JA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE
niška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6
uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan
Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr-
arjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo-
ehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
loletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00
naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6,
• Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna
tisk, Kočevje • Revijo sofinancira Raziskovalna in Kul-
ipnost Slovenije.

TIM 7

poštnina plačana v gotovini

XVI. letnik
Marec 1978

timova igračka

PREPROSTA PIŠČAL

Material: Kos vrbove ali jelševe veje, debele

kot prst.

Orodje: Žepni nožek.

Potek dela:

1. Šibo gladko in poševno odreži z ostrini
žepnim nožem (slika 1).

2. Poraben je samo debelejši kos šibe tam,
kjer je lubje gladko (na sliki od a do b).

3. Šibo pri a gladko in vodoravno odreži
(slika 2).

4. Pri b lubje okrog in okrog zareži do lesa.
Zgornji del lubja (od a do b) začni zvijati
ali tolči po njem z noževim ročajem, da
lubje popolnoma odstopi od lesa. Potem
lubje previdno potegni z lesa (slika 3),
pri tem pa pazi, da ne poči.

5. Cevko (slika 4j na enem koncu za 1 cm
ostrgaj, tako da snameš z nje zunanjo ze¬
leno kožo in da ostane samo vlakno (c).

6. Daj konec c v usta, ostrgani del cevke z
ustnicami stisni in pihaj skozi nastalo
režo. Predolga cevka ne da glasu.

TIM 7

Marec 1978 XVI. letnik

TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO
DEJAVNOST MLADINE o Izdaja Tehniška založ-
ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja
uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič,
Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone
Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka
Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični
urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna
številka 7,00 din • Revijo naročajte na naslov:
TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči
račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬
ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancira Razisko¬
valna in Kulturna skupnost Slovenije.

SLIKA NA NASLOVNI STRANI

Na sliki je univerzalni vrtalni stroj naše priznane
tovarne ISKRA, brez katerega si ni več moč za¬
misliti vaše modelarske delavnice. Obenem z
vrsto zelo uporabnih priključkov ni opravila pri
vašem hobiju ali v hiši in okoli nje, ki mu ne bi
bili kos.

KAZALO

TIMOVA POŠTA .. 289

PRVI KORAKI

Dve viseči beležnici .• 291

Počitniška hišica — hranilnik . 293

MODELARSTVO

Galeb 9 . 296

VVindsurfing  — jadranje na deski  .... 299
Evolentna raketna konica  ....... 302

Jadralno letalo .  303

Vžig motorčkov z žarilno svečko  .... 307
DALJINSKO VODENJE

Analogni dekoder TIM XI-AD  . i . . . 309
RADIOAMATERSTVO

Budilnlk .  312

Zgodovina radioamaterizma . 316

Srednjevalovni radijski sprejemnik brez

tuljav . 319

Diavizor za format 110 . 323

Praktični izdelki iz ohišja flomastrov . . . 324

ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA

Tekmovanje za velike nagrade  — formula I 326

Elektrika iz vetra . 330

TIMOVA FANTASTIKA

Sprehod po gozdu . 332

MALI OGLASI . 335

ZANKE IN UGANKE .   337

SLIKA NA ZADNJI STRANI OVITKA

Model legendarne grške ladje ARGO, ki je bila
izdelana za film »Jazon in zlato runo«. Spodaj
model poizkusnega parnika, izdelanega v Parizu
leta 1903.

timova pošta

Leto se je prevesilo v drugo polovico, snež¬
ne radosti se umikajo drugirh, bolj polet¬
nim opravkom, s tem pa boste zanesljivo
bolj pogosto posegali tudi po Timu. To med
drugim potrjuje vse večje število malih
oglasov, ki nam jih pošiljate, pa tudi brez
vaše pošte ne mine dan. In kaj ste nam pi¬
sali v preteklem mesecu?

Branko šikanovski na primer sprašuje kako
izdelamo tiskano vezje, s kakšno kislino
jedkamo in podobno. Na vsa ta vprašanja
je izčrpno odgovoril tov. Marjan Klenovšek
v svojem članku o izdelavi tiskanih vezij v
letošnjem letniku Tima.
že šesto leto je naš naročnik Miloš Požar
iz Nove Gorice, ima pa še mlajšega brata,
ki ni nič manj navdušen modelar od njega.
V dokaz nam je poslal nekaj fotografij nji¬
hove zračne flotilje. Naj po vrsti naštejem
modele, ki sta jih izdelala po Timovih načr¬
tih: akrobatski model, Avia B 534, akrobatski
model Major, Auster MK III in Piper PA 18.
Na koncu je ponudil svojo pomoč modelar¬
jem, ki imajo pri izdelavi modelov, ki sta
jih onadva že zgradila, kakšne težave. Če
je tako, naj mu pišejo na naslov: Miloš
Požar, Maria Kogoja 44, 65000 Nova Gorica.
Še en Novogoričan, Rajko Tončič, pravi ta¬
kole:

Oglašam se prvič. Hodim v 7. razred osnov¬
ne šole in sem navdušen radioamater. Do
sedaj nisem imel nobenih pripomb ali pro¬
šenj. Sedaj pa bi rad sam naredil priljub¬
ljene TV-igre. Dobil sem tudi načrt, toda
ta je tako nerazumljiv in zabrisan (izredno
slaba fotokopija), da ga prav nič ne ra¬
zumem. Zato vas naprošam, da mi vsaj pri¬
bližno poveste, kje bi dobil nov načrt (lahko
je tudi iz tuje revije). Mislil sem pisati
v tovarno Gorenje, ki izdeluje te igre, ven¬
dar ne vem, če bi načrt poslali!

