št. 17—V/20, Sl. L. št. 107/18, § 2. zakona o zdravnikih-specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih z dne 18. novembra 1930., Sl. N. št. 271—XC1II/ /575, Sl. L. št. 54/8 iz leta 1931. [Za razodetje službene taj¬ nosti gl. §§ 401. do 403.]. 2 Preganjati se začne na predlog [§ 253.]. 3 Prim. glede tvorniške ali trgovinske tajnosti § 368. § 253. Kazniva dejanja, navedena v §§ 251. in 252., se začno preganjati na predlog. 128 XXIII. poglavje. Kazniva dejanja zoper občno zdravje. § 254. ( x ) Kdor se ne ravna po predpisih, s katerimi je odredilo pristojno oblastvo 1 preglede ali od- delitve ali prepovedalo izvestna vnašanja za za¬ ščito zoper prenos ali zoper širjenje nalezljive bolezni pri ljudeh' 2 , in prenese s tern nalezljivo bolezen, se kaznuje z robijo do dveh let ali s stro¬ gim zaporom. ( 2 ) Če je kdo zbog tega umrl, ostal težko po¬ škodovan ali se mu je zdravje znatno okvarilo, se kaznuje storilec z robijo do desetih let. 3 ( 3 ) Kdor stori to dejanje iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev. 1 Po uredbi o razdelitvi na oddelke predsedništva ministrskega sveta in ministrstev z dne 19. aprila 1929., Sl. N. št. 94—XXXIX/208, Ur. L. št. 205/50: ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. [Zakon o uki¬ nitvi, izpremembi in dopolnitvi zakonitih predpisov, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo, z dne 3. decem¬ bra 1931., Sl. N. št. 285—XCIII/655, Sl. L. št. 17/2 iz leta 1932., nima v tem pogledu nobene izpremembe.] 2 Gl. zakon o zatiranju nalezljivih bolezni z dne 10. januarja 1930., Sl. N. št. 18—VII/31, Ur. L. št. 137/31; pravilnik o prijavljanju nalezljivih bolezni in o zbiranju podatkov o njih gibanju z dne 28. marca 1930., Sl. N. št. 71—XXV/142, Sl. L. št. 30/9; pravilnik o preiskovanju in izsledovanju nalezljivih bolezni in izvajanju potrebnih ukrepov z dne 4. novembra 1930., Sl. N. št. 268—XCII/ /565, Sl. L. št. 43/6 iz leta 1931., pravilnik o izločanju obolelih oseb itd. z dne 5. januarja 1931., Sl. N. št. 12— IV/16, Sl. L. št. 4/30; pravilnik o prevažanju okuženih bolnikov z dne 16. julija 1931., Sl. N. št. 161—Lili/ /356, Sl. L. št. 317/49; pravilnik o cepljenju zoper ste¬ klino z dne 4. novembra 1930., Sl. N. št. 268—XCII/569, 129 SI. L. št. 152/29 iz leta 1931.; pravilnik o desinfekciji in desinsekciji z dne 20. februarja 1931., Sl. N. št. 49—XIII/ /81, Sl. L. št. 161/31; pravilnik o kontroli nad rekon¬ valescenti in klicenosci z dne 5. januarja 1931., Sl. N. št. 11—III/9, Sl. L. št. 162/31; pravilnik o pobijanju goba¬ vosti z dne 14. februarja 1931., Sl. N. št. 43—XlI/72, Sl. L. št. 141/31; pravilnik o pobijanju trahoma z dne 14. februarja 1931., Sl. N. št. 43—Xll/71, Sl. L. št. 142/31; pravilnik o zatiranju nalezljivih bolezni v stanovanjih, kjer skupno živi ali se zbira večje število ljudi, z dne 5. januarja 1931., Sl. N. št. 11-I1I/8, Sl. L. št. 51/7; za¬ kon o pobijanju endemične sifilide z dne 31. marca 1931., Sl. N. št. 87—XXV1II/198, Sl. L. št. 192/35; zakon o po¬ bijanju malarije z dne 29. aprila 1931., Sl. N. št. 107— XXXlI/232, Sl. L. št. 210/36. 3 Gl. § 17. § 255. (!) Kdor se ne ravna po predpisih, s katerimi je odredilo pristojno oblastvo 1 preglede ali od- delitve ali prepovedalo izvestna vnašanja za za¬ ščito zoper prenos ali zoper širjenje kužne bolezni pri živini, 2 perutnini, 2 divjačini in ribah, pri gozdu, 3 sadju, 4 poljskih posevkih ali rastlinah vobče, 5 in prenese s tem kužno bolezen pri njih, se kaznuje s strogim zaporom. ( 2 ) Kdor stori to dejanje iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5.000 dinarjev. 1 Po uredbi, navedeni v pripombi 1 k § 254.: mini¬ strstvo za poljedelstvo. 2 Gl. zakon o pospeševanju živinoreje z dne 21. de¬ cembra 1929., Sl. N. št. 307—CXXXI/654, Ur. L. št. 163/35 iz leta 1930.; pravilnik o uporabi in izvrševanju ukrepov za zaščito zoper živalske kužne bolezni in za njih zati¬ ranje z dne 28. aprila 1931., Sl. N. št. 102—XXXI/225, Sl. L. št. 666/85. 3 Gl. zakon o gozdih z dne 21. decembra 1929., Sl. N. št. 307—CXXXI/647, Ur. L. št. 162/35 iz leta 1930. 4 Gl. pravilnik o kontroli presnega sadja, namenje- ga za izvoz, z dne 3. junija 1931., Sl. N. št. 130—XL/283, Sl. L. št. 298/47. 9 130 5 Gl. določbe zakona o zatiranju bolezni in škodljiv¬ cev kulturnih rastlin z dne 9. decembra 1929., Sl. N. št. 300-CXXVI/621, Ur. L. št. 104/23 iz leta, 1930.; pra¬ vilnik k temu zakonu z dne 23. septembra 1931., Sl. N. št. 262—LXXXI/565, Sl. L. št. 573/76. § 256. C) Kdor izvrši, spolno okužen, 1 telesno zdru¬ žitev ter drugega okuži ali ga kakorkoli izpostavi nevarnosti te okužitve, se kaznuje z zaporom in v denarju do 50.000 dinarjev. ( 2 ) Če je storilec mož proti svoji ženi ali žena proti svojemu možu, se začne preganjati samo na tožbo zakonskega druga. 2 1 Za spolni [venerični] bolezni se štejeta po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni [n. p. v pripombi 1 k § 254.] kapavica in sifilida [§ 40.]. 2 Gl. § 86. § 257. ( J ) S strogim zaporom, v primerili manjše ne¬ varnosti pa z zaporom ali v denarju se kaznuje, kdor dodaja vodi 1 ali drugim življenskim potreb¬ ščinam 2 sestavine, ki utegnejo okvariti zdravje ljudi, kakor tudi kdor ima take potrebščine, škod¬ ljive za zdravje ljudi, v zalogi zaradi prodajanja. ( 2 ) Če kdo zbog uporabe take vode ali takih življenskih potrebščin umre ali se mu zdravje znatno okvari, se kaznuje storilec z robijo do de¬ setih let. 3 ( 3 ) Kdor stori to dejanje iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom ali v denarju do 50.000 di¬ narjev. 1 Gl. na podstavi § 59. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni izdani pravilnik o nadzorstvu nad pitno vodo z dne 5. januarja 1931., Sl. N. št. 17—V/22, Sl. L. št. 155/30. 2 Gl. zakon o nadzorstvu nad živili z dne 8. februarja 1930., Sl. N. št. 36—XIII/64, Ur. L. št. 156/34; pravilnik o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzor- 131 M ULIL i; stvu nad živili z dne 3. junija 1930., Sl, N. št. 139—Lil/ /298, Sl. L. št. 139/23; pravilnik o posebni izobrazbi stro¬ kovnjakov za živila z dne 17. maja 1930., Sl. N. št. 118— XLllI/246, Sl. L. št. 146/24. 3 Gl. § 17. § 258. (!) Kdor onesnaži vodo 1 ali potrebščine, ki slu¬ žijo živini ali domačim živalim, ali doda tem po¬ trebščinam sestavine, ki jim utegnejo okvariti zdravje, 2 se kaznuje, če je kakšna žival poginila za tem, z zaporom najmanj šestili mesecev. ( 2 ) Kdor stori to iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do šestili mesecev ali v denarju do 5.000 dinarjev. 1 Gl. pripombo 1 k § 257. 2 Gl. pripombo 2 k § 257. § 259. Kdor ima na prodaj narejena zdravila, 1 ki ni¬ majo onih dobrih lastnosti, katere jim pripisuje prodajalec, ne da bi bil na njih pismeno označil vse sestavine, se kaznuje z zaporom; poleg tega pa se sme kaznovati tudi v denarju do 20.000 di¬ narjev. 1 Gl. zakon o lekarnah [apotekah] in nadzorstvu nad prometom z zdravili z dne 7. aprila 1930., Sl. N. št. 85— XXXI11/187, Sl. L. št. 48/7 iz leta 1931., izpremenjen in dopolnjen z zakonom z dne 30. novembra 1931., SL N. št. 285A—XCIV/696, Sl. L. št. 653/83; gl. nadalje zakon o opojnih drogah z dne 30. novembra 1931., SL N. št. 285—XCII1/677, Sl. L. št. 652/83. § 260. ( J ) Kdor napravlja za prodajo zdravila ali ima na prodaj zdravila, 1 ki utegnejo biti škodljivih po¬ sledic za zdravje onega, ki jih uporabi, se kaznuje z robijo do treh let. 9 * 132 ( 2 ) Če kdo zbog uporabe tega sredstva težko oboli, se kaznuje storilec z robijo do petih let; če pa kdo umre, se kaznuje storilec z robijo do de¬ setih let. 2 ( 3 ) Kdor stori to dejanje iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom in v denarju do 20.000 di¬ narjev. 1 Gl. pripombo 1 k § 259. Prim. še zakon o prometu in kontroli umetnih sladil z dne 18. novembra 1930., Sl. N. št. 271—XCIII/574, Sl. L. št. 114/19 iz leta 1931. 2 Gl. § 17. § 261 . j 1 ) Lekarnar, 1 njegov zastopnik ali pomočnik, ki da, ko pripravlja zdravilo, drugo zdravilo na¬ mesto predpisanega in zahtevanega ali ga ne na¬ pravi v predpisani razmeri ali količini, se kaznuje, če nastopijo zbog tega škodljive posledice za bol¬ nikovo zdravje, z robijo do petih let, če pa bolnik zbog uporabe takega zdravila umre, 2 z robijo do desetih let. ( 2 ) Kdor izmed njih stori to dejanje iz malo¬ marnosti, se kaznuje s strogim zaporom in v de¬ narju. 1 Gl. pripombo 1 k § 259.; nadalje pravilnik o pri¬ ročnih lekarnah zdravnikov in živinozdravnikov z dne 1. aprila 1931., Sl. N. št. 78-XXIV/170, Sl. L. št. 201/35. 2 Gl. § 17. § 262 . j 1 ) Kdor zdravi bolnike, ne da bi imel pred¬ pisano strokovno izobrazbo, obrtoma ali za na¬ grado, se kaznuje z zaporom. ( 2 ) Kdor se izda brezpravno za zdravnika 1 in zdravi bolnika, se kaznuje s strogim zaporom in v denarju. 133 ( 3 ) Če se je zbog tega zdravljenja bolezen tako poslabšala, da je življenje ogroženo ali da bolnik umre, se kaznuje storilec z robijo do desetih let. 2 1 Gl. zakon, o zdravnikih in zakon o zdravnikih-spe- cialistik za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih [n. p. o obeh zakonih v pripombi 1 k § 252.] in uredbo o oprav¬ ljanju pripravniške zdravniške službe z dne 3. februarja 1931., Sl. N. št. 29—VIII/45, Sl. L. št. 254/41. 2 Gl. § 17. § 263. Zdravnik, ki oškoduje s svojo malomarnostjo pri zdravljenju zdravje ali znatno poslabša bolezen osebe, ki jo zdravi, 1 se kaznuje z zaporom do treh let in v denarju do 30.000 dinarjev, če pa bolnik zbog tega 2 umre, 1 s strogim zaporom najmanj dveh let. 1 Prim. §§ 177. in 182. 2 V poštev pride določba § 16., odst. ( 2 ), ne pa § 17. § 264. Zdravnik, ki uporabi doslej nepreskušen način zdravljenja ali izvrši doslej nepreskušeno kirur¬ ško operacijo brez pristanka bolnikovega ali nje¬ govega zakonitega zastopnika, 1 če je bolnik brez zavesti ali če še ni dovršil šestnajstih let, pa bol¬ nik zbog tega umre, se kaznuje z robijo do petih let in poleg tega se mu prepove, 2 izvrševati zdrav¬ niški poklic za dobo od dveh do petih let. 3 1 Samo naklepno dejanje je kaznivo. Prim. § 25. za¬ kona o zdravnikih [n. p. v pripombi 1 k § 252.]: Zdrav¬ niki so dolžni, se v izvrševanju privatne prakse natančno držati sodobne zdravniške znanosti. 2 Obligatorno, ne — kakor v § 58. — fakultativno. 3 Za povratek gl. § 58., odst. ( 3 ). 134 § 265. Z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5.000 dinarjev se kaznuje: 1. kdor ima nalezljivo bolezen, pa prevzame službo v kakšni hiši, preden ga proglasi zdravnik za zdravega ali ne več nevarnega za zdravje drugih; 2. kdor sprejme v službo osebo, o kateri ve, da ima nalezljivo bolezen, za katero se mora zdra¬ viti po naredbi pristojnega oblastva. 1 1 Gl. pripombo 2 k § 254. § 266. (1) Z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5.000 dinarjev se kaznuje: 1. kdor umetno pripravlja živila za prehrano ljudi in živali, pa jih prodaja pod imenom pravih in naravnih potrebščin; 2. kdor hrani živila v nečistih ali za zdravje škodljivih posodah ter jih prodaja; 3. kdor prodaja pokvarjena živila za prehrano, zlasti pa meso poginulih živali. 1 ( 2 ) Živila se odvzamejo in uničijo. 2 1 Gl. pripombo 2 k § 257. 2 Gl. § 59. Eventualni izkupiček se steka v fond [§ 42., odst. ( 2 )]; gl. § 70. uredbe o izvrševanju očuval- nih odredb [n. p. v pripombi 2 k § 50.]. § 267. Z zaporom do treh mesecev in v denarju do 3.000 dinarjev se kaznuje, kdor onesnaži vodnjak, studenec, reko ali potok, iz katerih zajemajo po- edinci ali občine pitno vodo, 1 kdor pa jih zastrup- 135 lja in provzroči s tem nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali živali, z robijo do petih let. 1 Gl. pripombo 1 k § 257. § 268. Z zaporom do šestih mesecev in v denarju do 5.000 dinarjev se kaznujejo: 1. gostilničarji in kavarnarji [kafedžije], ki strežejo z močnimi pijačami maloletnikom pod šestnajstim letom zaradi neposrednje ali posrednje uporabe. Obsojencu, ki je v povratku, se sme pre¬ povedati izvrševanje obrata; 1 - 2. kdor zavede osebo pod šestnajstim letom, da se na javnem kraju upijani; 3. kdor neupravičeno streže z morfijem, kokai¬ nom, opijem in drugimi podobnimi opojili, ki učinkujejo škodljivo na zdravje; 4. kdor ve za prepoved iz § 55., pa streže tam označenim osebam s takimi pijačami. 