' V e s t n i k. Učiteljski konvikt. G. Fortunat Lampret, učitelj v Trnovem, nabral v veseli družbi pri »Pečku« 4 K. Učiteljski dobrotnik. G. JožefKlemenčič, c. kr. učit. profesor v p. v Ljubljani 20 K. Bog plati! Čekovni promet učiteljskega konvikta. (Letnina za 1. 1904.) G. Andrej Kenič, učitelj v Knežaku; gdč. Angela Petrič, učiteljica v Knežaku; gdč. Franjica Valenčič, učiteljica v Knežaku; gdč. Franjica Vilhar, učiteljica v bembijah; g. Anton Stres, učitelj na Sedlu; g. Milan Vreča, nadučitelj v Negovi; g. Anton Kutin, učitelj-voditelj v Št. Mavru; g. Fran Venturini, učitelj v Podloki; g. Srečko Mahor, nadučitelj v Makolah; g. Juri Lulek, učitelj v Makolah; g. Miroslav Anžlovar, učiteljvoditelj v Boljuncu. Kolekta poštnih znamk za učiteljski konvikt. Iz šmarijskega okraja na Štajerskem kolekta št. 37; iz sevniškega okraja kolekti št. 84 in 85 ; iz Lj ubljane prepis kolekte št. 1. J. Dimnik, blagajnik. Za ,,Učiteljski konvikt". Veliki tamburaški koncert, ki ga prirede šentbarbarski, hajdinski in ptujski tamburaši v prid »Učiteljskemu konviktu«, se ne vrši 8. dec, kakor smo poročali zadnjič, ampak šele 4. januarja 1905. Rezervni fond. Tolminsko učiteljsko društvo v smislu sklepa »Dežel. učit. društva goriško-gradiščanskega« 1% od doplačanih petletnic 51 K 53 1). Učiteljstce vesti. Učitelj Jos. Bernot v Ljubljani je imenovan za prov. voditelja v Dobovcu v krškem okraju. — Ivan Vozel v Trebnem, pride za suplenta na enorazrednico v Prečni pri Novem mestu. — Absolvirani učiteijiščnik g. Jos. Odlasek je imenovan za začasnega učitelja in voditelja na novoustanovljeni ljudski šoli v Polšnjiku. Šotstvo na Štajerskem. Trirazrednica v Sromljah pri Brežicah se razširi v štirirazrednico. — Za nadučitelja na dvorazrednici v Dobrovcih pri Mariboru je imenovan ondotni učitelj Matevž Tušek. Izpit učiteljske usposobljenosti za ljudske šole v Mariboru so naredili gg.^ Anton Hribernik v Črešnovcu, Avgust Kopriva v Črešnovcu, Janez Kramer pri Sv. Vidu blizu k^marja, Friderik Sprager pri Sv. Bolfenku na Kogu, Emil Vršič pri Sv. Miklavžu v Slov. goricah ter gospodični Alice Koschell v Zrečah in Marija Lerher v Framu. — Pred goriško izpraševalno komisijo pa so napravile od 4. do 18. novembra izpit učiteljske usposobljenosti gospodične kandidatinje, in sicer za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Bezlaj Josipa, Eržen Ljudmila (oboje z odliko), Gasparin Marija, Gomilšek Antonija, Hrovat Franja, Jebačin Roža, S. Jeraj Valerija, Juvančič Olga, Komotar Amalija, Lapanja Davorina, Lapanja Marija (oboje z odliko), Lazar Milena, Lecker Matilda, Lukan Roža, Posega Marija, Rosberger Alojzija, Simčič Ivana, Širca Gizela, S. Trstenjak Emanuela, Vidmar Gabriela; za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom in nemščino ter italijanščino kot predmet: Havel Štefanija; za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom in nemščino kot predmet: Barle Marija, Blažica Ernesta, Cink Alojzija, Ger dol~Knstina (z odliko), Kokalj Štefanija, Komel Ana, Ličar Franja, Lorenzuti Pavla, Martela ncAmalija, Sedej Josipa, Šauli Eleonora, Šusteršič Angela, Vagaja Eliza; s slovenskim učnim jezikom: Kovačič Marija, Štrosar|Ljudmila, Valenčič Katinka; z nemškim učnim jezikom: Ciani Zofija (z odliko). Reprobirani ste bili dve kandidatinji za ljudske šole z nemškim, ena za