S Timom sem zadovoljen, vendar mislim,
da je do tega letnika Tim postajal iz leta
v leto slabši. Lahko rečem, da sem s tem
letnikom še posebej zadovoljen. V daljše
pisanje se ne bi spuščal, ker se mi to ne
zdi potrebno. Povem naj še to, da nimam
z nabavo materiala nobenih težav. Samo čez
mejo skočim in tam dobim vse kar rabim,
in to še ceneje kot pri nas. Za prvič bo
dovolj. Upam, da se bom še oglasil in če
se bom, bom napisal daljše pismo.

o

O)

CM

oo

c«.

t".


Obiskujem peti razred osnovne šole v No¬
vem mestu. Na Tim sem naročen šele prvo
leto. Začel sem izdelovati maketo male že¬
leznice in vse je šlo gladko, le pri mosto¬
vih se mi je zataknilo, zato vas prosim, 'če
mi pošljete Tim, v katerem je opisana iz¬
delava mostov.

Še eno vprašanje. Sem ljubitelj kartinga in
vas prosim, če mi lahko poveste, kje bi se
vključil v ta šport.

Zoranu Krošlju iz Novega mesta, ki nam je
poslal to pisemce, takle odgovor. V zvezi
s težavami, ki jih itna pri gradnji mostov
na maketi, bo najbolje, da se obrne na  ,, av¬
torja sestavkov o maii železnici tov. Mat¬
jaža Zupana. Njegov naslov boš našel v po¬
šti letošnjega letnika, saj smo ga večkrat
objavili. O kartingu pa bo zanesljivo izvedel
kaj več v AMD v Novem mestu.

Ivo Aarhar iz Škofje Loke je naročen na
revijo že tretje leto in meni, da je kakšna
številka boljša in druga spet slabša. Naj¬
bolj ga zanima modelarstvo, pa tudi sestav¬
ke o radioamaterstvu rad prebira, le da mu
nekateri članki povzročajo težave, ker ne
razume vsega, zlasti se mu zde zamotane
skice in načrti.

Menim, da načrti pri radioamaterskem delu
niso preveč zahtevni, seveda pa mora bra¬
lec poznati elektrotehniške simbole, ki smo
jih letos že objaviti. Ivu se zdi odveč
tudi znanstvena fantastika. Oglas, ki nam ga
je poslal, smo objavili v tej številki. Za¬
enkrat je objava še brezplačna in bo taka
tudi ■ vnaprej.

Igor Štampar iz Maribora nas je zasul s ko¬
pico vprašanj, na katera mu bomo odgo¬
vorili posebej po pošti. Moram pa se mu
zahvaliti za vzpodbudno mnenje o reviji in
vsebinske predloge.

Darko Ribarovič iz Oplotnice hodi v sedmi
razred in je naš naročnik dve leti. Zanima ga
predvsem letalsko in brodarsko modelar¬
stvo. Načrtov za izdelavo raketnih motor¬
čkov, za katere sprašuje, nimamo namena
objavljati, saj je to opravilo vse prene¬
varno, da bi se ga lahko lotevali posamez¬
niki na svojo roko. Tovarniško izdelani mo¬
torčki niso tako dragi, da bi se izplačala
domača izdelava. Izdelava miniaturnega ben¬
cinskega motorčka pa ponavadi še strokov¬
njakom povzroča take preglavice, da si kar
ne morem misliti, kako bi jih lahko kdo
izdeloval v svoji domači delavnici. Cenejša
naprava za daljinsko vodenje stane od 2000

do 3000 dinarjev, vendar jih trenutno v naši
trgovini ni dobiti. Zato pa še ni treba vreči
puške v koruzo, saj je med malimi oglasi
dovolj ponudb prav za te naprave, tako
da bo brez težav našel tako, ki bo ustrezala
željam in ne nazadnje njegovemu žepu.
Robert Ambrož iz Nove Gorice je akvarist
s problemi. Ne ve namreč, kako naj hrani
ribice v svojem akvariju med daljšo odsot¬
nostjo. Ker smo sklenili, da naša revija
ne bo več hodila v zelje naravoslovcem, smo
njegovo pismo poslali na uredništvo revije
Proteus, ki je vsekakor bolj poklicano, da
mu posreduje potrebne informacije.

Janko Mavrič, ta čas po sili razmer Beograj¬
čan [služi namreč vojaški rok), želi izdelati
ojačevalnik po Timovem načrtu. Avtor tega
načrta je Božo Ropret, piše pa mu lahko
na naslov uredništva. Material za izdelavo
ojačevalnika imajo v trgovini Mladi tehnik,
Ljubljana, Stari trg 5, pošljejo ga tudi po
povzetju.

Jani Korošin iz Ljubljane pogreša načrte le¬
talskih modelov. Upam, da se bo to ne¬
vzdržno stanje do konca tega letnika neko¬
liko popravilo, o čemer priča tudi pričujoča
številka.