1 Gl. § 59., odnosno § 70. uredbe o izvrševanju oču- valnih odredb [n. p. v pripombi 2 k § 50.]. XXIV. p o g 1 a v j e. Kazniva dejanja zoper javno moralo. § 269. Z robijo do desetih let se kaznuje: 1. kdor primora žensko osebo, s katero ni ože¬ njen, s silo 1 ali s pretnjo istočasne nevarnosti za življenje ali telo do telesne združitve; 2 ali 2. kdor izvrši telesno združitev z žensko osebo, ki jo spravi predhodno v nezavestno stanje ali jo drugače onesposobi za obrambo. 1 Gl. § 14., št. 7. 2 copula carnalis; ne zadostuje nečisto dejanje v zmislu § 289. 136 § 270. Kdor izvrši telesno združitev z žensko osebo, s katero ni oženjen in ki zbog duševne bolezni, slaboumnosti, omamljene zavesti ali iz drugih vzrokov ni sposobna za obrambo, se kaznuje z robijo do osmih let. § 271. j 1 ) Kdor izvrši telesno združitev z žensko osebo, ki jo je predhodno lažno uveril, da je z njo oženjen, se kaznuje s strogim zaporom. ( 2 ) Poskus se kaznuje. ( 3 ) Preganjati se začne na predlog. § 272. C 1 ) Kdor izvrši v primerih §§ 269. in 270. samo nečisto dejanje, 1 ne pa tudi telesne združitve same, se kaznuje s strogim zaporom. ( 2 ) Kdor izvrši v primeru § 271. samo nečisto dejanje, se kaznuje z zaporom do enega leta. ( 3 ) Preganjati se začne kaznivo dejanje iz od¬ stavkov j 1 ) in ( 2 ), le ni bilo storjeno javno, samo na predlog . 2 1 O pojmu gl. § 289. 2 Izprememba v primeru s prejšnjo določbo, da se preganja vsakokrat samo na predlog, je bila potrebna, ker določa § 287., da se preganja vsako javno storjeno nečisto dejanje po službeni dolžnosti. § 273. (!) Kdor izvrši z žensko osebo, ki ni dovršila štirinajstega leta, telesno združitev, se kaznuje z robijo do desetih let. ( 2 ) Kdor izvrši proti taki osebi nečisto dejanje, se kaznuje s strogim zaporom. 137 (3) Preganjati se začne kaznivo dejanje iz od¬ stavka ( 2 ), če ni storjeno javno, samo na predlog 4 1 Gl. pripombi 1 in 2 k § 272. § 274 . C 1 ) Z robijo do petih let se kaznuje: 1. kdor 1 zlorabi moško osebo pod štirinajstim letom za telesno združitev; 2. kdor 2 izvrši telesno združitev s svojim malo- letnim pastorkom, posvojenim otrokom, rejencem ali rejenko ali s svojo varovanko. ( 2 ) Kdor 2 izvrši nečisto dejanje proti tem ose¬ bam, se kaznuje s strogim zaporom. 1 Spolno zrela ženska oseba [prim. §§ 269. in 273.]. 2 Moška ali ženska oseba. § 275 . ( x ) Z robijo do desetih let se kaznuje: 1. kdor izvrši kot starejšina, nadzornik, zdrav¬ nik, verski predstavnik, vzgojitelj, učitelj ali drug organ, izkoriščaje oblast, ki mu jo daje ta njegov položaj, proti osebi, s katero je v dotiki ali na ka¬ tero ima po tem svojem položaju vpliv, telesno združitev 1 s to osebo; 2. kdor izvrši telesno združitev z osebo, ki je pod njegovim nadzorom v zaporu, bolnici, siro- tišču, v zavodu za vzgajanje ali poboljševanje, v prisilni delavnici ali v zavodu za zdravljenje ali čuvanje. ( 2 ) Zaradi izvršenega nečistega dejanja 2 se kaznuje storilec v tem primeru s strogim zaporom. 1 Gl. § 269. 2 Gl. § 289. 138 § 276 . (!) Kdor 1 zavede s tem, da zlorabi zaupanje spolno neomadeževane maloletne 2 deklice, ki je dovršila štirinajst let, to deklico v telesno zdru¬ žitev, se kaznuje z zaporom najmanj šestili me¬ secev. ( 2 ) Če se storilec z zavedeno deklico oženi, se ne kaznuje . 3 ( 3 ) Preganjati se začnei na predlog. 1 Samo moška oseba. 2 Virgo intacta v starosti od 14. do 21. leta. 3 Če se storilec oženi po pravnomočni obsodbi ali po prestani kazni, je dopustna obnova po §§ 362. in 411. k. p. Zahtevek za povračilo škode zbog obsodbe pa ni do¬ pusten [§ 466., odst. 3., k. p.]. § 277 . ( x ) Kdor izkoristi nujo, v kateri je spolno ne- omadeževana ženska oseba, pa jo zavede v telesno združitev ali nečisto dejanje s seboj ali s kom drugim, se kaznuje s strogim zaporom. ( 2 ) Storilec se ne kaznuje, če z zavedeno žensko sklene zakon . 1 ( 3 ) Preganjati se začne na predlog. 1 Gl. pripombo 3 k § 276. § 278 . ( a ) Kdor odvede s silo , 1 pretnjo ali prevaro 2 spolno neomadeževano žensko osebo 3 z namero, da bi živel z njo sam ali kdo drugi v nečistosti , 4 se kaznuje z robijo do petih let. ( 2 ) Če odvedena oseba ni dovršila štirinajstih let, se kaznuje storilec z robijo do desetih let. ( 3 ) Storilec se ne kaznuje, če se s tako od¬ vedeno žensko oženi . 5 139 1 Gl. § 14, št. 7. 2 «Prevara» je tu «zvija£a», prim. pripombo 2 k § 246. 3 Virgo Intacta vobče. 4 Gl. § 280. [telesno združevanje izven zakona]. 5 Gl. pripombo 3 k § 276. § 279. (*) Če oseba, s katero se je izvršila telesna združitev ali nečisto dejanje po §§ 269. do 278., zbog tega umre, 1 se kaznuje storilec z robijo naj¬ manj petih let. ( 2 ) Če je pretrpela oseba zbog te telesne zdru¬ žitve ali nečistega dejanja težko poškodbo iz § 178. ali § 179., 1 se kaznuje storilec z robijo do dva¬ najstih let. 1 Gl. § 17. § 280. ( x ) Kdor pomaga iz navade ali iz koristoljubja izvrševati nečistost, 1 se kaznuje s strogim zaporom do dveh let. (-) V posebno težkih primerih se kaznuje z robijo do petih let. 1 Tu ne gre za nečista dejanja iz § 289., ampak za telesno združevanje izven zakona oseb, ki s o iam alias facturae. § 281. Kdor izkorišča žensko osebo, ki izvršuje ne¬ čistost 1 obrtoma, se kaznuje s strogim zaporom in v denarju. 1 Gl. pripombo 1 k § 280. § 282. Z robijo do desetih let se kaznuje: 1. kdor zvodi 1 osebo, mlajšo od osemnajstih let; 140 2. kdor zvodi svojo ženo, hčer, sestro, vnukinjo ali osebo, poverjeno njegovemu skrbstvu ali nad¬ zoru; 3. kdor odvede kakšno osebo zaradi nečistosti iz nje domačije ali prebivališča v drug kraj ter jo tam zapusti ali jo izroči drugemu. 1 Nasnovanje ali pomoč, da dve osebi, ki nista iam alias faeturae, izvršita nečistost [gl. pripombo 1 k § 280.] § 283. Kdor odvede kakšno osebo zaradi nečistosti v inozemstvo ali jo komu zaradi tega odda ali se zaradi tega s kom druži, se kaznuje z robijo do petnajstih let. 1 2 1 Prim. zakon o mednarodni konvenciji za pobijanje trgovine z ženskami in otroki z dne 28. februarja 1929., Sl. N. št. 117—L/273, Ur. L. št. 21/6 z dne 5. decembra 1929. [Seznamek držav, ki so z Jugoslavijo sklenile kon¬ vencijo, z dne 17. februarja 1931., SL N. št. 56—XVI/101, Sl. L. št. 642/82.] 2 Tu velja realno-zaščitno načelo [§ 4.]. § 284. l 1 ) Telesna združitev med sorodniki v premi vrsti se kaznuje z robijo do desetih let. ( 2 ) Telesna združitev med sorodniki po krvi v stranski vrsti do vštete druge stopnje 1 se kaznuje z robijo do petih let. ( 3 ) Telesna združitev med sorodniki po svaštvu do vštete prve.stopnje 1 in med krstnim botrom in krščencem ali tega roditeljem se kaznuje z za¬ porom do enega leta. 1 Gl. pripombo 3 k § 135. 141 § 285. Zaradi nenaravne nečistosti 1 med ljudmi se kaznuje storilec s strogim zaporom, kolikor ne prehaja to dejanje v težje kaznivo dejanje. 1 Glede na določbo § 287. prihajajo kot sodomia ratione i sexus samo taka dejanja v poštev, ki se izvršu¬ jejo na podoben način kakor coitus membrorum, ne pa mutualna onanija, cunilingus itd. § 286. Zaradi nenaravne nečistosti 1 med človekom in živaljo se kaznuje storilec z zaporom do enega leta. 1 «Bestialiteta» ali «sodomia ratione generis^ je samo spajanje spolnih udov [človeškega in živalskega]. § 287. Kdor javno izvrši nečisto dejanje, 1 se kaznuje z zaporom ali v denarju do 50.000 dinarjev. 1 Gl. § 289. Kjer je tako dejanje že samo po sebi strože kaznivo [§§ 272. do 275., 277. in 279.], je neod- ločilno, ali je javno ali nejavno storjeno. § 288. (*) Kdor ima javno predavanje nemoralne vse¬ bine, s katerim nasnavlja na nečistost ali nečista dejanja, kakor tudi kdor izdeluje, prodaja, raz¬ širja ali vobče daje v javni promet spise, novine, slike in druge predmete, ki obsezajo težko kršitev javne morale, 1 se kaznuje s strogim zaporom in v denarju. 2 ( 2 ) Predmeti kaznivega dejanja se odvzamejo. 1 Gl. zakon o mednarodni konvenciji za pobijanje prometa in trgovine z nemoralnimi publikacijami z dne 28. februarja 1929., Sl. N. št. 117—L/272, Ur. L. št. 15/4 z 142 dne 28. novembra 1929. [Gl. seznamek držav itd., nave¬ den v pripombi 1 k § 283.] 2 Gl. čl. 49. tisk. zak., čigar vsebina je derogirana, kolikor se dejanski stan krije z onim § 288. Drugi od¬ stavek ČL 49. tisk. zak. je nadomeščen [gl. § 2., odst. ( 2 )] tako, da velja odvzem predmetov kot očuvalna odredba po § 59., toda ne glede na to, čigava last so. § 289 . Za nečisto dejanje se smatra po predpisih tega poglavja vsako tako dejanje, s katerim kani sto¬ rilec zadostiti svoji telesni pohoti. XXV. poglavje. Kazniva dejanja zoper zakon [brak] in rodbino. § 290 . ( x ) Kdor 1 stopi v nov zakon, dasi je že v za¬ konitem zakonu, se kaznuje s strogim zaporom. ( 2 ) Prav tako se kaznuje tudi oseba, ki je sto¬ pila, najsi neoženjena ali neomožena, v tak zakon, ko je vedela za že obstoječi zakon. 2 ( 3 ) Zastaranje tega kaznivega dejanja prične teči s prestankom prejšnjega zakona. 3 1 Za muslimane gl. § 23. 2 Verski predstavnik, ki naklepoma poroči, je kazniv po § 399. 3 Gl. § 79., odst. 1. Tu gre za delikt stanja [Status- delikt]. § 291 . (') Kdor prikrije, ko stopa v zakon, zvijačno drugi stranki činjenico, zbog katere se more pro¬ glasiti zakon za ničnega ali razveznega, se kaz¬ nuje s strogim zaporom. ( 2 ) Prav tako se kaznuje tudi, kdor zavede drugega, ko stopi z njim v zakon, z zvijačno pre¬ slepitvijo, zbog katere se more zakon izpodbijati. 143 (3) Preganjati se začne storilec na predlog, in sicer samo, če se proglasi zakon zbog prikrite činjenice ali zbog preslepitve za neveljavnega. 1 1 To ima vpliv na pričetek zastaralne dobe [gl. §§ 80. in 290., odet. ( 3 )]. § 292. j 1 ) Z zaporom do enega leta 1 se kaznuje mož ali žena zaradi prešuštva, ki bi ga eden izmed njiju izvršil z drugo osebo, a tudi ta druga oseba se kaznuje A isto kaznijo. ( 2 ) Preganjati se začne na zasebno tožbo, toda preganjanje je izključeno, če sta bila zakonca pred storjenim prešuštvom pravnomočno ločena 2 od mize in postelje. S smrtjo razžaljenega moža, odnosno razžaljene žene, prestane pravica do tožbe. ( 3 ) Če sta živela zakonca v času, ko se je iz¬ vršilo prešuštvo, ločeno, 3 sme sodišče storilca tudi oprostiti vsake kazni. 1 Izprememba «do dveh let» v «do enega leia». 2 Po prejšnjem besedilu je bilo moči zasebno tožbo podati šele, če je bil zbog prešuštva zakon razvezan ali če sta bila zakonca ločena odi mize in postelje. To je sedaj odpravljeno in se more zasebna tožba vložiti v treh mesecih a die scientiae facti et auctoris [§ 86.]. Ločenih rimskih katolikov ne zadene dolžnost zakonske zvestobe. 3 V izvirniku je stalo prej: «vodili odvojeno živo-t», sedaj stoji: «vodili odvojeni život». Izprememba je samo stilističnega značaja; zmisel je, da zakonca nista imela več dejanske bračne skupnosti. § 293. C) Kdor odvede deklico pod osemnajstim letom z njenim pristankom, toda brez dovolitve njenega roditelja ali onega, ki mu gre pravica, skrbeti za njeno osebnost, z namero, da bi se on ali kdo drugi oženil z njo, se kaznuje z zaporom do treh 144 let, kolikor ne prehaja to dejanje v težje kaznivo dejanje. Preganjati se začne na predlog. ( 2 ) Če pa se zakon tudi sklene, je dopustno preganjati storilca samo, če se zakon razveljavi. § 294. Roditelji, redniki, varuhi [skrbniki] in vobče oni, ki jim je poverjeno skrbstvo za otrokovo osebnost, se kaznujejo, če ga zanemarijo ali če s prekoračitvijo svoje pravice kaznovanja grdo rav¬ najo z otrokom, ki je pod njih oblastjo ali nad¬ zorom, s strogim zaporom, kolikor ne prehaja to dejanje v težje kaznivo dejanje. § 295. Kdor 1 ve, da se more zakon razveljaviti, pa vendarle pomaga, da se izvrši poroka, se kaznuje z zaporom do treh mesecev. 1 Za verske predstavnike gl. § 399. § 296. ( x ) Kdor podvrže ali zamenja otroka pod sed¬ mimi leti in s tem oškoduje njegovo rodbinsko razmerje, se kaznuje z zaporom; če pa se je sto¬ rilo to iz koristoljubja, se kaznuje s strogim za¬ porom. ( 2 ) V posebno težkih primerih se kaznuje z robijo do petih let. XXVI. poglavje. Kazniva dejanja zoper čast. § 297. (!) Kdor drugega razžali, 1 se kaznuje z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5.000 dinarjev. 