ljudske šole z italijanskim učnim jezikom, ena kan- didatinja pa je odstopila od izpita za meščanske šole s slovenskim učnim jezikom. Šolstvo na Koroškem. Za nadučitelja v Maloščah je imenovan sedanji učitelj v Škofičah Mat. O ž g a n; za šolskega vodjo v Podgradu (Medgorje) Jož. Gat t ern ig, Mart. Sebastian v Šmarjeti nad Pliberkom. Za podučitelje pridejo : J. G o 1 k e r v Št. Martin na Dholici, Frid. S c h r e i e r v bmarjeto v Rožni dolini, Jož. T r a u n i g v bt. Primož, Marjeta Schmidt v Pliberk. — Jernej Pšeničnik je postal pomožni učitelj v Kazazah. — Prestavljeni so : Pavel K u 11 n i g iz Tinj v Št. Jakob v Rožu, Avgust B a r g e r iz Ledenic v Loče, Walter Riedl iz Domačal v Tinje. — Iz službe stopita Pavlina Fourlan in Marija Remšgar. — Razpisane so službe nadučitelja v Škocijanu, Naborjetu in v Škofičah. Imenovanje. G. Dragotin Pfibil je imenovan za definitivnega glavnega vadničnega učitelja v Kopru in za šol. nadzornika v Lošinju. Osemdesetletnico je praznoval dne 20. pret. meseca stolni dekan v Ljubljani, gospod Andrej Zamejic. Bil je dolgo vrsto let član izpraševalne komisije, nadzornik za verouk in član c. kr. mestnega šolskega sveta v Ljubljani. Po stanu: vzoren duhovnik; po srcu: plemenit mož. Iz seje c. kr. okrajnega šolskega sveta za goriško okolico. Iz uradnih naznanil je posneti, da je imenovan g. Šinigoj France, učitelj v Sv. Križu pri Ajdovščini, učiteljem pri Sv. Du.hu (Štajersko). Novo službo nastopi 1. marca 1905. Priznala se je V. petletnina gdč. Urbančič Mariji IV. gdč. Perc Manji in I. g. Gradniku R. — Vdovi po pokojnem učitelju K. se je dovolila podpora 200 K. Ker se je odpovedala službi zaradi možitve gdč. Besednjak Antonija, učiteljica v Kamnjah, se je imenovala na njeno mesto gdč. Lenarčič. Izpraznjeno učiteljsko mesto na Ligu se je podelilo izprašanemu učiteljskemu kandidatu Benko Alojziju. Mesto na novo razširjeni štirirazredDici v Dornbergu se je podelilo gdč. Rožici Bizjakovi. — Po umrlih tovariših izpraznjeni draginjski dokladi sta se podelili dvema drugima. — Daljši dopust zaradi bolezni se je dovolil dvema učiteljema in eni učiteljici. — Iz preudarka za 1. 1905. je razvidna šolska potrebščina v znesku 178.360 K, ki se pokrije s 70% naklado na izravne davke. Sklenilo se je razpisati več izpraznjenih mest, kar je razvidno iz uradnega natečaja. Doneski za šolanje otrok članov ,,Prvega splošnega uradniškega društva Avstro-Ogrske na Dunaju" za šolsko leto 1904/5. Delovanje tega društva na humanitarnem polju se je tako jako povzpelo, da se nam pač zdi umestuo, tudi potom strokovnih listov obvestiti širše kroge o teh uspehih. Solidno in varčno gospodarjenje je društvenemu vodstvu omogočilo, da je zalogam, ustanovljenim za humanitarne šolske namene, leto za letom moglo dovoljevati znatne vsote in jih privesti do take višine, da je vsakoletni znesek obresti že sam na sebi prav znatna glavnica. Koncem 1. 