Na široko se je razpisal Jože Kerin iz Kr¬
škega. Zaradi napačnega naslova v naši
kartoteki menda ni dobil pete številke Tima,
zato smo mu naknadno poslali izvod. Meni,
da je revija še kar dobra, moti ga le ob¬
časna slaba vezava. Sicer pa se to ne
dogaja prepogosto. Prvi koraki bi morali
biti po njegovem bolj obširni, načrti v njej
pa taki, da bi jih lahko vsakdo izdelal. Všeč
mu je modelarstvo, daljinsko vodenje' ga
ne zanima, rad ima radioamaterstvo in zgo¬
dovino avtomobilizma. Jezi ga, da tisti, ki
objavljajo male oglase, ne odgovore na
poslana pisma. To seveda ni lepo, menim
pa da vzrok tiči v tem, ker so ponujano
blago že razpečali. Torej bo treba, če boste
hoteli za vsako ceno dobiti odgovor, malo
pohiteti s pisanjem. Na koncu ponuja sten¬
ske in namizne svetilke vseh vrst, ki jih
sam izdeluje in prodaja. Da bo kupčija
stekla, objavljamo njegov naslov:

Jože Kerin, Ravni 5, 68270 Krško. Torej,
kdor bi rad namizno svetilko v obliki Eifflo¬
vega stolpa, visoko 70 cm, z vso električno
instalacijo, naj mu kar hitro piše.

Bodi za tokrat dovolj, prihodnjič pa spet
nasvidenje!

Urednik

prvi koraki

Amand Papotnik

DVE VISEČI
BELEŽNICI

SNEŽAK

Podlogo za sneženega moža iz usnja izrežite
iz kartona s škarjicami im sicer poljubno
veliko, nato izrežite iz svetlega usnja, be-
lega blaga, svetlega itisona ali iz bele klo-
bučeviine trup (pozicija 2), iz rdečega usnja
pa izrežite s škarjami klobuk oziroma lonec
(pozicija 3). Oči, ki so pri »pravem sneža-
ku« iz premoga, izrežite iz črnega usnja
ali pa jih izdelajte z luknjačem 0 5. Nos
(korenje) izrežite iz rdečega ali rumenega

usnja, za usta pa zopet uporabite črno usnje
(kos premoga). V roko mu dajte svinčnik
ali nalivno pero, ki jo obdaja objemka iz
svetlega usnja (pozicija 6).

Sedaj vam preostane še namestitev belež¬
nice.

Lahko jo izdelate sami ali pa kupite v pa¬
pirnici malo beležnico (Lipa blok) in jo ne¬
koliko skrajšate (2—3 cm).

Sestavne dele nalepite z »Oho« lepilom na
podlogo iz kartona (trup, klobuk, oči, nos,
usta, beležnica, objemka za svinčnik in
obroček, s katerim beležnico obesimo na
zid). Obroček je iz plastike ali kovinski
(0 14). S pomočjo tankega usnjenega tra¬
ku ga prilepimo na hrbtno stran pri klobu¬
ku (pozicija 4).

Viseča beležnica je s tem gotova.

Seveda pa lahko vaš snežak nosi namesto
beležnice tudi: koledar, koledar — dnevno
trgamko, beležko s telefonskimi številkami,
šilček, gumico, etui za svinčnike, škarjice
itd.

Kam jo boste obesili ali komu jo boste po¬
darili, pa prepuščam vam.

TIM 7 • 77/78 291

KALI MERO

Kalimero je naiven in pošten, ter zaradi te¬
ga tudi večkrat ogoljufan in prevaran.

Mi bomo tokrat Kaiimeru obesili beležko
in svinčnik, pa ne zato, da bi mu nagajali,
ampak zato, ker ga Jmamo radi. Takšen
Kalimero je lahko darilo za vaše mame, ba¬
bice, sestre, prijateljice in tovarišice. Lah¬
ko pa mu damo v roke tudi koledar, belež¬
ko s telefonskimi številkami, ključe, šopek,
vžigalice, šilček itd.

Prebrali ste, kako izdelamo beležko — sne-
žaka in tudi izdelava Kalimera ni nič težja,
iz kartona izdelajte podlogo, kot prikazuje
pozicija 1 in sicer poljubno veliko, nato iz
črnega usnja izrežite trup (pozicija 1), iz |

svetlega usnja izrežite lupino (pozicija 2),
iz rdečega usnja izrežite noge (pozicija 6),
oči izdelajte iz svetlega usnja in jih dopol¬
nite s temnimi zenicami (pozicija 5). Usta
izdelajte Iz rdečega usnja in jih opremite
s svetlimi ustnicami (pozicija 3). V roko pa
mu lahko daste svinčnik, ki ga bo držala ob¬
jemka iz svetlega usnja. Ko boste izrezali
vse sestavne dele, jih lahko zalepite na
podlago iz kartona z »Oho« lepilom. Na
trup pa nalepite beležnico (Lipa blok, ali pa
jo izdelajte sami, seveda trupu primerno
veliko, iz pisarniškega papirja tako, da bo¬
ste liste speli s spenjalcem). Za pritrditev
na steno uporabite obroček, ki ga z usnjem
prilepite na hrbtno stran (pozicija 4).
če boste ta izdelek uporabili kot darilo, mu
lahko v eno roko položite šopek rož in Ka-
limero jih bo z veseljem nosil.