145 ( 2 ) Če se je storila razžalitev javno, se kaznuje z zaporom do enega leta. 2 3 1 Ni razžalitve, če gre za pravilno vršenje disciplin¬ skega vzgojnega oblastva: odi. viš. dež. sod. v Splitu z dne 11. februarja 1931., Mjes. 1931., str. 228. 2 Izprememba je izvršena samo zaradi razbremenitve sodišč višjih stopenj. 3 Za ta delikt, storjen pri izvrševanju mandata se¬ natorja ali narodnega poslanca, ne velja imunitetna pra¬ vica [51. 74. ust.]. § 298. j 1 ) Če je dal kdo s svojim nedostojnim nasto¬ panjem ali kaznivim dejanjem neposredno povod drugemu, da ga razžali, se sme razžalile« oprostiti vsake kazni. ( 2 ) Če je razžaljenec razžalitev vrnil, sme so¬ dišče obe stranki ali eno izmed njiju kaznovati ali pa oprostili vsake kazni. § 299. Kdor ruši z izrekanjem ali raznašanjem oseb¬ nih ali domačih razmer druge osebe pokoj ali mir te osebe, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5.000 dinarjev. § 300. Kdor očita komu z namero, da bi ga izpostavil preziranju, kaznivo dejanje ali da je bil zbog tega obsojen, ali to priobči drugemu, najsi je sodba in kazen, izrečena zaradi tega dejanja, prestana, za¬ starana, odpuščena ali je prestala zbog pogojne obsodbe, odnosno najsi je pravica do kazenskega pregona zastarana ali je bila z amnestijo uničena, se kaznuje z zaporom do treh mesecev ali v de¬ narju do 3.000 dinarjev. 1 1 Gl. pripombo 1 k § 297. 10 146 § 301 . (!) Kdor izreka ali raznaša o kom 1 karkoli ne¬ resničnega, kar utegne škodovati njega časti, do¬ bremu imenu ali gospodarskemu kreditu, se kaz¬ nuje kot klevetnik z zaporom do enega leta in v denarju do 10.000 dinarjev . 2 ( 2 ) Kdor stori to javno, se kaznuje z zaporom od enega meseca do enega leta in v denarju . 3 ( 3 ) Ce je meril klevetnik s posebnim namenom na to, da bi uničil dobro ime ali gospodarski kre¬ dit oklevetane osebe, se kaznuje s strogim zapo¬ rom od treh mesecev do treh let in v denarju. 4 1 Prim. določbo čl. 52., odst. 1., in 56., odst. 1., tisk. zak. 2 Gl. pripombo 1 k § 297. 3 Za omilitev velja [kakor pri §§ 245., 258. in 276.] § 71., št. 3., novel. kaz. zak., t. j. kazen zapora se ne more izpremeniti v denarno kazen, razen če pride do uporabe določbe § 305. o preklicu klevete. 4 Gl. pripombo 3 k § 297. § 302 . j 1 ) Kdor razžali vojsko ali mornarnico, 1 urad ali politično telo, 2 državnega vojaškega ali civilnega uslužbenca, 3 člana narodnega predstavništva ali kakšnega drugega političnega telesa, predstavnika priznanih ver, 4 razsodnika, častnega sodnika, pričo, izvedenca, tolmača ali prevajalca ali vobče javnega uslužbenca o priliki uradnega poslovanja ali glede uradnega poslovanja vobče, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 di¬ narjev, če pa je bila storjena razžalitev javno, z za¬ porom od enega meseca do enega leta in v denarju do 10.000 dinarjev . 5 ( 2 ) Kdor okleveta ista telesa ali iste osebe ob zgoraj označenih okolnostih, se kaznuje s strogim 147 zaporom do enega leta in v denarju; če pa stori to javno, se kaznuje s strogim zaporom od enega me¬ seca do treh let u in v denarju. 1 Gl. zakon, o ustroju vojske in mornarnice [n. p. v pripombi 1 k § 105.] in § 6., št. 3., voj. kaz. zak. [n. p. v pripombi 1 k § 13.]. 2 Država kot celota je zaščitena zoper omalovaže- valna dejanja z lex specialis po § 100. 3 Gl. § 14., št. 3., in tamkaj navedene pripombe. 4 Gl. čl. 11., odst. 3., ust. 6 Preklic po § 305. tu ni mogoč; po § 71., t. 3., se kazen zapora ne sme izpremeniti v denarno kazen [razen po določbah §§ 72. in 22. ali po določbi § 303.]. 0 Preklic po § 305. je mogoč; v tem primeru se kazen zapora lahko izpremeni v denarno kazen. Poslednji pri¬ mer je edini, ki je ostal od klevet iz § 302. v pristojnosti okrožnih sodišč. § 303. Če bi postopala ena ali druga izmed oseb, na¬ vedenih v § 302., pri svojem uradnem poslovanju nezakonito in dala s tem prizadeti osebi povod, da stori spredaj označeno dejanje razžalitve ali klevete, sme sodišče po svobodni oceni storilcu omiliti kazen; če pa gre za razžalitev, sme raz- žalilca tudi oprostiti vsake kazni. 1 1 Prim. vzporedno določbo § 131. Ugovor o resnič¬ nosti takih povodov ni obdolženčeva stvar; dokaze je treba po službeni dolžnosti izvesti [argumentum a con- trario iz § 311.]. § 304. Klevetnika ni kaznovati, če je bil v opravičljivi zmoti, zbog katere je mislil, da je resnica, kar iz¬ reka ali raznaša. § 305. Klevetniku, ki izjavi pred sodiščem, da ni res¬ nica ono, kar je izrekal, in kleveto prekliče, sme sodišče omiliti kazen po svobodni oceni. V tem pri- 10 * 148 meru sme sodišče odrediti, da se sodba ob klevet- nikovih stroških objavi . 1 1 Gl. § 332., odst. 2., k. p. § 306. Kdor kritizira znanstvena, umetniška, strokov¬ njaška in obrtna dela ali da pojasnilo zaradi iz¬ vršitve kakšne dolžnosti ali pravice ali zaradi obrambe kakšne pravice ali zaradi zaščite opravi¬ čenih koristi, kolikor so te pretežnejše kot oško¬ dovana korist oklevetane osebe; ali kdor opomeni ali ukori kot višji svojega podrejenca ali stori v službi prijavo ali odda kot uradnik mnenje o kakšni stvari — pa pri tem koga razžali , 1 se kaz¬ nuje zbog te razžalitve samo, če se ugotovi iz na¬ čina izražanja ali iz drugih' okolnosti, ob katerih se je razžalitev storila, njegova namera, razžaliti izvestno osebo. 1 Gl. tudi § 23. § 307. (!) Kdor razžali kralja, prestolonaslednika ali kraljevskega namestnika , 1 se kaznuje z zaporom najmanj treh mesecev. ( 2 ) Kdor razžali kateregakoli člana kraljev¬ skega doma 2 ali senat 3 ali narodno skupščino,* se kaznuje z zaporom najmanj dveh mesecev. ( 3 ) Kdor okleveta te osebe ali ta telesa, se kaz¬ nuje s strogim zaporom najmanj šestih mesecev . 6 1 Gl. čl. 41. do 43. ust. 2 Gl. čl. 38. ust 3 Gl. čl. 50. do 53. ust. 4 Gl. ČL 54. n asi. ust 6 O pravici preganjanja gl. § 313., št. 2. — Pristoj¬ nost državnega sodišča za zaščito države v vseh primerih tega paragrafa. 149 § 308. Kdor razžali ali okleveta vladarja, predsednika republike ali namestnika ali člana vladarskega doma tuje države, se kaznuje po § 307., če se pre¬ ganjajo taka dejanja, storjena v tej tuji državi zoper vladarja, namestnika ali člana kraljevskega doma kraljevine Jugoslavije, kazenski v tej tuji državi. 1 1 O pravici preganjanja gl. § 313., št. 2. § 309. j 1 ) Kdor razžali tujega poslanika, pooblašče¬ nega ministra, diplomatskega agenta ali opravnika poslov, ki je poverjen pri dvoru kraljevine Jugo¬ slavije, se kaznuje z zaporom. ( 2 ) Kdor okleveta eno izmed teh oseb, se kaz¬ nuje s strogim zaporom najmanj enega meseca. § 310. Kdor stori razžalitev ali kleveto proti umrli osebi, se kaznuje po predpisih §§ 297. do 309.; toda če je preteklo v primerih iz §§ 297., 299. do 302. in § 309. ob času storjenega dejanja vel kakor 30 let od smrti razžaljene ali oklevetane osebe, sme sodišče storilcu omiliti kazen po svobodni oceni, a v primeru razžalitve tudi oprostiti ga vsake kazni. 1 1 Dopolnitev se je izvršila, da se omogoči objektivna ocena delovanja umrlih oseb, čijih časti ni treba po pre¬ teku dobe ene generacije ščititi z istimi kaznimi kakor žive osebe; nanaša se — ne na telesa, ampak samo na osebe, ki so v zgoraj navedenih paragrafih mišljene. § 311. j 1 ) Če obdolženec dokaže resničnost svoje trditve, 1 ga ni kaznovati kot klevetnika, sme pa se kaznovati zaradi razžalitve. 150 ( 2 ) Če je predmet klevete kaznivo dejanje, ki se preganja po službeni dolžnosti, se dokaže res¬ ničnost činjenic samo s pravnomočno obsodbo so¬ dišča, pristojnega za to dejanje, razen če pre¬ ganjance ali sojenje oklevetane osebe ni dopustno ali ni izvedljivo. Dokler se postopanje zaradi tena dejanja ne dovrši pravnomočno, se postopanje za¬ radi dejanja klevete odloži. 1 Gnus probandi zadene tu obdolženca, ki uveljavlja exceptio veritatis; prim. pa §§ 131. in 303. § B12. (!) Dokazovanje resničnosti ni dopustno: 1. v primeru §§ 307., 308. in 309.; 2. če bi se moralo dokazovati kaznivo dejanje, ki se preganja samo na zasebno tožbo; 3. če je oklevetanec zaradi kaznivega dejanja, ki ga je klevetnik navedel zoper njega, oproščen odgovornosti s pravnomočno sodno odločbo; 4. če se tičejo navedene činjenice rodbinskega življenja ali zasebnega poslovanja, ki ni v zvezi z javnim poslovanjem dotične osebe ali z industrij¬ skim, trgovinskim ali finančnim podjetjem, ki se opira na javno zaupanje. ( 2 ) V primeru, da dokazovanje resničnosti ni do¬ pustno, ni uporabiti predpisa iz § 304. 1 1 Dodatek hoče odpraviti vsako nejasnost. § 313. Razžalitev 1 in kleveta se začne preganjati: 1. na začasno tožbo: a) v primeru §§ 297. do 301. in b) v primeru § 310., kolikor ne ore za člane kraljevskega doma ali za osebe, omenjene v § 308., na zasebno tožbo zakonskega druga, roditeljev, otrok, bratov ali sester umrlega; 151 2. na javno tožbo: a) v primeru § 302. za vojsko ali mornarnico po odobritvi ministra za voj¬ sko in mornarnico, za urade in politična telesa po odobritvi njih predstavnika, za javne uslužbence in ostale v § 302. navedene osebe pa na njih predlog, če pa tega sami ne podado, na predlog njih višjega oblastva; b) v primeru § 307., kolikor gre za senat ali narodno skupščino, po odobritvi njih predsed¬ nikov, a v ostalih primerih § 307. kakor tudi v pri¬ meru § 310., kolikor gre za umrle člane kraljev¬ skega doma, po odobritvi ministra pravde; a v primerih §§ 308., 300. in, kolikor gre za umrle osebe iz § 308., na predlog vlade tuje države ali njenega diplomatskega zastopnika 1 in po odobritvi ministra pravde. 1 1 Vse izpremembe in vsi dodatki so zgolj posledica dopolnitev §§ 302. in 307.; gl. tamkajšnje pripombe. XXVII. poglavje. Kazniva dejanja zoper imovino. 1. Tatvina in utaja. § 314. ( J ) Kdor odvzame tujo premično stvar 1 dru¬ gemu z namero, da bi pridobil z njeno prisvojitvijo sebi ali drugemu protipravno imovinsko korist, se kaznuje zbog tatvine, če vrednost ukradene stvari ni večja od 1.000 dinarjev,' 2 ' s strogim zaporom do enega leta, če pa je vrednost ukradene stvari večia od 1.000 dinarjev, 3 s strogim zaporom in z izgubo častnih pravic. 4 ( 2 ) Poskus je kazniv. 1 Glede dreves v gozdu gl. § 150. zakona o gozdih z dne 21. decembra 1929., Sl. N. št. 307—CXXXI/647, Ur. L. št. 162/35 iz leta 1930., glede gozdnih policijskih deliktov gl. §§ 151. do 154. navedenega zakona. 152 2 Izpremembe so izvršene predvsem zaradi razbre¬ menitve okrožnih sodišč. 3 Vrednost stvari ni samo formalni kriterij za kazno¬ vanje. Predvsem je odločilna vrednost, na katero gre na¬ klep [gl. odst. ( 2 )]. Samo tam, kjer ni posebnega kri¬ terija za drugo strožjo sankcijo, bodisi po dokazu na¬ klepa, ki obseza vrednost stvari nad 1.000 dinarjev, bo¬ disi po okolnosti, da je naklep a priori nedoločen in da objektivni kriterij vrednosti nad 1.000 dinarjev ne pride v poštev, spada tatvina po manjši kazni v pristojnost sreskih sodišč. Gl. odločbo S. S. B. z dne 3. decembra 1930., Sl. Pr. št. 188.: Vrednosti stvari, ukradenih ali utajenih po enem storilcu, se ne seštevajo, ako so tatvine ali utaje izvršene povsem samostojno druga od druge iz različnih tatinskih naklepov. 4 Izguba častnih pravic pri tatvinah, ki spadajo v pristojnost sreskih sodišč, ni predvidena. § 315. Kdor je zbog tatvine iz § 314. 1 dvakrat ali več¬ krat obsojen na kazen strogega zapora, se kaznuje v ponovnem primeru 2 z robijo do desetih let. 1 Ne pa tatvine iz § 320. novel. k. z., razen če je po¬ slednja storjena na način, označen v § 316. [Prim. na¬ sprotujočo odločbo, nanašajočo se na prejšnje besedilo § 320., S. S. B. z dne 3. decembra 1930., Sl. Pr. št. 188., in z dne 14. januarja 1931., Sl. Pr. št. 194.] 2 «Ponovni primer» ni «povratek» po § 76. § 316. Tat [§ 314.] se kaznuje z robijo do desetih let: 1 1. če je storil tatvino tako, da je vlomil, vdrl ali odprl s ključem ali z drugim orodjem zaprta poslopja, sobe, blagajne, omare in drage zaprte pro¬ store 2 ali skočil ali se splazil v zaprte prostore; 2. če je storilo tatvino dvoje ali več oseb, ki so se združile za izvrševanje tatvin; 3 3. če je storil tatvino na posebno nevaren ali drzen naliti;* 153 4. če je storil tatvino iz prostorov in krajev, ki pripadajo javnim napravam ali služijo javnemu prometu; 5. če je imel ob vršenju tatvine pri sebi ne¬ varno orodje zaradi napada ali obrambe; 6. če je storil tatvino, izkoriščaje nujo drugega, provzročeno s požarom, 5 poplavo ali podobnimi dogodki; 7. če je storil tatvino živine, katere vrednost je večja od 3.000 dinarjev. 