1903. je imela zaloga za poučne namene K 635.565, druge zaloge za študije pa K 242.000. Pred kratkim časom je sklepal upravni svet uradniškega društva o prinosih za učne namene otrokom neimovitih društvenih članov ter je v ta namen dovolil K 39.770. — Opozarjamo na nastopne podatke: Upravnemu svetu je došlo 731 prošenj za dovolitev prispevkov v učne namene; med temi je bilo 414 prošenj iz učiteljskih krogov. Izmed teh 414 prošenj jih je bilo 263 ugodno rešenih, zato se je privolilo prosilcem K 22.700. Razen tega se je pa 5 učiteljem, oziroma učiteljskim vdovam dovolilo podpore v skupnem znesku K 270. Omeniti nam je tudi, da*dobiva 7 šolajočih se učiteljskih otrok velike ustanove v skupnem znesku letnih K 3050. Iz teh podatkov je razvidno, da uradniško društvo, katerega zavarovalni pogoji prekašajo po svoji ugodnosti pogoje enakih naprav, nudi svojim članom še dobrote, kakršnih druge enake korporacije ne morejo dajati. Iz navedenega je dalje razvidno, da je pri reševanju prošenj vodilno načelo, v prvi vrsti ozirati se na one, ki so v slabejših gmotnih odno- šajih. Od tod izvira, da se večji del dovoljenih prispevkov podeli učiteljstvu. Navedeni podatki zadostno dokazujejo, da učiteljstvo le sebi koristi s tem, da se vedno trdnejše oklepa »Prega splošnega uradniškega društva Avstro - Ogrske« (Dunaj I., Wipplingerstrasse 25) ter svoje, društvu še ne pristoivše tovariše opozarja na to napravo, ki bi jih zaman iskale eake. Deželna gospodinjska in mlekarska šola v Celovcu. Poročajo nam: V Celovcu so otvorili deželno gospodinjsko in mlekarsko šolo, ki je za prospeh kmetijstva gotovo jako potrebna in je baje prav dobro urejena, toa to napako ima, da je deželna, in kar je pri nas na Korokem deželno, je vse izključno nemško in stremi le za tem, a bi pomagalo grmanizira.i ono, kar še ni nemškega. Na t, da je tretjina koroškega prebivalstva slovenske narodnosti, ki ima menda tudi pravico do deželnih ustanov, ki jih mora vzdrževati s svojim slovenskim denarjem, pri deželnih avodih načelno ne gledajo. Torej zopet ena ponemčevlnica več! Poročil se je učitelj v Sežani, g. Karel Gruntar, z gospico Olgo Urbančičevo. Čestitamo! Največji japonski list Kyoi-Ku-Kai ugovarja zoper neznosni šovinizem, ki vlada v japonskih šolskih prostorih. V šolah na vse kriplje netijo ogenj sovraštva zoper Ruse in pretiravajo moč in vpliv japonstva. Šola ni za take tvari, šola je za učenje. Bodočnost bo dala Japoncem mnogo opraviti s problemi miru, ne pa s problemi vojske, in. ravo sedanji rod bi se moral učiti reševati taka bodoča vprašanja, pa ne zabavljati zoper sovražnika in tratiti dragegačasa, zraven pa se napajati z željami po osvojitvi. Vladavojsko zanemarja šolo, veliko učiteljev je v vojski, zrapa veliko učilnic brez učnih knjig. Vse to se bo maščevalo! Državni proračun za 1. 1905. izkazuje za avsobčno ljudsko šolstvo prispevkov 388.246 K, z izdaučiteljišča,razne dozidave, za pospe ševanja nemšljudskega šolstva na Južnem Tirolskem itd. znesek 5,828.845 K. V primeri z izdatki za vojskoza nove topove 400,000.000 K) je zlasti vsotica za lšolstvo kot tako prava pravcata — bagatela. Tako sknas za povzdigo kulture! Razpisane službe na Štajerskem. Na štirirutrakvistični ljudski šoli v Leitersberg-Krčevini pri Mje z Vel. nočjo 1905 popolniti učiteljsko mesto z dpo II. plač. razredu definitivno. — Na dvorazrednicplač. razredu ae nahajajoČi, pri Sv. Ožbaltu n. D.Brezno, je z začetkom poletnega tečaja popolniti nadsko mesto. — Na štirirazrednici v Ribnici na Pohplač. razredu je z začetkom poletnega tečaja popolnučiteljsko mesto. Prošnje do 14. decembra na krajneSVete. — V Čadramu, p. Oplotnica, je popolniti z Vena petrazrednici — III. plač. razred — dve učiteljskdefinitivno. — Prošnje do 15. decembra na krajnsvet. Jubilej himne ,,Kje dom je moj ?" Dne 21. det. 1. mine 70 let, odkar so prvikrat peli Frana Skrauphimno: »Kje dom je moj ?