Z enakim veseljem pa bo nosil tudi barvice,
šilček, gumico, škarjice, šivalni pribor itd.

Amand Papotnik

POČITNIŠKA
HIŠICA —
HRANILNIK

Verjetno ima večina od vas hranilnik, ki ste
ga dobili od vaše banke in že pridno varču¬
jete. Nimate pa hranilnika, ki bi si ga sami
izdelali.

Pripravil sem celotno tehniško dokumenta¬
cijo za samostojno izdelavo hranilnika in za
izdelavo tega izdelka pri krožku šolskega
proizvodnega dela. Moj namen je bii, da
vam posredujem izdelek v sklopih, zato sem
uporabil sestavno risbo. Menim, da bi lahko
v -krožku šolskega produktivnega dela v ok¬
viru kluba mladih tehnikov ta izdelek osvo¬
jili kot del vašega programa, ker vsebuje
sklope, ki omogočajo delitev dela na posa¬
mezne delovne faze z nezahtevnimi delov¬
nimi operacijami; omogoča tudi planiranje
in racionalizacijo časa, sredstev in materia¬
la, v končni fazi pa vsebuje tudi pedagoško-
didaktični in ekonomski učinek. Odločite se
sami.

Izdelava;

1. Izbira materiala:

Za izdelavo boste potrebovali 4 mm veza¬
no ploščo in furnir (oreh, hrast, javor
itd.}.

2. Izbira orodja:

Potrebovali boste rezbarski lok z žagico
št. 3—5, stekleni papir in pile za ključe
(fini nasek).

3. Izdelava:

Preden se boste lotili izdelave si skrbno
oglejte načrt — celotno sestavno risbo
in nato začnite z izdelavo posameznih
pozicij (od prve do šeste).

Pri izdelavi morate še posebej paziti, da
bodo skrbno in natančno izdelani utori, kaj¬
ti pri sestavljanju pozicije 1 in 2 se morajo
ujemati in tesno dotikati debeline vezane
plošče. Ko boste staknili prvo in drugo pozi¬
cijo, boste morali robove zgladiti pod ustre¬
znim kotom (za osnovo in za naleganje stre¬
he pod kotom).

Opozoril bi še na izdelavo odprtine na osno¬
vi (poz. 1), ki jo izrežite v velikosti 47 X
X 75 mm, nato nalepite furnir debeline 0,5
mm na eno in drugo stran osnove, ter iz¬
režite odprtino, ki jo zapirate in odpirate z
jezičkom (vezana plošča 4 mm, poz. 3). Od¬
prtino za vlaganje denarja na eni polovici
strehe (pozicija 1) izdelajte v velikosti 3 X
X 36 mm, lahko v poljubni oddaljenosti od
slemena strehe.

Ko boste izžagali vse dele in izdelali posa¬
mezne sklope (npr. osnova z odprtino in
jezičkom), jih staknite in zalepite, ter po¬
ravnajte s pilo pod ustreznim kotom glede
na naleganje na osnovo in streho.

Nato vam preostane še izdelava kritine oz.
oblepljanje strehe s trakovi furnirja, izdela¬
va dimnika, nalepljanje oken in vrat, izdela¬
va ograje, lakiranje, barvanje in druga po¬
vršinska obdelava.

Kako izdelati dimnik, okna, vrata, kateri ma¬
terial uporabiti in kam te dele postaviti,
pa prepuščam vam.

Izkažite se in po svoje dopolnite in dogra¬
dite počitniško hišico — hranilnik.

TIM 7 a 77/78 2  93


o 0-7
o

g o> i

(0

O)

CM

modelarstvo

Sašo Krašovec

GALEB

tan z buciko. Premični del je pritrjen k ne¬
premičnemu z debelejšim japonskim papir¬
jem ali tanjšo svilo. Na trup prilepite še
ostala dva omejilca (za smer in višino').
Trup prekrijte s tankim japonskim papirjem
in ga 2-krat prelakirajte z razredčenim nitro
lakom.

VIŠINSKI STABILIZATOR

To je začetniški jadralni model kategorije
A-1. Glavni deli so risani v M = 1 : 1, osta¬
li pa M = 1 : 7,5, vendar so dovolj kotirani,
da bodo pri povečavartju zadostovale kote.
Na načrtu ni narisana kljukica. Ta je popol¬
noma enaka kot pri modelu GALEB 2 (TIM
77/78, št. 1). Kljukico prilepite na zregliran
model 1 cm pred T. Tudi povezava s smer¬
nim stabilizatorjem je enaka.