6 1 Tudi če gre za primere tatvine «iz nuje», ki pa ni «tatvina, storjena v stanju skrajne sile» [gl. § 320., odst. (°)]. 2 Prejšnji nejasni izraz «prostorija» [«Raumlich- keit»l, ki v slovenskem prevodu ni prišel do izraza, je praksi delal težkoče. Z eksemplifikativnim navajanjem je nejasnost odpravljena. 3 Plural [«tatvin»] je zakonodajec namenoma ob¬ držal tudi v novel. k. z. Št. 2. tega paragrafa je torej po¬ seben primer [lex specialis] v primeri z deliktom iz § 138. Odst. [ 3 ] § 138. tu ne velja. Gl. tudi odi. S. S. B. z dne 17. septembra 1930., Sl. Pr. št. 180. 4 Izraz je namenoma ohlapno podan, da more zajeti kolikor mogoče veliko število zlasti takih tatvin, ki so storiene z uporabo modernih tehničnih sredstev. Ni pa izključeno, da obvelja tatvina že zaradi tega, ker je stor¬ jena cponoči'* Ttako se je glasilo prejšnje besedilo § 316., št. 3.], za kvalificirano po § 316., št. 3., novel. k. z. 5 Gre za požig v zmislu § 187. 6 Mutatis mutandis velia tudi tu, kar je v pripombi 3 k § 314. novel. k. z. povedano, § 317. Kdor je bil zbog tatvine iz § 316. obsojen dva¬ krat ali večkrat, 1 se kaznuje v ponovnem primeru 2 z robijo 3 najmanj petih let. 1 Odi. S. S. B. z dne 14. maja 1930., Sl. Pr. št. 172.: Prejšnjih obdolženčevih kazni zaradi zločinstva tatvine iz §§ 171., 173., 174. IIa im 176. IIb avstrijskega k. z. ni 154 istovetiti s kaznijo iz § 316., zaradi česar je v takem pri¬ meru izključena uporaba § 317. [Enaka odi. Sl. Pr. št. 178.] 2 Gl. pripombo 2 k § 315. 8 Ta beseda je po tiskovni napaki pri razglasitvi v Sl. N. izostala; slovenski prevod je bil od vsega početka izpopolnjen. § 318 . (!) Kdor protipravno prisvoji v svojo ali tujo korist tujo premično stvar, ki mu je zaupana ali ki jo je našel ali do katere je prišel po naključju, 1 se kaznuje, le vrednost utajene stvari ni velja od 1.000 dinarjev, z zaporom do enega leta ali v de¬ narju, le pa je vrednost utajene stvari velja od 1.000 dinarjev , 2 s strogim zaporom in z izgubo lastnih pravic . 3 ( 2 ) Preganjati se začne na predlog. 1 Pojem utaje velja tudi za izvestne delikte po za¬ konu o poboanju zlorab v službeni dolžnosti [n. p. v pri¬ pombi 2 k § 49.]. 2 Izprememba zaradi jasnejše določitve sodne pri¬ stojnosti. Tu gre samo za vrednost kot objektivni kri¬ terij, ker kaznivost poskusa ni ustanovljena. 8 Samo v drugem primeru, ki spada v pristojnost okrožnega sodišča, je zapretena izguba častnih pravic. § 319 . (!) Če je storil utajo državni uslužbenec v iz¬ vrševanju javne službe 1 ali varuh, skrbnik ali vzgojitelj glede njemu zaupane imovine, se kaz¬ nuje z robijo do desetih let. ( 2 ) Če je vrednost utajene imovine manjša od 1.000 dinarjev, 2 se kaznuje utajilec s strogim za¬ porom in z izgubo častnih pravic. 3 4 1 Gl. pripombe k § 14., št. 3. [Prim. § 379.] 2 Vpoštevati je, da se pri tej vrednosti poskus ne kaznuje. 155 3 Glede pristojnosti [senat treh sodnikov] grl. čl. 6. in 10. zakona o pobiianiu zlorab v službeni dolžnosti [n. p. v pripombi 2 k § 49.1. Določbe tega zakona vekam samo za osebe, ki so v državni službi. 4 Ni treba uredloga na kaznovanje od oškodovančeve shani; er], odločbo S. S. B. z dne 21. maja 1930., M-'es, 1930., str. 361. § 320. P) Kdor ukrade [§ 314.] ali utaji [8 3181 iz nuie stvari v vrednosti naivec do 300 dinarjev, 1 se kaznnje z zaporom do treh mesecev ali v denarju do 3.000 dinarjev. ( 2 ) Z isto kazn ; jo se kaznuje tudi, kdor ukrade ali utaji živila ali življenske potrebščine 2 v vred¬ nosti največ do 100 dinarjev 3 zaradi neposrednje porabe ali upotrebe zase ali za svojo rodbino. ( 3 ) V posebno lahkih primerih sme sodišče storilca tudi oprostiti vsake kazni. (*) Preganjati se začne nq predlog. ( B ) Predpisi tega paragrafa se ne uporabljajo, ako je tatvina storjena na način, označen v § 316.* 1 Novel. k. z. je opustil pojem tako zvane tatvine ali utaje cmale vrednostim. Glede pojma «nuja» gl. pri¬ pombo 1 k § 316. 2 Zakon o pobijanju d racini e življenskih potrebščin itd. Tn. p. v pripombi 5 k § 59.1 določa za uporabo tega zakona za življenske potrebščine: cčloveško hrano [jed in pijačo], živalsko hrano, obleko, obutev, kuriavo, raz¬ svetljavo, poljedelske priprave, kmetijsko orodje, zdra¬ vila in druge predmete nuine potrebe kakor tudi mate¬ rial za njih izdelovanjem [čl. 1., odst. 2.]. 3 Glede pomena vrednosti 300 Din, odnosno 100 Din, gl. pripombo 2 k § 318. [Po prejšnjem besedilu se je poskus kaznoval, po novel. k. z. se ne kaznuje.] 4 Dodatek hoče odstraniti dvome, ki so se ob prejš¬ njem besedilu pojavljali. 156 § 321. Če tat v primeri/z iz § 314. ali iz § 320. ali utajilec v pr im en/z iz § 318. ali iz § 3203 prosto¬ voljno oškodovancu vrne stvar pred obsodbo ali povrne njeno vrednost, omili sodišče kazen po svo¬ bodni oceni; če pa je storil to pred pokrenjenim postopanjem, 2 ga sme sodišče tudi oprostiti vsake kazni. 3 1 Ta določba velja za delikte iz §§ 315. do 317. in 319., če so dovršeni; za poskus izvršitve velja pa do¬ ločba § 33. 2 Gre samo za pokrenitev od strani upravičenega tožilca v zmislu določb k. p. 3 Iste določbe veljajo tudi pri deliktih prevare [gl. § 341.]. § 322. (!) Kdor protipravno prisvoji 1 izven primerov tatvine ali utaje sebi ali drugemu tujo premično stvar, se kaznuje z zaporom. ( 2 ) Poskus se kaznuje. ( 3 ) V posebno težkih primerih se kaznuje sto¬ rilec z robijo do petih let. 1 Gl. določbe §§ 1., 3. in 34. zakona o lovu [n. p. v pripombi 4 k § 14.]: Lastnina na ustreljeni divjačini se pridobi z okupacijo. Ker do okupacije ni moči govoriti o odvzemu drugi osebi, spada prisvojitev divjačine po neupravičencu pod § 322. § 323. j 1 ) Kdor trajno odtegne z namero, da bi komu provzročil škodo, drugemu tujo premično stvar, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev. ( 2 ) Preganjati se začne na oškodovančev predlog. ( 3 ) V posebno lahkih primerih sme sodišče storilca tudi oprostiti vsake kazni. 157 § 324. Če so storili tatvino ali utajo ali dejanje iz § 822. ali § 323. zakonski drugovi drug proti dru¬ gemu ali predniki proti potomcem ali potomci proti prednikom 1 v premi vrsti, jih ni kaznovati, ako ob¬ stoji med temi osebami skupnost življenja; če pa te skupnosti ni, se začno preganjati na zasebno tožbo. 2 1 V prejšnjem besedilu so bile zaradi redakcijske pogreške kurzivno natisnjene besede izpuščene. 2 Po zgodovinskem razvoju iz prejšnje zakonodaje [§ 189. avstrijskega k. z.; § 235. srbskega k. z.] in po ideologiji novel. k. z., ki izhaja iz antitez med § 322., odst. ( 3 ), in § 325., odst. ( 2 ), potem iz nemožne konstruk¬ cije po določbi § 341., ki naj velja sicer kakor norme §§ 324. in 325., toda tudi za «prevaro pri državnih nabavah^ [§ 336.] se vidi jasno, da misli § 324. samo na prestopke. [Gl. tudi § 325., odst. ( 4 ).] § 325. (!) Zaradi tatvin in utaj in dejanj iz §§ 322. in 323., ki jih izvrše predniki proti potomcem in potomci proti prednikom v stranski vrsti, se začno preganjati storilci, če obstoji skupnost življenja, in zaradi tatvin in utaj proti zadrugarju, redniku, varuhu in vzgojitelju, na zasebno tožbo. ( 2 ) Za te osebe sme sodišče omiliti kazen po svobodni oceni, v posebno lahkih primerih pa jih tudi oprostiti vsake kazni. ( 3 ) Izgube častnih pravic ni izrekati. ( 4 ) Izjemno od § 314. se poskus ne kaznuje. ( 6 ) Poslednji trije odstavki 1 veljajo tudi za § 324. 1 Namreč odst. ( 2 ), ( 8 ) in ( 4 ) tega paragrafa. 158 2. Razbojništvo in izsiljevanje. § 326. Kdor odvzame tujo premično stvar s silo, 1 uporabljeno zoper kakšno oseoo, ali s pretnjo isto¬ časne nevarnosti za življenje ali telo ali kdor kakšno oseoo na drug način onesposobi, preprečiti ta odvzem, z namero, da bi pridobil s prisvojitvijo stvari sebi ali drugemu protipravno imovmsko korist, se kaznuje kot razbojnik z robijo do pet¬ najstih let. 1 Gl. § 14., št. 7. § 327. Kot razbojnik [§ 326.] se kaznuje tudi tat, ki uporabi, zaloten pri dejanju tatvine, z namero, da bi ukradeno stvar obdržal, zoper kakšno osebo silo ali pretnjo istočasne nevarnosti za življenje ali telo kakšne osebe ali onesposobi kakšno osebo na drug način, da bi mu preprečila odnesti stvar. § 328. (!) Razbojnik se kaznuje z robijo najmanj petih let ali z dosmrtno robijo: 1. če se je prizadela pri razbojništvu komu 1 težka poškodba iz § 178. ali § 179.; 2. če je storilo razbojništvo več oseb; 3. če se je storilo razbojništvo ponoči; 4. če se je storilo razbojništvo s srepostjo [z okrutostjo] ali mučenjem; 5. če je imel razbojnik pri sebi zaradi napada ali obrambe ali zato, da bi uničil osebe in imo- vino, nevarno orodje ali razpočne tvarine. ( 2 ) Če je bil pri tem kdo usmrčen, se kaznuje razbojnik s smrtjo ali z dosmrtno robijo. 2 1 Ne samo tisti osebi, ki ji je bila stvar vzeta. 2 Gl. § 17. 159 § 329. 0) Kdor primora drugega z namero, da bi pri¬ dobil sebi ali drugemu protipravno imovinsko ko¬ rist, ko mu je zapretil z zlom ali ga je onesposobil za odpor, da kaj stori ali ne stori ali trpi na škodo svoje ali tuje imovine, se kaznuje kot izsiljevalec s strogim zaporom in v denarju in z izgubo čast¬ nih pravic. ( 2 ) Poskus se kaznuje. § 330. Kdor preti z namero izsiljevanja [§ 329.] dru¬ gemu z ubojem ali z drugim obcenevarnim 1 zločin¬ stvom ali uporabi zoper koga silo, 2 se kaznuje z robijo do petih let. 1 Prejšnje besedilo «občeznanim zločinstvoma je bila redakcijska pogreška. Za občenevarna zločinstva je treba šteti zločinstva iz § 203., kolikor se store naklepoma. 2 Gl. § 14., št. 7. § 331. Kdor priobči komu z namero izsiljevanja [§ 329.], da bo izročil javnosti zoper njega ali njemu bliž¬ nje 1 osebe karkoli, kar bi škodovalo njih časti, 2 ter ga s tem prisili, da kaj stori ali ne stori ali trpi na škodo svoje ali tuje imovine, se kaznuje s stro¬ gim zaporom in v denarju. 3 1 Quaestio facti. 2 Tudi, če je resnično [chantage]. 3 Prim. deloma podoben, deloma istoveten primer v čl. 51. tisk. zak.; glede kaznovanja s tiskom storjenega delikta gl. čl. 12. novele k tisk. zak. § 332. Če vrši izsiljevalec [§§ 329. do 331.] izsiljevanja obrtoma ali nadaljevalno zoper isto osebo, se kaz¬ nuje z robijo do petnajstih let. 160 3. P r i k r i v a n j e in potuha. § 333. (!) Kdor stvari, o katerih je mogel misliti, da so bile pridobljene s kaznivim dejanjem, 1 ali tisto, kar je bilo dobljeno zanje s prodajo ali zamenjavo prikriva, sprejema v zastavo ali z drugo namero 3 kupuje ali pomaga, da se razpečajo pri drugem, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev. ( 2 ) Kdor to 4 stori, a je vedel, da so bile te stvari pridobljene s kaznivim dejanjem, se kaznuje, ce vrednost stvari, pridobljenih s kaznivim dejanjem., ni večja od 1.000 dinarjev, s strogim zaporom do enega leta, ce pa je vrednost stvari 5 velja od 1.000 dinarjev, s strogim zaporom in v denarju.-' ( 3 ) Dejanja iz odstavkov ( l ) in ( 2 ) se preganjajo na predlog v tistih primerih, v katerih se preganja storilec kaznivega dela, s katerim so stvari pridob¬ ljene, na predlog ali na zasebno tožbo. ( 4 ) Kdor stori dejanje iz odstavka ( 2 ) tega para¬ grafa obrtoma, se kaznuje z robijo do desetih let in v denarju. 1 Tretje osebe, t. j. tako zvano predhodno [temeljno] kaznivo dejanje. Privilegiji iz §§ 324. in 325. tu niso vpoštevni. 2 Stvarna dopolnitev prejšnjega pogrešenega bese¬ dila. Le-to je n. pr. dopuščalo, da je oseba, ki je videla, kako se je vršilo kaznivo dejanje, n. pr. tatvina bankovca za 1.000 Din, vzela v dar za ta bankovec izmenjanih deset stotakov, ne da bi jo zadela kazen. 3 Logično mora priti za besedo «namero» vejica, ker je «z drugo nameros. dopolnilo k «sprejema», ne pa h «kupuje». 4 za¬ konu, če si da izplačati večjd takse in stroške, kot je predpisano. 2 1 Gl. § 119. zakona o advokatih [n. p. v pripombi 1 k § 23.]. 2 Gl. § 237. zakona o javnih beležnikih [n. p. v pri¬ pombi 3 k § 85.]