« Učitelj zgorel. V Sušnjevcih pri Brodu na Hje učitelj Ferdo Ranj zaspal z gorečo cigareto Postelja se je vnela, in dim je zadušil učitelja. Kr. gimnazija v Vinkovcih na Hrvaškem letos 25-letnico, odkar so uvedli hrvaški jezik kjezik. Katoliško vseučilišče v Solnogradu. Bodnameravajo v Solnogradu otvoriti modroslovno fBogoslovno fakulteto že imajo. Le počasi k poneumIzprememba v šolski upravi na Hrvaškem.danji predstojnik oddelka za bogočastje in nauk privladi v Zagrebu, Armia Pavič, je šel v zasluženi pnjegovo mesto je imenovan veliki župan županije virLevin Chavrak Letovanički. Ta izpremembaosebna, sistem ostane Še nadalje neizpremenjen. Ruski ljudskošolski učitelji - vojaki niso kObrtna nadaljevalna šola v Idriji. Z letošnjim šolsletom so ustanovili v Idriji nujno potrebno obrtno nadvalno šolo ter jo pridružili c. kr. rudniški šoli. Za odpravo III. plačilnega razreda na ŠtajerskZdružena finančni in šolski odsek sta proti glasovom vencev odklonila predlog, naj se odpravi III. plač. razreučitelje. Dovolila pa sta 50.000 kron v ta namen, da sešol prestavi v II. plač. razred; za to so dovolili 40.000 50 šol pa iz II. v I. razred (10.000 kron). — Temu dost»Domovina«: Slovenski poslanci so dosegli s tem mnogo, če jemljemo v ozir prenapeto krivičnost graškespode. Najnujnejše je storjeno in upati je, da III. plač.red v doglednem času izgine v prid naših vrlih učiteljeLatinsko-slovanski manifestacijski shod. Dndecembra bo v Parizu velikanska latinsko-slovanska mstacija in se položi takorekoč temelj za solidarno delmanskih in slovanskih narodov. Vabljeni so na ta shorodoljubi slovanski, italijanski, francoski, španski in rumShodu bo predsedoval bivši prezident francoskega parlaPavel Deschanel. Proti šolski reformi na Nižje Avstrijskem. Sodemokratje so priredili na Dunaju sedem ljudskih shodkaterih se je sprejela resolucija: »Socialno-demokratičlavci protestujejo proti šolski reformi nižjeavstrijskega nega odbora, ker so regulacijo plač postavili le za preda obremenijo prebivalstvo z novimi indirektnimi davkTudi nemški svobodomiselni in vsenemški poslanci snskupno akcijo zoper najnovejšo Luegerjevo past ter hkrščansko socialne poslance izključiti iz nemške zvezse ne ridružijo tej akciji. ridko rijsko tki za kega kupni (samo udsko be pri zredni riboru hodki Listnica urednM. G. v T.-Š. Od onega žalostnega slučaja je minilo spol leta! Zakai ste tako pozni! Sicer pa je došlo tudi za dankasno in še to po ovinku preko Ljubljane. Ali še sedaj ne venam očitajo kruh klerikalni prijatelji? E, da! Saj se nas pa tudizgreši med tem hribovjem. Zato je pa dobro, da imamo »Slin »Domoljuba«. Ta dva se nas vendar še spomnita! — ČeVam ustrežemo prihodnjič! — V. L. v Z. Kdo se dandanes šKar pošljite! — M D. v R. Verjamemo, da ne verjamete našnotici o izboljšanju učiteljskih plač v Bukovim. Toda ne misliako ste mnenja, da odjeda povsod klerikalna obstrukcija učkruh. Sicer pa itnamo že pripravljen članek o napominani rePriobčimo ga prihodnjič. — F. V. v R. Berite »Einleitung in losophie«. Von Prof. Dr. Wilhelm Jerusalem. (Wien und Wilhelm Braunmuller, k. u. k. Hof- und Universitats-BuchhKnjiga velja 4 K 80 h. — Znatnenita so predavanja prof. Jkučilišču