TRUP

Najprej ga narišite v M = 1 : 1. Pri tem sta
vam v pomoč nosni del in pa detajl konca
trupa (M = 1 : 1). Trup sestavljate na ravni
podlagi — mizi. Iz balse (B) 8 mm izžagate
nosni del in ga z bucikami pritrdite na nari¬
san trup. Potem v ta del prilepite še glavni
nosilni letvici iz smreke (Sj 8x3 in med-
nju, na konec trupa, še 8 mm balso. Med
letvici prilepite vertikalne ojačitve (nareza¬
ne iz smrekove letvice 8X3)  in diagonale
iz lipovega furnirja 1 mm. Ko se lepilo po¬
suši, trup snemite z mize, odtrgajte papir
in bočne strani dobro zbrusite. V prvi pre¬
kat vlijte svinec, drugega pa samo prevr¬
tajte (namenjen je za dodatno obtežitev).
Nato na bočni stranici prilepite 1 mm balso,
vendar samo čez nosni del (to je do za¬
četka prve diagonale). Na označenih dveh
mestih prevrtajte trup in v luknji vlepite 2
dolgi okrogli paličici iz trdega lesa (služita
za pripenjanje krila). Iz vezane plošče (VP)

1 mm izrežite dve mizici (podlogi krila) in
ju prilepite na trup, večjo pod krilo in manj¬
šo na konec trupa. Prilepite ju točno na sre¬
dino trupa, nanj morata biti pravokotni, med
sabo pa vzporedni. Prva mizica ima dimen¬
zije 129 X 40, druga pa 85 X 25 mm. Smer¬
ni stabilizator (M = 1 : 1) je narejen iz bal-
sinih letvic 5X3,  premični del pa iz 3 mm
balse. Pravokotno na premični del je nanj
prilepljen del št. 1 (puščifea kaže smer leta),
spodaj pa je prilepljena še 1 mm vezana
plošča/ Na označenih mestih je del 1 prevr¬

Enako kot trup, tudi njega najprej narišete
v M ='1 : 1. V načrtu so kotirani osni raz-
stoji letvic od roba. Sestavljate ga iz bal-
sinih letvic 5x3,  razen srednje, ki je iz
smreke 5 X 3 mm. Najprej pritrdite na na¬
risani višinski stabilizator prednjo in zadnjo
letev (potekata neprekinjeno po celi dolži¬
ni). Medrtju prilepite na konec vertikali, nato
pa šele srednjo letev in vse ostale. Na vi¬
šinski ‘stabilizator prilepite še oba dela iz
vezane plošče (glej detajl konca trupa). Na¬
to ga zbrusite, prekrijete s tankim japon¬
skim papirjem in 3-krat prelakirate.

KRILO

Tudi krilo narišete v M = 1 : 1, vendar brez
ušes (poševna dela). Ušesi narišete pose¬
bej. Na načrtu je narisano rebro krila in zad¬
nje rebro na ušesu. Iz vezane plošče 2 mm
naredite dve šablonski rebri. Rebri sta pre¬
vrtani z dvema bucikama. Iz 1,5 mm balse
narežete ustrezno število reber (nekoliko
večjih in še nekaj za rezervo), jih nataknete
med šablonski rebri in zbrusite. Nato nare¬
dite še rebra za ušesa. Na eno stran da¬
ste šablonsko rebro krila, na drugo zadnje
rebro ušesa, mednje pa nataknete nekoliko
večja rebra in nato vse skupaj zbrusite. Pa¬
ziti morate, da je manjše šablonsko rebro
enkrat na levi in drugič na desni strani,
kajti uho je levo in desno. Poleg tega mora
biti reber za ušesa dovolj, kajti na stik kri¬
la in ušesa prideta 2 rebri (eno z utorom za
letvico 2x2 in eno brez) in za na konec
ušesa, ker manjše šablonsko rebro ne upo¬
rabimo. Nato pričnete s sestavljanjem. Naj¬
prej pritrdite prednjo in zadnjo letev in med¬
nju vlepite rebra. Srednji dve na krilu sta
šablonski rebri. Zadnji rebri, na ravnem de¬
lu krila, sta poševni, prav tako tudi prvi na
ušesu. Ko se lepilo posuši, pazljivo odtrgaj¬
te papir in v utore prilepite letvice. Nato
vse skupaj zbrusite (glej rebro krila). Na
konca ušes prilepite 1 cm balso in jo zbru¬
site v obliki kaplje. Krilo pritrdite na mizo
in mu prilepite ušesi. Paziti morate, da sta
konca enako visoka, to je 9 cm. Ko se lepilo

258_K_ 731 ^ 258

TIM 7 • 77/78 2  97

TIM 7 o 77/78 2  98

I

posuši, stike zbrusite. Med srednji dve re¬
bri prilepite 1,5 (ali 2) mm balso zgoraj in
spodaj in jo lepo zbrusite. To balso lahko
prilepite tudi na rebri, kar je enostavneje,
vendar ne lepega izgleda. Krilo prekrijte s
tankim japonskim papirjem in ga 3-krat pre-
lakirate.

REGLAŽA

Na trup pripnete z elastikami krilo in višin¬
ski stabilizator. Nato preverite T. če ni na
označenem mestu, ga z odvzemom svinca
ali dodajanjem šiber v drugi prekat pre¬
maknite na označeno mesto. Pri spuščanju
model reglirate na enak način, če pa vam
bo to delalo prevelike težave, lahko rahlo
podlagate višinski stabilizator (spredaj ali
zadaj). Ko bo model inajlepše letel, si točno
označite T in 1 cm pred njim prilepite klju¬
kico.

Pri izdelavi in spuščanju vam želim obilo
uspeha.

Matjaž Zupan

VVINDSURFING
— JADRANJE
NA DESKI

V. IZDELAVA DESKE

Najtežji del izdelave vvindsurfinga je prav
izdelava deske, zato vam svetujem, da si
poiščete pomoč kakšnega izkušenega prija¬
telja. Poleg tega je to tudi najbolj umazan
del posla.