. § 373 . (!) Kdor zavede z namero, da bi pridobil sebi ali drugemu imovinsko korist, izkoriščaje nedo- stajanje skušnje kakšne osebe v borznih poslih ali njegovo lahkomiselnost, to osebo, da se spusti v trgovanje z vrednostnimi papirji ali z blagom na borzi, najsi ve ali si mora misliti, da so taki posli v očividnem nesorazmerju z zavedenčevo imovino, se kaznuje z zaporom do enega leta in v denarju. ( 2 ) Če storilec povrne škodo, prizadeto s svo¬ jim dejanjem, mu sodišče omili kazen po svobodni oceni; v posebno lahkih primerih pa ga sme tudi oprostiti vsake kazni. § 374 . (!) Kdor javno razširja neresnične vesti z na¬ mero, da bi nasnoval druge na nakup ali prodajo vrednostnih papirjev in drugih borznih predme- 177 tov, se kaznuje s strogim zaporom in v denarju do 50.000 dinarjev. ( 2 ) Kdor izpodkopava vrednost državnega de¬ narja 1 ali državnik vrednostnih papirjev, se kaz¬ nuje s strogim zaporom najmanj šestih mesecev in v denarju do 100.000 dinarjev. 2 1 Gl. pripombo 1 k § 234. 2 Prim. soroden delikt po čl. 46., odst. 3., tisk. zak. [sankcija po čl. 13. novele k tisk. zak. — ista kot v Kdor opravlja obrtoma vedeževanje, razlaganje sanj, prerokovanje iz kvart ali slepi kako drugače, izkoriščaje praznovernost, drugega, ter si ustvarja s tem dohodek za življenje, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5.000 dinarjev. § 376. Kdor odvrača koga na javni prodaji ali javni dražbi 1 od draženja s tem, da mu obljubi ali da kakšno korist, se kaznuje v denarju do 10.000 di¬ narjev. 1 Torej v sodnem izvršilnem, konkurznem ali ne¬ spornem postopku, pa tudi na vsaki javni dražbi, od¬ rejeni od pristojnega upravnega oblastva, n. pr. glede zakupa lovišč. § 377. (!) Javni posojevalci, ki neupravičeno uporab¬ ljajo prejeto zastavo, se kaznujejo v denarju do 10.000 dinarjev. ( 2 ) Preganjati se začno na zasebno tožbo. § 378. V denarju do 20.000 dinarjev se kaznujejo javni posojevalci: 12 178 1. če ne vodijo predpisanih knjig o prejetih za¬ stavah ali jih vodijo neredno; 2. če ne pokažejo na zahtevo oblastva teh knjig ali zastav ali če dado oblastvu netočno ali lažno obvestilo o zastavah. § 379 . Državni uslužbenec, ki uporabi denar, vred¬ nostne papirje ali stvari, ki so mu poverjene po službi, ali jih da v uporabo komu drugemu, 1 se kaznuje s strogim zaporom do treh let. 1 Izključen je naklep prisvojitve, ker preide dejanje sicer v delikt po § 319., 322. ali 323. § 380 . (!) Kdor sodno zahteva 1 zavarovanje ali izpla¬ čilo dolga, o katerem ve, da mu je bil deloma ali celoma poravnan, se kaznuje z zaporom do dveh let in v denarju do 20.000 dinarjev. 2 ( 2 ) Preganjati se začne na predlog, 1 Brez lažnih predstavljanj; inače preide dejanje v delikt po § 334. 2 Za dovršen delikt ni treba «duplo-izplačilax § 381 . ( x ) Kdor karkoli kupi od osebe, ki nima pet¬ najstih let, brez vednosti njenih roditeljev ali va¬ ruhov ali kdor karkoli proda taki osebi ali karkoli vzame v zameno od take osebe ter jo s tem oško¬ duje, se kaznuje v denarju do 10.000 dinarjev. ( 2 ) Preganjati se začne na predlog. § 382 . Kdor si v primerih, kjer je določilo ceno iz- vestne stvari 1 ali odškodnino za izvestne posle 179 oblastvo, 2 da izplačati ali zahteva več, kot je od¬ rejeno, se kaznuje v denarju do 10.000 dinarjev. 1 Gl. n. pr. § 4. zakona o ureditvi cen sladkorju in sladkorni pesi z dne 26. septembra 1931., Sl. N. št. 232— LXXlI/477, Sl. L. št. 405/60. 2 Gl. § 28. zakona o advokatih [n. p. v pripombi 1 k § 23.], § 287. zakona o javnih beležnikih [n. p. v pri¬ pombi 3 k § 85..], uredbo o cenah kruha v državi z dne 11. septembra 1931., Sl. N. št. 210, Sl. L. št. 368/57. [Toda prim. § 53., št. 5., zakona o pošti itd. (n. p. v pripombi 1 k § 209.) glede prodaje poštnih znamk in vrednotic po višji ceni, če je prodajalec upravičena oseba.] § 383. Kdor si samolastno pribavlja kakšno imovinsko pravico, se kaznuje z zaporom do treh mesecev ali v denarju do 3.000 dinarjev. XXVIII. poglavje. Kazniva dejanja zoper službeno dolžnost. § 384. ( J ) Državni uslužbenec [§ 14., št. 3.], ki zahteva ali sprejme darilo ali drugo korist, kakor tudi oni, ki zahteva ali sprejme obljubo darila ali koristi, da bi izvršil službeni posel ali ga ne bi izvršil, ki bi ga moral tudi brez tega izvršiti ali ne smel izvršiti, 1 se kaznuje s strogim zaporom. ( 2 ) Državni uslužbenec, ki sprejme po izvrše¬ nem takem poslu ali opustitvi posla darilo, ki mu pred tem niti ni bilo obljubljeno niti ga ni zahteval, se kaznuje z zaporom. 2 3 1 Pasivno podkupljenje; gl. § 133. za aktivno pod- kupljenje. 2 Za ta kazniva dejanja velja zakon o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti [n. p. v pripombi 2 k § 49.], zlasti gl. njegov čl. 16. 12 » 180 3 Poseben delikt je po čl 3. navedenega zakona zlo¬ raba javnega ali družabnega položaja pri intervencijah za nagrado glede pogodb z državo ali samoupravnimi telesi, če se s pogodbo oškoduje država ali samoupravno telo. § 385 . Državni uslužbenec, ki zahteva ali sprejme da¬ rilo ali drugo korist, kakor tudi ki zahteva ali sprejme obljubo darila ali koristi, da bi izvršil služoeni posel, ki bi ga po zakonu ne smel izvršiti, ali da ne bi izvršil sluzDenega posla, ki bi ga po zakonu moral izvršiti, se kaznuje z robijo ali za- toeenjem do petih let . 1 2 3 1 Za primer sprejema darila po nezakonito izvrše¬ nem službenem dejanju mora veljati § 334., odst. ( 2 ). 2 UL pripombo 2 k § 334. 3 Ta določba je v primeri z določbo § 103. avstrij¬ skega kazenskega zakonika milejša; gl. odi. S. S. B. z dne 1. oktobra 1930., Sl. Pr. št 186. § 386 . (!) Državni uslužbenec, ki pogazi v izvrševanju svoje službe zakon z namero, da bi izvestni oseni koristil ali jo oškodoval, se kaznuje z zaporom naj¬ manj šestih mesecev. ( 2 ) Če stori to sodnik, častni sodnik ali raz¬ sodnik pri službenem poslovanju ali odločanju v pravnih stvareh, se kaznuje z zatočenjem do petih let ali z zaporom . 1 2 1 Gl. pripombo 2 k § 384. 2 Gl. § 35. zakona o izdajanju tapij v področju kasa- cijskega sodišča v Beogradu in velikega sodišča v Pod¬ gorici z dne 30. maja 1931., Sl. N. št. 135—XLIV/304: Za neredno reševanje poslov o tapijah je odgovoren intabu- lacijski protokolist po § 386. k. z. 181 § 387 . ( a ) Sodnik, častni sodnik ali razsodnik, ki sprejme za izvršeni ali opuščeni sodniški posel darilo ali drugo korist ali zahteva obljubo tega ali pristane na tako njemu dano obljubo, se kaznuje s strogim zaporom. ( 2 ) Če stori to za sodniški posel, ki ga mora po tem izvršiti ali ne izvršiti, se kaznuje z robijo do petih let. ( 3 ) Če ohseza izvršitev ali opustitev sodniškega posla tudi pogaženje zakona ali drugo prekršitev službene dolžnosti, se kaznuje storilec z robijo do desetih let. 1 1 Gl. pripombo 2 k § 384. § 388 . Denar ali stvari, ki jih je dobil državni usluž¬ benec r§§ 384. do 387.], se odvzamejo v korist fonda [§ 42.]. 1 1 Velja tudi za delikt, omenjen v pripombi 3 k § 384. § 389 . Državni uslužbenec, ki si da izplačati od koga v kakršnikoli obliki nekaj, česar oni ni dolžan pla¬ čati, ali več, kot je dolžan, kakor tudi državni uslužbenec, ki izplača ob izplačilu iz državne bla¬ gajne ali izroči ob izročitvi kakšne stvari v svojo korist manj, se kaznuje z zaporom. 1 2 1 Gl. pripombo 2 k § 384. 2 Gl. § 34. zakona o izdajanju tapij [n. p. v pripombi 2 k § 386.]: Ako sprejmejo občinski organi, oziroma urad¬ niki za sestavo tapije, odhod na lice mesta in merjenje večjo nagrado, kakor je predpisana, so odgovorni po § 389. k. z. 182 § 390 . Državni uslužbenec, ki izsili v kazenskem, ci¬ vilnem, disciplinskem ali upravnem postopku z uporabo protipravnih sredstev kakšno izjavo, se kaznuje z zaporom . 1 1 Gl. pripombo 2 k § 384. § 391 . Državni uslužbenec, ki komu protipravno vzame prostost ali ga zadrži dlje, kot dopušča zakon, ne- prostega ali ga nezakonito izžene, se kaznuje z zaporom do treh mesecev . 1 1 Prim. § 243. § 392 . Državni uslužbenec, ki izvrši ali odredi iz¬ vršitev sodbe, ki ni postala izvršna, dasi ne gre za izvršitev, ki bi jo zakon izjemoma dopuščal pri sodbah, ki še nimajo izvršne moči, se kaznuje z zaporom do treh let. § 393 . (!) Državni uslužbenec, ki ne stori, kar bi bil po zakonu dolžan storiti, z namero, da bi koga ob¬ varoval kazni, zapretene z zakonom, se kaznuje ?i zaporom do dveh let . 1 ( 2 ) Državni uslužbenec, ki ne izvrši pravno¬ močno izrečene kazni, dasi ni zaprek za izvršitev, ali izvrši namesto nje manjšo ali lažjo kazen ali izvrši kazen zoper drugo osebo namesto zoper ob¬ sojenca ali pusti obsojencu pobegniti iz kraja, kjer prestaja kazen na prostosti, se kaznuje s strogim zaporom. 1 Prim. § 141. 183 § 394. (!) Paznik ali spremljevalec, ki pusti pobegniti osebi, kateri je prostost vzeta, se kaznuje s stro¬ gim zaporom. ( 2 ) Če stori to iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta. 1 1 Prim. § 142. § 395. (!) Državni uslužbenec ali verski predstavnik, ki primora koga z zlorabo svoje službe ali svojega položaja, da kaj stori ali ne stori ali da kaj trpi, s čimer se žali kakšna njegova pravica, se kaznuje z zaporom ali v denarju do 50.000 dinarjev. ( 2 ) Preganjati se začne na predlog. 1 Gl. pripombo 2 k § 384. Za verskega predstavnika, ki ni državni uslužbenec, zakon o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti [n. p. v pripombi 2 k § 49.] ne velja. § 396. j 1 ) Državni uslužbenec, ki nezakonito odredi ali izvrši preiskavo stanovanja ali osebe ali ne¬ zakonito odvzame korespondenco ali druge stvari, najdene pri preiskavi, 1 se kaznuje z zaporom do enega leta. ( 2 ) Preganjati se začne na predlog. 1 Gl. §§ 135., 137. in 141. k. p. § 397. j 1 ) Državni uslužbenec, ki postavi v službeni spis, zapisnik ali listino karkoli neresničnega ali zamolči resnično činjenico ali overovi s svojim podpisom ali službenim žigom spis, zapisnik ali listino z neresnično vsebino ali take dokumente uniči ali skrije, se kaznuje s strogim zaporom ali z zaporom. 1 184 ( 2 ) Ce stori državni uslužbenec to z namero, da bi pridobil sebi ali drugemu korist ali da bi drugega oškodoval, se kaznuje z robijo do desetin let. 1 Prim. § 218. Gl. pripombo 2 k § 384. § 398. Verski predstavnik, ki ne vpiše rojstva, poroke ali smrti v knjigo, predpisano za to, 1 se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev. 1 Gl. predpise o vpisu imen v «matične kniige> v čl. 23. do 25. zakona o osebnih imenih z dne 19. februarja 1929., Sl. N. št. 47—XXI/104, Ur. L. št. 110/26. Prim. kazen za vodi tebe matičnih knjig, ki niso verski pred¬ stavniki, po čl. 39. navedenega zakona. § 399. j 1 ) Verski predstavnik, ki poroči osebi, med katerima zakon [brak] po zakonu ni dopusten, se kaznuje z zaporom ali v denarju. 1 ( 2 ) Z isto kaznijo se kaznuje tudi verski pred¬ stavnik, ki poroči osebo, katera je stopila prej v zakon po predpisih katerekoli vere, priznane v kraljevini Jugoslaviji, ali katera je prej sklenila civilni zakon. 2 ( 3 ) Če ostane zakon v veljavi, se kaznuje ver¬ ski predstavnik v denarju do 5.000 dinarjev, toda sodišče ga sme tudi oprostiti vsake kazni. 1 Prim. §§ 291. in 295. 2 Gl. § 290. [bigamija]. § 400. Verski predstavniki, ki uporabljajo v stran¬ karske namene svojo duhovno oblast po verskih 185 molilnicah ali s sestavki verskega značaja ali dru¬ gače v izvrševanju svoje poklicne dolžnosti 1 se kaznujejo z zaporom do dveh let ali v denarju. 1 Zabrana [brez sankcije kaznil je prevzeta v 51.11., odst. 6., ust.: tako zvani «kancelparagraf». V odst. 7. na¬ vedenega člena je ustanovljena občna zabrana, da bi se v molilnicah ali ob verskih shodih in manifestacijah iz¬ vrševala politična agitacija. V kazenskem zakoniku sank¬ cije za to ni, ker spada stvar pred upravna obl«stva. TPač pa prim. delikt organiziranja itd. prepovedanih po¬ litičnih strank v čl. 7., odst. 3., zak. zaščit, drž. (n. p. v pripombi 1 k § 36.), delikt prekršitve določbe, da morajo hiti shodi, manifestacij in izprevodi od upravnega ob- lastva dovoljeni, čl. 9. zak. zaščit drž. (gl. tudi rdi. S. S. B. z dne 14. maja 1930. Sl. Pr. št. 170.1 in na depkt po §§ 23. in 36. zakona o društvih itd. (n. p. v pripombi 1 k § 161.).] § 401. (!) Državni uslužbenec, ki priobči komu brez dovolitve pristojnega oblastva karkoli, kar je zve¬ del v službi kot tajnost, se kaznuje z zaporom do dveh let . 1 ( 2 ) Prav tako se kaznuje tudi, kdor stori to po izstopu iz službe. ( 3 ) Če stori državni uslužbenec to z namero, da bi pridobil sebi ali drugemu korist ali da bi dru¬ gega oškodoval, se kaznuje s strogim zaporom . 2 1 Prim. §§ 252., 102., odst. j 1 ). Pričevanje o službeni tajnosti ni dovoljeno, če izvršeno, neveljavno; gl. § 168., št. 2., k. p. Prim. nadalje § 89., št. 3., in § 90. zakona o občnem upravnem postopku [n. p. v pripombi 3 k § 148.] 2 Gl. pripombo 2 k § 384. § 402. (!) Državni uslužbenec poštne stroke se kaz¬ nuje z zaporom: 186 1. če odpre brez odredbe pristojnega oblastva 1 pošti predano pismo ali pošiljko; 2. če uniči, prikrije pismo ali pošiljko ali je ne vroči onemu, ki mu je poslana; 2 3. če> priobči komu vsebino, za katero je zvedel iz odprtega pisma ali odprte pošiljke. ( 2 ) Tako se kaznuje tudi oni državni uslužbe¬ nec poštne stroke, ki dopusti, da stori kdo drugi eno ali drugo teh dejanj. 3 1 Gl. §§ 147. do 150. k. p. Prim. predpise o poštni tajnosti: §§ 16. in 17. zakona o pošti itd. [n. p. v pri¬ pombi 1 k § 209.]. 2 Gl. § 147., odst. 2., k. p. 3 Državni uslužbenec se preganja po službeni dolž¬ nosti, drug storilec [§ 251.] na predlog. § 403. Državni uslužbenec telegrafske stroke, ki v brzojavki, predani zaradi odprave, kaj izpusti, izpremeni ali doda, ali brzojavke sploh ne odpravi ali ne preda onemu, ki mu je namenjena, ali ki priobči vsebino brzojavke drugemu ali ki brzo¬ javko uniči, se kaznuje z zaporom. 3 1 Gl. pripombi 1 in 3 k § 402. § 404. Državni uslužbenec telefonske stroke, ki do¬ pusti ali olajša, da govori ali da posluša pogovore na telefonu tudi drugi, 1 ki ni dobil zveze, ali ki priobči drugemu pogovor, se kaznuje z zaporom do treh mesecev ali v denarju do 3.000 dinarjev. Gl. pripombi 1 in 3 k § 402. 187 III. oddelek: Končna odredba. § 405. Ta kazenski zakonik za Kraljevino Srbov, Hrva¬ tov in Slovencev stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah»; dan, ko dobi obvezno moč, pa se odredi s posebnim zakonom . 1 1 V vsej kraljevini Jugoslaviji je dobil obvezno moč dne 1. januarja 1930. [gl. čl. 1. uv. zak. kaz. zak.], novel, k. z. pa takisto v vsej kraljevini 20. novembra 1931. [čl. 7. novel. k. z. v zivezi z določbo čl. 66. ust.]. Stvarno kazalo. Števila pomenijo paragrafe kazenskega zakonika. Abolicija 8, 300. Abortivna sredstva 174. Advokat: izplačilo nedolgovane vsote 372, kršitev tajnosti 252, poškodba imovinskih ko¬ risti in zloraba zaupanja 369, 371. Agent provocateur 137. Analogija 1. Antikoncepcionalna sredstva 174. Avtobusni promet 209, 210. Avtorska pravica 87. Babica: kršitev tajnosti 252, odpravljanje ploda 172. Bankovci, ponarejanje in raz¬ širjanje 239. Bankrotstvo: lažno 344, preprosto [malomarno] 345. Beračenje: iz delomrznosti 158, izreka očuvalne odredbe 52, odvzem maloletnih v svrho beračenja 245, pošiljanje otrok 159. Bestialiteta 286. Bilanca, lažniva 348. Blanketna določba 126. Bogočastje priznanih ver 162, 163. Bolezni: kužne 255, na duhu 22, nalezljive 254, 265, spolne 256. Bolnik: malomarno zdravljenje 263, z nalezljivo boleznijo 265, zdravljenje: brez izobrazbe 262, na nepreskušen način 264. Borec 105. Borzne spekulacije'345, 352, 373. Boter 284. Brak glej: Zakon, Brod: domači 3, provzročitev nezgode 200, varnost na njih 210, 211. Brodarski promet 206—211. Brzojavka: kršitev tajnosti 251, 403. Brzojavni promet 209—210. 190 Centralni fond za kazenske in podobne zavode 42, 60,133, 266, 362, 38& Ceste 204. Čas: prebit v zavodu za lečenje, čuvanje 53, storitve 11. Čast, kazniva dejanja zoper — 297—313. Častne pravice: izguba 35, 46—49. povračilo 90. Ček, lažen, predrugačen 215. Četa 138. Čistina kovin 234. Članstvo pri društvih 98. Darilo, poklonjeno državne¬ mu uslužbencu 133, 384, 388. Deljivost obtožbene pravice 88 . Delnica 216. Delniška družba 350, 356. Delomrznost' 158, 362. Denar: ki ga je dobil državni uslužbenec 388, kovinska vsebina 236, 237, odpadki 238, pojem 14, ponarejanje 234, 235, 237. Denarna kazen: dodatna 45, 63, obseg 42, odmera 70, omilitev 71, plačevanje 43, prekinitev 82, prisilna izvršitev 44, splošno 42, zastaranje 81. Denarne pošiljke 339. Denarne vrednotnice 216. Detomor 170. Devastacijski zakon 366. Devica 276. Diplomatično izdajstvo 102, 103. Diplomatski zastopnik 309. Disciplinska kazen 69, 139. Disciplinski prekršek 25. Disciplinsko postopanje 139. Divjačina 322. Dobavitelj, ki ne izpolni po¬ godbe ob vojni nevarnosti 112 . Dogovor: izvršiti zločinstvo 138, na dejanja zoper državo 96. Dokaz resničnosti 311, 312. Dolg: zahtevanje zavarovanja ali plačila poravnanega — 380. Dolus: directus 16, eventualis 16. indireetus 17. Dolžnik; ki poškoduje, proda zastavo 366, ki skrije, odsvoji imovino 354. konkurzni ?44—353. Dolžnost, naznaniti zločinstvo 135. Draženje zoper druge sloje 165. Droge, opojne 259. 191 Društvo: da bi se rušila vojaška disciplina 113, da bi »e uničil red v državi 98, nedovoljeno 161. Družabni sloj, draženje 165. Država 91—126, kot celota 100, 302. Državljan: se ne sme: izgnati 57, izročiti 12, v sovražnikovi službi 105. Državna oblast, prilastilev 94, 132. Državna služba, izguba 35,49. Državne nabave: ob vojni 112, prevara pri njih. 336. Državne tajnosti, izdaja 102. Državni poglavar, inozemski 308, 313. Državni posel: izvršitev na škodo države 103, nedovoljeno izvrševanje 132. Državni pravni zastopnik, zloraba zaupanja 371. Državni uslužbenec: grdo ravnanje z njim 128, izsili dejanje 395, izsili izjavo 390, izvrši sodbo 392, krši službeno tajnost 401, krši tajnost pisem, pošiljk 402, krši tajnost telefona 404, krši tajnost brzojavke 403, krši zakon 386, lažno se izdajati zanj 132, neistinite ugotovitve v spi¬ sih 397, odvzame protipravno komu prostost 391, opusti izvršiti sodbo ali za¬ kon 393, podkupovanje 133, pojem 14, poškodovanje 128, prejme darilo 384, prejme plačilo 389, pretnja 127, protizakonito postopanje 131, razžaljenje 302, sila zoper njega 127, uporaba poverjenih stvari 379, utaja 319, zahteva darilo 384, zamolčanje v spisih 397. Državni znak 99. Državno sodišče za zaščito države 91—98, 100, 102 do 115, 191, 307. Duševni razstroj 22.. Dvoboj 169. Dvoženstvo 290. Eksplozivna snov glej: Raz- počna snov. Električna energija, sila 14, 194, 195, 365. Električni aparati 213. Error in persona 19. Falzifikacija: intelektualna 218, materialna 214. Fond glej: Centralni fond. 192 Gobavost 254. Golob pismonosni 114. Gostilničar, ki daje pijačo maloletnikom 268. Gozd 314. Gradbeni zakon 198. Gradnja, nevpoštevanje pred¬ pisov 198. Grdo ravnanje: z državnim uslužbencem 128, 131, z otrokom 294. Hipnoza 14, 269. Igra na slepo srečo 158, 362, 363. Imovina: poškodba dolžnikove 354, poškodba tuje 365, prikrivanje, prodaja, uni¬ čenje 344, 345. Imovinske pravice: poškodba: dolžnikove 354, tuje 365, samolastna pribava 383. Imuniteta 23, 80, 297. Incest 284. Indiskrecija 299. Inozemci: izgon 57, izročitev 12, odgovornost 5, 7—9. Inozemski državni poglavar 308, 313. Inozemstvo 4, 6, 7—10, 76. Intelektualna ponareditev 218. Interniranec 116, 117. Izbor kazni 74 Izbris obsodbe 90. Izdaja: izpričeval 220, načrtov, objektov 108. Izdajstvo države 94, 97. Izgon 57. Izguba častnih pravic 35, 46 do 49. Izkoriščanje: lahkomiselnosti, nedostaja- nja skušnje 357, 360, ljudi 185, 277, prostitutk 281. Izplačilo višje cene, odškod¬ nine 382. Izpostavitev v smrtno nevar¬ nost 175. Izpovedba brez prisege 146, 148. Izprememba kazenskega za¬ kona 2. Izrekanje: lažnih trditev glede držav¬ nih ustanov 101, neresničnih činjenic 301, osebnih, domačih razmer 299. Izročitev tuji državi 7, 12. Izseljevanje 157. Izsiljenje izjave v uradnih poslih 390. Izsiljevanje 329—332. Izterjava dolga 380. Izvedenec: lažna izpovedba 144—148, razžaljenje 302. Izvršba 366. Izvrševanje: očuvalnih odredb 60, poklica ali obrta 58. Izvršitev neizvršne sodbe 392. 193 Jamstvo za plačilo denarne kazni 43. Javna listina 215, 397. Javna služba 49. Javni mir in red, kazniva dejanja 154—166. Javni posojevalci 377, 378. Javni promet: kazniva dejanja 204—210, tatvine iz prostora, služe¬ čega javnemu prometu 316. Javno razširjanje neresničnih vesti 374. Ječa 37. Jemanje darila 384. Kalup 230. Kancelparagraf 400. Kavarnar, ki daje pijačo maloietnikom 268. Kazen: disciplinska 69, dodatna 45, glavna 35—46, izvrševanje 40, očitanje 300, odlog izvršitve 65—67, odmera 70—77,. odpustitev 8, omilitev 71, 72, 302, poostritev 69, prestana v inozemstvu 10, prestanek 8, pri steku 61—64, prisilna izvršitev 44, računanje 41, stranska 46—49, vštetje pripora ali zavaro¬ valnega zapora 77. Kazensko postopanje 88, 89. Kaznivo dejanje: iz koristoljubja 45, iz nečastnih nagibov 74, iz nuje 320, 338, iz sorodnih nagibov 76, izključitev 19, 20, 22—24, izvršeno izven države 4—9, kdaj in kje je storjeno 11, obsojenčevo 69, očitanje 300, razdelitev 15, v silobranu 24, v stiski 25. Kleveta 301 masi. Ključ za tujo ključanico 160. Knjige: posojevalcev 378, trgovcev 345. Knjižice, delavske, služitelj- ske 222. Kokain 268. Komplot 96, 138. Korespondenca, odvzem 396. Koristoljubje 45, 167, 185, 362, 373. Kovinska vsebina denarja 236, 237. Kraj, kjer je storjeno kaznivo dejanje 11. Kralj: kazniva dejanja zoper nje¬ ga 91—93, razžaljenje 307. Kraljevski dom, razžaljenje člana 307. Kraljevski namestnik: kazniva dejanja zoper nje¬ ga 91—93, razžaljenje 307. 13 194 Krčma: pojem 14, prepoved, zahajati vanjo 50, 55, 268. Kredit: ogražanje 359,. škodovanje, uničenje 301, 361. Kritika: namera, razžaliti osebo 306. Kriva mera 343. Krvosranmost 284. Kužne bolezni pri živini 255. Kvarte, prerokovanje 375. Ladja: domača 3, provzročitev nezgode 200, varnost na njih 206, 210, 211 . Lahkomiselnost 16, izkoriščanje 357, 360. Lastnina: izrekanje lažnih trditev 100, nasilna izprememba, po¬ smeh, preziranje 100, odsvojitev 344, 345, poškodba tuje 365, terjatve, izmišljene iz imo- vine dolžnikove 354. Lažna ovadba 139, 140. Lažne izpovedbe 144—148, preklic 147. Lažne terjatve 344, 354, 355. Lažne trditve, izrekanje, raz¬ našanje 101. Lažne vesti ob vojni nevar¬ nosti 111. Lažno izdajanje za državnega uslužbenca 132. Lažno prikazovanje razmer 157. Legitimacije potniške 222. Lekarnar: dajanje, napravljanje zdra¬ vil 261, kršenje tajnosti 252, odprava ploda 172. Listina: izdaja inozemskemu ob- lastvu 102, javna 215, 397, naprava lažne 214,215,218, 222 , pojem 14, potna 222, sredstva za napravo 230, uničenje, poškodovanje, pri¬ krivanje 102, 223. Loterija 364. Lovski zakon 14, 322. Malarija 254. Maloletniki 14, dajanje pijač 268, izkoriščanje 360, nakup od njih 381, objava sodnega postopka ali sodbe 149, odvzem upravičeni osebi 245. Maloletniki, mlajši: kdaj se smatrajo za neopo¬ rečne 29, oddaja v zavod: za poboljševanje 28, za vzgajanje 27, 28, odgovornost 27, 28, pojem 14. 195 Maloletniki, starejši: pojem 14, pokaznitev 30. Malomarnost 16—18. Manifestacije: prepovedane 164, preprečenje 165. Materialna falzifikacija 214. Matrike, opustitev vpisa 398. Mazaštvo 262. Mejnik 224. Menica, lažna, predrugačena 215. Mera: kriva 343, lažna, predrugačena 231. Metode zdravljenja, nepre- skušene 264. Mir, osebni: rušenje 299. Mnogota 117, 129, 154. Morala javna 269—289. Morfij 268. Motitve duševnega delovanja 222 . Motoma sila 194, 195. Mrlič: odstranitev, uničenje, za¬ mena 152, opustitev poročila sumnih primerov 153. Mrtvogledii 153. Načrti, operacijski, vojaški 110 . Nadomestilni zapor 44. Nadomeščanje denarne kazni 44. Nagovarjanje k pobegu 120. Najdene stvari 318. Naklep 16, 18, 31. is* Naklonitev ugodnosti upni¬ kom 346. Nakup od osebe pod 15. leti 381. Nalezljive bolezni 254, 265. Namera 101. Napad protipravni 24. Naprave, vodne 197. Narodno predstavništvo: pretnja ali sila zoper — 94, razžaljenje člana 84, 302, 307, 310, 313. Nasedenje ladje 200. Nasilje 93, 154. Nasnova: dejanj zoper državo 95, 98, javna na izvršitev zločin¬ stva 136, kaznivega dejanja voboe 34, na nasilen prevrat 115, zoper vojaške naredbe 116, Nasmiovatelj 34. Nečisto dejanje 287—289. Nečistost: izkoriščanje ženske osebe 281, nasnova 288, nenaravna 285, 286, odvedenje v svrho — 278, 282, pomoč pri izvrševanju 280. Nedeljivost obtožbe 88, 89. Neizpolnitev pogodbe 112. Nemoralne publikacije, slike 288. Neoporečnost 29. Neplačevitost 344, 345, 349. Neposlušnost 128, 129. Nepoštena tekma 367. Nepravilno pojmovanje ka¬ zenskega zakona 21. 