Poliestrsko smolo izdelujeta tovarni Helios
iz Domžal in Color iz Medvod. Dobimo jo v
20- ali 25-kilogramskih posodah. Stane okoli
20 dinarjev za kilogram. Dobimo jo tudi v
5-kilogramski embalaži, a je dražja. Da se
smola strdi, moramo dodati pospeševalec
in trdilec. Za oba bomo dali okoli 50 din.
Smole kupimo eno posodo, tako da nam je
bo nekaj še ostalo za popravila. Smola nas
stane torej okoli 500 din. Poleg te smole
pa potrebujemo še gel coat (izgovori želko),

to je prav tako poliestrska smola, ki pa nam
da gladko površino. Vse to dobimo v trgo¬
vinah kot sta Chemo ali Mavrica ali pa v
tovarniških trgovinah.

Kot vezivo bomo uporabili stekleno volno.
Lupino deske naredimo iz več plasti stekle¬
ne volne. Svojo sem delal v treh plasteh.
Za prvo in zadnjo plast sem uporabil 300-
gramsko mato. 300-gramska pomeni, da teh¬
ta en kvadratni meter steklene volne’ 0,3 ki-
loponda. Mata pa je naziv za stekleno volno,
pri kateri so steklena vlakna stisnjena brez
ureditve. Ta steklena volna nam da ravno po¬
vršino. Za srednjo plast pa sem uporabil
300-gramski rovving. Tu pa so steklena vlak¬
na tkana, to je torej tkanina. Ta nam žago-,
tavlja večjo trdnost. V Italiji stane 1 meter
približno 1000 lir, torej okoli 25 novih din.
Stekleno volno režemo z zelo ostrim nožem,
najboljši je tak, pri katerem lahko rezila me¬
njamo, ker so vlakna izredno trda in hitro
skrhajo rezilo. Volno narežemo tako, da po¬
krije cel kalup. Za to zadostujejo trije kosi.
Prvi kos, ki pride na sredo, ima obliko pra¬
vokotnika, širok naj bo okoli 80 centimetrov,
oba kosa za sprednji in zadnji konec pa
imata obliko trapeza, ki ima stranici dolgi
60 oziroma 80 centimetrov. Režemo jih ta¬
ko, kot kaže skica 1. Tako prihranimo stek¬
leno volno.

Seštejmo sedaj, koliko steklene volne ra¬
bimo. Mate rabimo štiri kose pravokotne
oblike po 80 centimetrov, to je 3,20 metra,
in osem kosov trapezne oblike s povprečno
širino 70 centimetrov, to je 5,60 metra.
Skupaj torej 8,80 metra. Nekaj mate pri re¬
zanju uničimo, potrebujemo pa jo še pri oja¬
čitvah in pri lepljenju deske, tako da je
kupimo 12 do 13 metrov. Če nam je kaj
ostane, pa jo porabimo za popravilo deske
ali pa za kaj drugega. Torej raje več kot
manj mate! Pa še rovving — tega damo le
eno plast, rabimo ga torej pol manj kot
mate — to je 4,40 metra. Kupimo pa ga 5
metrov. Skupaj torej na okroglo 20 metrov,
kar nas stane nadaljnjih 500 din.
Potrebujemo še premaz za kalupe. To je
tekočina, s katero namažemo kalup. Ko se
posuši, pusti na kalupu tanek film, ki je to¬
pen v vodi. Na koncu torej nalijemo v kalup
vodo, film se raztopi in lupina lepo odstopi.
Dobimo ga pri nas, tam kjer poliestrsko
smolo. Vendar pa smo ugotovili, da se da z
italijanskim lepše delati. Poliestrsko smolo
nanašamo na stekleno volno s širokimi čo-

cn

oi

CO

h-

©

r^.

§

P

TIM 7 • 77/78 3  00

piči ali z valjarjem. Zelo pogosto jih mora¬
mo čistiti s tehničnim acetonom ali z nitro-
razredčilom. Ko se poliestrska smola strdi,
je ne moremo več raztopiti in čopič lahko
vržemo stran. Obvezno moramo imeti tudi
debelejše gumijaste rokavice in pa staro,
slabo obleko. Sedaj smo pripravljeni na iz¬
delavo deske.

Delati moramo na prostem zaradi hlapov,
ki niso preveč koristni, pa še vnetljivi so.
Najboljši delovni pogoji so v suhem vreme¬
nu pri temperaturi 18 stopinj Celzija. Dela¬
mo v senci, dokončano desko pa postavimo
na sonce, kjer se hitreje strdi.

Plastiko mešamo v manjših količinah. Zato
rabimo enokilogramske kozarce ali konzerve
od kompota, marmelade in podobnega.
Navodila za mešanje plastike oziroma po¬
liestrske smole dobimo pri nakupu. Vseeno
pa velja o tem spregovoriti nekaj več besed,
ker je zelo občutljivo delo.

Mešamo v razmerju, napisanem v navodi¬
lih. Ponavadi je to okoli 1 odstotek trdilca
in 1 odstotek pospeševalca. To je prib¬
ližno en poln zamašek od kilogramske stek¬
lenice trdilca za en kilogram mase. V koza¬
rec najprej nalijemo maso. Dodamo pospe¬
ševalec in s čisto palico dobro premeša¬
mo. Nato dodamo še trdilec in znova dobro
premešamo. Takoj nato jo uporabimo. Vrst¬
nega reda dodajanja ne smemo zamešati, ker
lahko maso uničimo, lahko pa nam vse sku¬
paj celo eksplodira! Masa je uporabna ka-.
kih 20 minut, nato pa se začne strjevati.
Pravimo, da želira. Res postane kmalu tak¬
šna, kot žele bonboni, že nekaj časa zatem
pa povsem trda. Delati moramo zelo hitro,
ker teh 20 minut neverjetno hitro mine. Ko
pa začne masa želirati, pa je zanič in jo
moramo zavreči. Ta čas pa lahko uravnava¬
mo. Pri višji temperaturi ali pa pri večji
količini pospeševalca in trdilca se masa
občutno hitreje trdi. Prav enako delamo tudi
z gel coatom.

Vse te mase pa so prozorne, zato jim do¬
damo barvilo. Pri nas se dobi le belo bar¬
vilo. To je titanovo belilo, dobimo pa ga v
Mavrici. Kilogram stane okoli 30 dinarjev,
zadostuje pa za kakih 10 kilogramov mase.
To je prah, ki ga mešamo v maso preden
dodamo pospeševalec in trdilec. Barvamo le
gel coat, ki bo na površini. Gel coat pa je
zelo gost, zato ga pred uporabo razredčimo
z acetonom ali nitrorazredčilom, tako da ga
laže mažemo.

lepilni trak

60  80  . 60  80

80

60

80

,cev

. ojačitev

60


-lupina

-kalup

Pripravili smo si kalup in material in se
naučili delati s poliestrsko smolo. Sedaj pa
gre zares. Sami bomo težko delali, zato si
poiščimo prijatelja, ki nam bo pomagal. Na
podstavke damo najprej eno polovico kalupa.
Kalup mora biti popolnoma čist, saj se vsa¬
ka smet pozna na površini deske. S prema¬
zom za kalupe ga natanko namažemo in po¬
čakamo, da se popolnoma posuši. Na kalupu
ne smejo ostati mehurčki.

Namešamo gel coat in ga enakomerno nama¬
žemo s čopičem po celem kalupu. Namaže¬
mo tanko plast. Ko se ta strdi, ni pa še su¬
ha, namažemo še eno plast. Pustimo, da se
strdi. Med tem lahko očistimo drugo polo¬
vico kalupa in jo premažemo s premazom
za kalupe, tako bo kasneje manj čakanja.
Ko je gel coat trd, na roko pa se še prime,
naložimo nanj mato. Najprej naložimo le en
kos. Namešamo poliestrsko smolo in jo s
čopičem nanesemo na mato. S čopičem ne
vlečemo po stekleni volni, temveč udarja¬
mo ali tapkamo. Mata se mora prilepiti na
gel coat, vmes ne sme biti nobenega zrač¬
nega mehurčka. Mehurčki so tam, kjer so
svetlejše lise. Poliestrska smola se ne sme
prehitro trditi, ker ne uspemo odstraniti

vseh mehurčkov. Nato naložimo zraven drug
kos mate, tako da pokriva prvi kos nekaj
centimetrov. Obdelamo ga enako kot prve¬
ga. Isto ponovimo s tretjim kosom, če
ostane kak del kalupa nepokrit, ga moramo
naknadno pokriti s koncem mate, tako da
je obdelan cel kalup.

Ta plast ne sme biti popolnoma trda, ko na¬
njo že polagamo drugo plast. Druga plast je
rovving ali tkanina. Obdelamo jo enako kot
prvo, na to pa naložimo še tretjo plast, to
je zopet mata. Če bomo desko kasneje pol¬
nili s poliuretanom, zadostujeta samo dve
plasti, če pa bo ostala prazna ali jo bomo
polnili s stiroporom, pa na tretjo plast nane¬
semo še ojačitve.

Narežemo približno 10 centimetrov široke
kose mate. Prepojimo jih s poliestrsko smo¬
lo. Na desko damo tanke plastične cevi s
premerom dva do tri centimetra. Take cevi
se sicer uporabljajo pri zidavi za električno
napeljavo. Prek teh cevi naložimo mato.
Kjer pride na desko, jo dobro natapkamo;
kako to izgleda v prerezu, vidimo na sliki 2.
Ko se mata strdi, poskusimo cevi izvleči.
Če ne gre, pa tudi nič hudega, cevi lahko
ostanejo notri. Največ ojačitev naredimo
okoli luknje za gredelj in okoli luknje za
peto, to je tam, kjer pride jambor.

Pri delu s plastiko pazimo, da ne nanašamo
preveliko količino smole. Nanesemo je le
toliko, da je steklena volna prepojena, ni¬
kakor pa naj ne ostanejo na njej luže pla¬
stike. Ta odvečna plastika le poveča težo
deske, na trdnosti pa deska nič ne pridobi.
S plastiko torej skromno!

Enako naredimo sedaj še drugo polovico
lupine.

Ko je lupina dovolj trda, na soncu je to
hitro, lahko tudi že po dveh do treh urah,
sicer pa drug dan, jo odstranimo iz kalupa.
Rob, ki gleda čez kalup, odžagamo. Lahko
pa ga odrežemo z nožem, ko deska še ni
povsem trda, vendar je za to potreben v
pravem trenutku občutek.