196 Nepremagljiva sila. 25. Nerazvitost, duševna 22, 26. Neresnične vesti, razširjanje 111, 374. Nesporna stvari 144. Nevarnost: provzročitev 201, 205—207, za življenje, imovino: opu¬ stitev prijave 203. Nevračunljivost 22, 27, 34, 53, 54, 135, 1G6. Nevtraliteta, prekršitev 126. Neznanje kazenskega zakona 21 . Ničen zakon 295. Notar, javni: izplačilo nedolgovane vsote 372, kršitev tajnosti 251, obrtoma izvrševani tuji po¬ sli 372, poškodba imovinskih kori¬ sti, zloraba zaupanja 371. Notranja varnost države 115. Novec 14. Nož: pri telesni poškodbi 180, 181, 183, pri tepežu, prepiru 248. Nuja 277, 316, 320, 338. Občenevarno zločinstvo 330. Objave: iz sodnega postopanja 149 do 151, tajnih listin ali poročil 102, vojn. načrtov, objektov 110. Oblast: prilastitev državnega usluž¬ benca 132, vrhovna državna 94. Obljuba: namesto prisege 145, 148, zakona 276. Obramba vojaška, obvestila o — 114. Obredi priznanih ver 162, 163. Obrekovanje 139. Obrt: prepoved, izvrševati — 58, zakon o — 342. Obrtoma: izvrševanje — 158, 222, 236, 262, 281, 333, 337, 342, 359, 372, 375. Obsodba inozemskega sodi¬ šča 8, 76. Obsojenec: kazniva dejanja njegova 68, povrnitev škode 65, 66, siromašni 43, smrt 44. Obveznica 106, 216. Očrnjenje tekmecev 367. Očuvalne odredbe 50—60, 142, pri steku 61, uporaba, če je bil storilec obsojen po starejšem za¬ konu 2. Oderuštvo 357. Odgovornost, izključitev 19 do 22, 34. Odlikovanja 47. Odlog izvršitve kazni 65—68. Odmera kazni 70. Odobritev za uvedbo pregona 8, 84, 302, 307—310. Odpadki, kovinski 238. Odpirač 160. Odplačilo denarne kazni, del¬ no 43. 197 Odpor proti oblastvom, usluž¬ bencem 130. Odprava: telesnega ploda 171—173, ponujanje sredstev 174. Odpustitev kazni 8. Odrečenje pomoči 249. Odslužitev denarne kazni 43, 44. Odstop: od poskusa 33, od zasebne tožbe 89. Odškodnina 65, 66, 233. ' Odtegnitev premičnih stvari, trajna 323. Odtiski na papirju 240. Odvedenje: deklice 293, zaradi nečistosti 282, 283, ženske osebe 246, 278. Odvračanjem od javne prodaje 376, od kupca 367. Odvrnitev škodljivih posledic za življenje ali imovino 25, 202 . Odvzem: pravice obratovanja 50, 363, predmetov kaznivega de¬ janja 59, 233, 240, 266, 288, 362, 364, prostosti po državnem uslužbencu 391, stvari 326. Oglasi za odpravo ploda 174. Ogražanje: javnega prometa na ulicah 204, po prometnih uslužbencih 208, 210, železniškega in sličnega prometa 206, življenja ali zdravja 205, 207. Okrnitev, da se onesposobi za vojaško službo 118. Okuženje 254—256. Okvara službenih predmetov, sredstev 128, 131. Omalovaževanje 100. Omamljiva sredstva 14. Omilitev kazni 21, 24, 34, 71, 72. Onemogla oseba 176. Onesposobljenje za vojaško službo 118. Operacije, zdravniške 264. Oplenitev 154. Opojila 268. Opomin: namera, razžaliti koga 306. Oporoka, lažna, predrugače¬ na 215. Oprostitev: iz zapora 142, od vojaške obveznosti 119, od vsake kazni 21, 32, 73. Opustitev prijave: okolnosti, ki ogražajo živ¬ ljenje ali imovino 203, sumnih primerov glede mr¬ ličev 153, zločinstva 135. Organi trgovskih združb 350, 356. Orodje: nevarno 181, 248, smrtonosno 180, 181. Osebe, ki se ne razidejo na poziv 129, 131. Osebni stan 296. 198 Osebno ime 398. Ostrašitev 155, 156. Osvoboditev vojnega ujetnika, interniranca 117. Otroci: odgovornost 26, podteknitev 296, pojem 14, pošiljanje beračit 159, zamenjava 296. Ovadba, obrekovalna 189. Ovadbena dolžnost 114, 135, 203. Overovitev neresničnih činje- nic 218. Oviranje službe 113, 127,128. Oznamenilo bitja 19. Parna sila 14, 194, 195. Pasivna resistenca 115, 209, 248. Paznik, ki dopusti pobeg 394. Pečat, oblastveni 134, 229. Pijača, dajanje maloletnikom 268. Pijanci 54, 55, 166. Pilot, zrakoplovni 58. Pismo: kršitev tajnosti 251, 402, prevara 339. Pismonosni golobi 114. Plemenski razdor, ščuvanje nanj 165. Pobeg: iz ujetništva, internacije 117, . iz vojske 120, iz zapora 142. Poboljševalnica 28. Pobuna 104, 107, 116. Podkupovanje: državnih uslužbencev in sodnikov 133, pasivno 385, v konkurzu 355, v uradnih stvareh 384. Podnet 70. Podpomoč 70, 141. Podteknitev [podvržba] otro¬ ka 296. Pogaženje zakona 386, 387, 395. Pogojna obsodba 65—68. Pogojni odpust: iz prisilne delavnice 52, pridržanega obsojenca 51, stopnja kazni 40. Pojasnilo: namera, razžaliti koga 306. Pokaznitev: na predlog 8, 9, 85, 87—89, na zasebno obtožbo 8, 86 do 89, po odobritvi 8, 84, 313. Poklic, prepoved izvrševati — 58. Pokoj, osebni: rušenje 299. Politične pravice 47, Politični zločin 12. Politični red, uničenje 98. Politično telo 84, 200. Pomoč: da se ne uvede kazensko postopanje 141, dana sovražniku 106, 107, h kaznivemu dejanju 34, klicanje na — 156, opustitev v nevarnosti 249, v skrajni sili 25, za izvršitev nečistosti 280, 199 za pobeg: iz vojske 120, iz zapora 142. Ponarejanje-, denarja 234—240, listin 214—220, 222. Ponudba, da se izvrši zločin¬ stvo 137. Pooblaščenci trgovinskih pod¬ jetij 356. Poplava 196. Porodni akt 170. Poroka: nedopustna 399, neveljavna 295. Pošiljanje 269. Poskus 11, 31—33. Poslanci, narodni 297, 302. Posledice: kazenskih odredb zoper mlajše maloletnike 29, kaznivega dejanja 11, 16, 17, obsodbe, dokler traja pre¬ skusna doba 68, preterintencionalne 17. Posmeh: izpostavljanje 100, oblastev, državnih usluž¬ bencev 131, verskih naprav, svetniških slik 163. Posojevalci 377, 378. Posveti, društveni 161. Poškodba: imovinskih koristi 369, naprav zoper naravne ne¬ zgode 197, telesna 178—182, državnega uslužbenca 128, 131, iz malomarnosti 182, z nožem 180, 181, tuje stvari 365. Poštne tatvine 316. Poštne vrednotnice, znamke 382. Poštni promet 209, 210. Potepuštvo 52, 158. Potomci 324, 325. Potopitev ladje 200. Povračilo: pravic 90, stroškov 65, škode 65, 321, 341, 351. Povratek 76. Povrnjena razžalitev 298. Poziv: na odpor, neposlušnost 130, 131, na razid 129, 131, Požar 187. Požig 187-190. Pravni zastopnik, kršitev taj¬ nosti 252. Praznovernost 375. Predavanje nemoralne vse¬ bine 288. Predlog na pregon: kdaj se mora podati 85, odstop 89, prehod pravice na druge osebe 87, preklic 89, pri dejanjih zoper javno moralo 271—273, 276,277, pri kršitvi tujih tajnosti 253, pri nakupu, prodaji, zame¬ ni osebam pod 15. letom 381, 200 pri nezakoniti preiskavi stanovanja ali osebe 396, pri odvedbi: deklice 293, ženske osebe 246, pri poškodbi: imovinskih koristi 369, tujih stvari 365, zastavljenih stvari 366, pri razžaljenju časti 302, 308, 309, pri sklepanju ničnega za¬ kona 291, pri tatvini, utaji 320, 323, pri telesni poškodbi 186, pri vpadu v tuje stanovanje 250, pri zavarovanju, izterjanju dolga 380, pri zlorabi javne službe 395, učinek zoper druge udele¬ žence 88. Predniki 324, 325. Preiskava stanovanja, osebe 396. Preiskovalni zapor 77. Prekinitev zastaranja 79, 82. Preklic: lažne izpovedi 147, odobritve kazenskega pre¬ gona 84, predloga na kazenski pre¬ gon 89, razžaljenja 305. Preklicane osebe 87, 244. Preklinjanje 162. Prekoračenje: določenih cen 382, silobrana 24. Prekrški 15. Premična stvar 14. Prenareja: denarja 234—240, listin 214—220, 222. Prenos terjatve 358. Prepast 24. Prepoved: izvrševati poklic, obrt 58, zahajati v krčmo 55. Prerokovanje iz kvart 375. Preskusna doba 68. Prestanek kazni 8. Prestolonaslednik: kazniva deianja zoper nje¬ ga 91—93, razžaljenie 307. Prestopek 15. Prešuštvo 87, 292. Preterintencionalne posledice 17. Pretnja: da bi se izpremenila dr¬ žavna ureditev 94, da se kaj stori ali trpi 242, da se osvobodi: jetnik 142, vojni ujetnik ali inter¬ niranec 117, z odvedenjem 246, z ogražaniem varnosti 247, z zločinstvom 156, 246, zoper državnega uslužbenca 127, 131. Prevajalec: lažna izpovedba 144—148, razžaljenje 302. Prevara 334—338. Prevažanje bolnikov 254. Prevrat 115. Prezadolženost 344, 345, 349. 201 Preziranje: izpostavljanje 100, 300, oblastev, državnih usluž¬ bencev 131. Pribavljanje pravic 383. Priča: lažna izpovedba 144—148, razžaljenje 302. Pridržba po prestani kazni 51. Priganjanje na delo 185. Prijem storilca 244. Prikrivanje 333. Pripor, vštelje v kazen 77. Priprave: za napravi'anje lažnih listin in mer 233, za ponarejanje denarja 239, 241. Pripravljalna dejanja 32. Priračunanje kazni 64. Prilega, kriva 144, 145, 148. Prisilna delavnica 52. Prisilna izvršitev kazni 44. Prisilna poravnava izven ste¬ čaja 346, 348, 354-356. Prisilno delo 40. Pristanek k zločinstvu 137. Pristranost v s'užbi 386. Prisvojitev tuje stvari 322. Prodaja osebi pod 15. leti 381. Promet, javni 204—213. Prometno osebje 14, 208. Propaganda. da se oblastva ovirajo v svojem delu 130, za borzno trgovanje 374. Prostitutke 280, 281. Protipravnost 23, 24, 34. Protiložba zaradi razžalitve 298. Publikacije, nemoralne 288. Računanje: kazni 41, pri izgubi častnih pravic 48. Radijski aparati, motenje 213. Radiotelefonske, radiotele- grafske priprave 212. Razbojništvo 326. Razdor, plemenski, verski 165. Razdraženost 24. Razid. neposlušnost napram pozivu 129, 131. Razkošno življenje 345. Razlaganje sanj 375. Raznašanje: lažnih govoric in trditev 101, 156, neresničnih činjenic 301, osebnih, domačih razmer 299. Razpočna snov 191—193. Razširjanje lažnih vesti 111. Razžaljenje 297—313, preklic 305. Realno-zaščitno načelo 91 do 98, 102—104, 106—110, 115, 215, 222, 225, 229, 234—239, 283. Rehabilitacij 90. Rekvirirano blago 121. Revoluciia 115. Robija 35, 37, časna 37, dosmrtna 92, 104, 105, 109, 167, 188, 191, 196, 197, 200, 201, 308, omilitev 71, 202 računanje 41, zastaranje 78, 81. Ročna zastava 366, 377, 378. Rodbina: izrekanje lažnih trditev 101, nasilna izprememba, po¬ smeh, preziranje 100. Roditelji, če zanemarijo otro¬ ka ali grdo ravnajo z njim 294. Roki za plačilo 43. Rušenje discipline 113. Sabotaža 109, 115, 209,, 242. Sadje 255. Samomor 169. Samooprostitev 143. Samoupravna služba, izguba 35, 47. Samoupravni uslužbenec glej: Državni uslužbenec. Senat glej: Narodno pred¬ stavništvo. Senator 297, 302. Shodi 161, draženje na razdor 165, preprečitev neprepoveda- nih 164. Sila: da bi se izpremenila dr¬ žavna ureditev 94, da bi se oprostili jetniki 142, da se kaj stori, trpi 243, odvedenje ženske osebe s — 246, pojem 14, zoper državnega uslužbenca 127, zoper kralja, prestolona¬ slednika 93. Silobran 24. Skaljena zavest 22. Skaženje obraza 178. Skice vojaških predmetov, krajev 124. Skrbnik: če zanemari otroka ali grdo ravna z njim 294, utaja 319. Skupljanje 143. Skupščina, narodna glej: Na¬ rodno predstavništvo. Slaboumnost 22. Sladila, umetna 260. Sleparska igra 362. Slepljenje 362, 375. Slovesna obljuba 145. Smrt obsojenčeva 44, 87. Smrtna kazen 36, 91, 105, 167, 189, 191, 196, 197, 200, 201, 328, omilitev 71, zastaranje 81. Smrtna nevarnost.: spraviti koga v — 175. Sodnik: častni, razžaljenje 302, zahteva ali sprejme darilo 387. Sodomija 285, 286. Sorodniki: izključitev kaznivosti 135, 141, 324, 325, poškodba tuje stvari 370, telesna združitev med nji¬ mi 284. Sostorilci 34. Splav 172. Spletkarstvo pri konkurzih 354, 355, 367. Spolne bolezni 256, 203 Sprevod, motitev 164. Srečke 364. Stanje skrajne sile 25. Stanovanje: protizakonita preiskava 396, vpad v — 250. Starejšina, vojaški 116. Stava 362. Stavka 115, 242. Stek 61—64, 207. Stiska: dejanje storjeno v — 25. Stranske kazni 35, 46—49, 61. Strašenje 155,156. Sumljive reči 333. Surogat blaga 342. Suvereniteta, prekršite v 125. Suženjstvo 243. Svaštvo 284. Svobodnjaki 40. Škoda: učinjena državi 103, ugotovitev s sodbo 65. Tajnost: državna 102. kršitev 251—253, 401, 402, 403, poklicna 252, razprav 150, tvomiška, trgovinska 368. Tapija 386, 389. Tarifa za cene 382. Tatvina 314 nasl. Tehtanje, krivo 343. Tekma, nečedna 367. Telefon, zloraba 304. Telefonski promet 209, 210. Telegrafski promet glej: Brzojavni promet. Telegram glej: Brzojavka. Telesno združenje: s sorodnikom 284, z maloletnikom 273, 274, z zaupano osebo 275, z ženskami 269—272, 276, 277. Tepež 184, 248. Terorizem 94, 95, 98, 115. Tisk, oglašanje sredstev za odpravo ploda 174. Tolmač: lažna izpovedba 144—148, razžaljenje 302. Trahom 254. Tramvaj 206—211. Trdnjava: izdaja 108, 110, skice o — 124, vohunjenje 109, vstop vanjo 123. Trgovanje: na borzi 373, z vrednostnimi papirji 373. Trgovina: prenos na drugega 344, z ženskami in otroki 283. Trgovinske knjige: lažna poročila iz — 348, nepravilno vodstvo, uniče¬ nje, prikrivanje 344, 345. Tuja država: posli s — 103, sprejem službe 105, stopanie v stik 104, znak 99. Ubikviteta 11. Uboj 167. Udeleženec 88, 89, 117, 142, 154, 184, zasebni 85. Ugonobitev dokazne moči 223. 204 Ujetniki, vojni 116, 117. Ukor: mlajšemu maloletniku 28, podrejeni osebi 306. Umrla oseba, razžaljenje 87, 297, 310, 313. Uničevanje: službenih predmetov, sred¬ stev 128, 131, tujih listin 223, tujih stvari 365. Upijaniti: osebo pod 16. letom 366, se do nevračunljivosti 166. Upnik v konkurzu 346, 351, 355. Upniški odbor 347. Uporaba stvari: poverjene 379, zarubljene, zastavljene 366. Uporaba zakona 1—7, 13; na inozemca 5, 7. Upravnik, konkurzni 355. Uslužbenci prometnih naprav 208, 211. Usmrtitev: kake osebe 167, 168, kralja, prestolonaslednika ali kraljevskega namest¬ nika 91, iz malomarnosti 177, nasnavljanje na — 107, otroka za poroda 170. Ustava 83, 94, 98, 115. Utaja 318, 320, državnega uslužbenca, va¬ ruha, skrbnika, vzgoji¬ telja 319. Uteži, lažne, predrugačene 231. Uvreda [razžalitev] 297 nasl. Varnostne naprave, uničenje 199. Varuh: če zanemari otroka ali grdo ravna z njim 294, telesna združitev z zaupa¬ no osebo 275, utaja 319. Vedeževanje 375. Veleizdaja 91—93, 97, 98. Vera: preklinjanje 162, preprečitev bogočastja 163. Verski .predstavnik: izsiljenje dejanja 395, ki opravi nedovoljeno po¬ roko 399, ki opusti vpis v matrike 398, razžaljenje 302, telesna združitev z zaupa¬ no osebo 275, zloraba duhovne oblasti 400. Vežbanje ljudi 97. Vino 342. Vlačuganje 52, 158. Vlada tuje države: stopanje v stik z — 97, 104. Vladar tuje države, razžalje¬ nje 308. Vladarske pravice: izstavljanje posmehu, pre¬ ziranju 100, preprečitev, vršiti — 94. Voda: onesnaženje 258, 267, primes kvarnih sestavin 257. j Voditelji trgovinskih podjetij i 356. 205 Vodne sile 196. Vodnjak, onesnaženje 267. Vohunstvo 107—109. Vojak: motenje v službi 113, pomoč pri pobegu 120. Vojaška disciplina, rušenje 113. Vojaška obramba 114. Vojaška tajnost 109. Vojaški predmeti: prevzem od vojaka 122, prodaja, nabava 121. Vojni ujetnik 116, 117. Vojno izdajstvo 104—108. Vojno posojilo 106. Vozovnice 222. Vračunanje kazni 10, 64. Vračunljivost 22, 135, 166. Vrednostni papirji 215—217. Vrednostni znaki 225. Vrnitev ukradene, utajene stvari 321. Vstopnice 222. Vštevanje: prestane kazni 10, 64, pripora, zavarovalnega za¬ pora 77. Vzgojitelj: telesna združitev z zaupa¬ no osebo 275, utaja 319. Zadostitev upnikov 351. Zadrževanje duševno bolne osebe 244. Zadržki zakonski, prikrivanie 291. Zadržna pravica 366. Zahteva usmrtitve 168. Zakon [brak]: kazniva dejanja zoper za¬ kon 290—295, nasilna izprememba, po¬ smeh, preziranje 100, odvedba z namero, skleniti — 246, prikrivanje zadržka 291. Zakotni pisači 85. Zalotenje pri zločinu 244,327. Zamena: od osebe pod 15. leti karkoli vzeti v — 381. Zamenjava otroka 296. Zaplemba glej: Odvzem pred¬ metov. Zapor 39, računanje 41, 77. Zapretje 243. Zaprte osebe: če se združijo, da bi prišle v prostost 143, pomoč pri pobegu 142. Zapustitev otroka 294. Zasebna obtožba 86, odstop 89, po zakonitem zastopniku 87, prehod pravice na druge osebe 87, pri kaznivih dejanjih, stor¬ jenih v inozemstvu 8, učinek zoper soudeležence 88 , zaradi izdaje tvorniške taj¬ nosti 368, zaradi odvračanja kupcev 367, zaradi prešuštva 292, zaradi razžaljenja časti 297 do 301, 310, zaradi spolne okužitve 256, 206 zaradi utaje med. sorodniki, zakonci 324, 325, zaradi zlorabe danega po¬ oblastila 370, zoper javne posojevalce 377. Zaseženo [rekvirirano] blago 121 . Zastaranje: pravice: do izvršitve kazni 81—83, pregona 78—80, v inozemstvu izvršenega kaznivega dejanja 8. Zastava, ročna 366, 377. Zastavnica 216. Zastopnik tuje države, raz- žaljenje 309. Zaščitni nadzor 53, 54, 56. Zatočenje 38; računanje 41. Zaupane stvari 318. Zavarovalnina 340. Zavarovanje dolga 380. Zavarovanjska prevara 340. Zavedba 34. Zavedenje: maloletne deklice 276, osebe pod 16. letom, da se upijani 268, ženske osebe 277. Zavod: za vzgajanje 26—28, za zdravljenje pijancev 54, za zdravljenje in za čuvanje nevračunljivih oseb 53. Zdravila 259, 260, 263. Zdravljenje brez izobrazbe 262. Zdravnik 172, 173, 220, 275, brezpravno izdajati se zanj 262, kršitev tajnosti 252, malomarno zdravljenje 263, zdravljenje brez pristanka 264. Zdravniška komisija 173. Zdravniško izpričevalo 219, 231. Zelenaštvo 357. Zločinstvo 15. Zloraba: spolna 274, 275, službene oblasti 97, 395. Zmanjšana vračunljivost 22. Zmota: klevetnikova 304, o bistvenih oznamenilih bitja kaznivega dejanja 19, o okolnosti dejanja 20. Značaj storilčev 74. Znak: državne, vladarske oblasti 99, državnega uslužbenca 132, kovinsld 240, nepremične lastnine 224, oblastveni 99, službeni 229, 230, uporaba lažnega, predruga¬ čenega — 227, vrednostni 225, 226, 228, 230, za klicanje na pomoč 212, zemljemerski 224. Zrakoplov, domači 3. Zrakoplovstvo 58, 125, 206 do 211 . Zvodništvo 282, 283. Železniške tatvine 316. Železniški promet, varnost 206—211. 207 Ženska: odvedba 246, odvedba zaradi nečistosti 278, 283, telesno združenje 269, 271, 273—277, zavedenje 276, 277, zvodenje 282. Žig, oblastveni 225—230. Živinozdravnik 220, 221. Življenske potrebščine: hranitev v nečistih poso¬ dah 266, odvzemanje 59, onesnaževanje 258, primešavanje kvarnih se¬ stavin 257, prodajanje pokvarjenih 266, umetno napravljanje 266, tatvina, utaja 320. ® NUK Narodna in uniuerzitetna knjižnica XXI. snoriC: Zakon o dopolnitvah v zakona o stanovanjih z dno 15. maja 1925. (Prvotni zakon v XVI. snopiču.) XXII. snopič (druga izdaja): Zakon o neposrednjih davkih (pre¬ gledan in izpopolnjen). — Zakon o davku na neoženjene osebe in o davčni oprostitvi oseb z devetimi ali več otroki. XXIII. snopič: Zakon o posesti in nošenju orožja (z dne 14. junija 1928.). — Zakon o osrednji upravi za mere in dragocene kovine, o kontrolah mer in dragocenih kovin in o kontrolah sodov. — Zakon o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi. — Zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine. XXIV. snopič: Proklamactja Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. januarja 1929. in njegov nagovor na ministre. — Zakon o kraljevski oblasti in o vrhovni državni upravi. — Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi (z dne 6. januarja 1929.). (Ta zakon s sedaj veljav¬ nim besedilom v XXIX. snopiču.) — Zakon o Izpremembah in dopol¬ nitvah zakona o tisku z dne 6. avgusta 1925. (Prvotni zakon v XVIII. snopiču.) — Zakon o izpremembl zakonov o občinah in oblastnih samoupravah. — Zakon o Izpremembl in dopolnitvi zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 17. maja 1922. (Prvotni zakon v VIII. snopiču.) — Zakon o Izpremembah In dopolnitvah v zakonu o glavni kontroli z dne 30. maja 1922. (Prvotni zakon v VII. snopiču.) Zakon o državnem sodišču za zaščito države (z dne 8. januarja 1929.) in uredba za izvrševanje tega zakona (z dne 14. januarja 1929.). — Zakon o postavljanju, premeščanju, prevajanju na drugo dolžnost ali stroko, postavljanju na razpoloženje, upokojevanju in odpuščanju državnih uslužbencev. XXV. snopič: Zakon o zemljiškem katastru. XXVI. snopič: Zakon o advokatih za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. XXVII. snopič: Zakon o ureditvi rednih sodišč za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Zakon o sodnikih rednih sodišč. (Izpre- membe in dopolnitve v tem zakonu v XLIII. snopiču [stran 304.].) — Zakon o državnem tožilstvu. XXVIII. snopič: Zakon o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. — Pravilnik o cepljenju živali zaradi odvračanja, zdravljenja in spoznavanja živalskih kužnih bolezni. — Pravilnik o upravljanju državnega fonda za zatiranje živalskih kužnih bolezni. — Uredba o načinu upravljanja denarnih kazni zaradi prekrškov in prestopkov po členih 111. In 113. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. XXIX. snopič: Zakon, s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju in zakon o izvrše¬ vanju kazni na prostosti. — Kazenski zakonik za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Zakon o pobijanju zlorab v službeni dolž¬ nosti. — Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi (z dne 6. ja¬ nuarja 1929. in z dne 1. marca 1929.). XXX. snopič: Zakon o ureditvi vrhovne državne uprave. — Zakon o ureditvi predsedništva ministrskega sveta. — Zakon o ustroju dr¬ žavne uprave. — Zakon o notranji upravi. — Zakon o izpremembl zakonskih odredb, s katerimi se predpisuje zasliševanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine. — Zakon o centralnem tiskovnem uradu. — Zakon o vrhov¬ nem zakonodajnem svetu in komisijah strokovnjakov pri ministrstvu pravde. — Zakon o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih. — Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonih o ob¬ činah. — Zakon o osebnih imenih. — Zakon, s katerim se posojila samoupravnih teles opraščajo državnih davščin. XXXI. snopič: Zakon o državnih cestah. — Zakon o samouprav¬ nih cestah. — Pravilnik za traslranje in sestavljanje projektov za Nadaljevanje na četrti strani ovitka. državne ceste. — Uredba o vzdrževanja državnih cest, mostov In pro- pustov. — Uredba o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. — Uredba o službenih razmerjih cestnih nadzornikov in njih prejem¬ kih. — Uredba o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih pre¬ jemkih. — Ceste v ljubljanski in mariborski oblasti, ki jih je smatrati za oblastne ceste I. in II. reda. XXXII. snopič: Invalidski zakon (z dne 4. julija 1»%.). — Navodilo za ocenjanje pridobitne nesposobnosti vojnih invalidov. XXXIII. snopič: Zakonik o sodnem kazenskem postopanju za kra¬ ljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Zakon o izvrševanju kazni na prostosti. — Navodila za izvrševanje predpisov fg 27. do 33. za¬ kona o Izvrševanju kazni na prostosti. XXXIV. snopič: Zakon o srednjih šolah. XXXV. snopič: Zakon o organizaciji finančne uprave. XXXVI. snopič: Zakon o učiteljiščih. — Zakon o narodnih šolah. — Zakon o učnih knjigah za narodne in meščanske Sole, učiteljišča in srednje šole. XXXVII. snopič: Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na uprav¬ na območja. — Zakon o banski upravi. — Zakon o praznikih. XXXVIII. snopič: Zakon o pospeševanju kmetijstva. — Zakon o vinu. — Zakon o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin. — Zakon o gozdih. — Zakon o pospeševanja živinoreje. — Zakon o kontroli kmetijskih pridelkov, namenjenih za izvoz. — Zakon o za¬ ščiti domače lesne industrije In pravilnik za uporabljanje tega zakona. XXXIX. snopič: Zakon o zaščiti avtorske pravice. — Zakon o po¬ vračilu škode državi zbog dejanj veleizdaje in o prepovedi nad imo- vino oseb, obdolženih takih dejanj. — Zakon o državnem sodišču za zaščito države (z dne 81. decembra 1929.) in uredba o izvrševanju tega zakona (z dne 4. januarja 1930.). — Pravilnik za izvrševanje zakona o zaščiti avtorske pravice. — Pravilnik o ustanovitvi sveta strokov¬ njakov glede avtorske pravice. XL. snopič: Konkurzni (stečajni) zakon za kraljevino Jugoslavijo. — Zakon o prisilni poravnavi izven konkurza. — Zakon, s katerim se uvajata konkurzni zakon in zakon o prisilni poravnavi izven kon¬ kurza. — Uredba o tarifah za nagrade upravitelju konkurzne mase In za nagrade upravitelju prisilne poravnave Izven konkurza. — Zakon o razprodajah. XLI. snopič: Zakon o ustroju vojske in mornarnice. — Vojaški kazenski zakonik kraljevine Jugoslavije. XLn. snopič: Zakon o sodnih taksah In pravilnik za izvrševanje tega zakona. XLm. snopič: Zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah (civilni pravdni postopnik) in uvodni zakon za ta zakonik. XLIV. snopič: Zakon o javnih notarjih. XLV. snopič: Zakon o zemljiških knjigah. — Zakon o notranji uredit vi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig. XLvI. snopič: Zakon o občnem upravnem postopanja. XLVII. snopič: Zakon o izvršbi in zavarovanja (izvršilni postopnik). XLVm. snopič: Zakon o uradnikih. XLIX. snopič: Gradbeni zakon. L. snopič: Novelirani kazenski zakonik za kraljevino Jugoslavijo s kratkimi pojasnili. O©