Med lupino in kalup poskusimo narediti
majhno špranjo in vanjo nalijemo vodo. Pre¬
maz za kalupe se bo raztopil in deska bo
odstopila. Pri luknji za gredelj se bomo ne¬
koliko namučili, a tudi tu bomo z vodo
kmalu ločili desko od kalupa. Enak postopek
uporabljamo tudi pri izdelavi drugih stvari iz
poliestrske smole, na primer jadrnice, avto¬
mobilske karoserije ali pa navadnih lončkov
za rože.

Sedaj pa moramo obe polovici lupine se¬
staviti. V spodnjo lupino izrežemo luknjo
za gredelj. Robove luknje za gredelj nato
na obeh polovicah ojačamo s plastiko in
mato. Najbolj ojačimo spodnji zadnji rob.
če kdaj med vožnjo zadenemo z gredljem
ob podvodne čeri, se bo ta rob najbolj po¬
škodoval.

Rob deske nato obrusimo, tako da odstra¬
nimo gel coat. Nanj se namreč poliestrska
smola ne prime. Enako naredimo pri luknji
za gredelj. Brusimo z ročnim vrtalnim stro¬
jem, na katerega damo okroglo brusilno
ploščo.

Polovici položimo skupaj eno na drugo. Če
se kje ne stikata dovolj dobro, ju še malo
obrusimo. Nato ju zlepimo s pasovi širokega
lepilnega traku, kot kaže slika 3. Narežemo
dva do tri centimetre široke pasove mate.
Na plošči linoleja ali čem podobnem jih s
čopičem prepojimo s poliestrsko smolo. Na¬
nesemo jih na stičišče in natapkamo. Ko
se ti kosi strdijo, odstranimo lepilni trak
in nanesemo mato še tam, kjer je bil trak.
Ko se dobro strdi, celo plast obrusimo in
nanesemo še eno plast. Tudi to plast obru¬
simo in ko je dovolj gladka, dvakrat tanko
premažemo z gel coatom. Tako se sploh ne
bo videlo, kje sta polovici sestavljeni.

VI. POLNJENJE DESKE

Deska je bolj trda, če je polnjena, pa še
voda ne pride vanjo, če kje poči. Lahko
jo polnimo s stiroporom. Kose stiropora
obrežemo tako, da se prilegajo notranji po¬
vršini lupine. Lupinici sestavimo in zlepimo,
kot smo že opisali.

Bolj trda pa bo, če bo polnjena s poliuretan¬
sko peno. Žal je pri nas nimajo, zato mora¬
mo tudi ponjo v tujino. Peno dobimo tako,
da dve komponenti tekočine zmešamo, že
po nekaj sekundah se začne peniti in v
eni minuti se razširi tudi do 50-(petdeset)
krat! Pritisk, ki' nastane pri tem razširjanju,
doseže tudi do 10 atmosfer. Končna speci¬
fična teža je odvisna od temperature, naj¬
manjša je lahko celo 20 kilopondov na ku¬
bični meter! Za polnjenje deske nam zado¬
stuje torej že 5 kilogramov poliuretana.

Polnimo lahko desko, ko smo jo že zlepili
skupaj. To delamo le, če imamo na voljo
kalup, tako da nam deske ne raznese ali
pa vsaj deformira ogromen pritisk, ki na¬
stane pri razširjanju. V desko naredimo več

Pavel Ambrož

lukenj, tako da nam odvečna pena odteče
ven.

Če pa nimamo na voljo kalupa, pa polnimo
vsako polovico posebej in ju nato zlepimo.
To delamo tako, da en del ene polovice po¬
krijemo s steklom ali čim gladkim in zadaj
nalijemo poliuretan. Ko se poliuretan upeni,
ga ne smemo prijemati, dokler se popol¬
noma ne strdi, to pa traja kakih 10 minut.
Počasi tako napolnimo obe polovici. Povr¬
šino še zgladimo in ju zlepimo, tako kot
smo to delali prej. če pa hočemo, da bo
deska čim lažja, pa nalijemo poliuretan le
ob robove in tam, kjer stojimo, v sredi, spre¬
daj pa ostane prazen prostor.

Bolje pa je, če to delo prepustimo kakemu
strokovnjaku.

VII. POVRŠINA DESKE

Gel coat je zelo gladek, zato nam na njem
močno drsi. Torej moramo del zgornje po¬
vršine, kjer stojimo, obdelati tako, da bo
hrapav. Ta del se začne nekako 30 centi¬
metrov pred jamborom in sega še 1,50 me¬
tra za jambor. Zavzame celo širino. Gel coat
moramo ha tem delu odbrusiti stran. Na to
namažemo poliestrsko smolo. Na to smolo
pa lahko natresemo mivko ali pa odtisnemo
vanjo hrapavo gumo, ki smo jo namazali s
premazom za kalupe, če smo natresli mivko,
jo, ko se masa strdi, odbrusimo takoj
stran, površino pa vnovič premažemo s po¬
liestrsko smolo. Tako ne bo površina pre¬
več ostra, ker se pri plezanju na desko ali
pri padcu lahko ranimo.

Dela je torej veliko, smo pa s tem že opra¬
vili precejšen del celotnega dela, predvsem
pa najbolj neprijeten del.

mala oglasa

Prodam 2,5 ccm diesel motorček SUPER TIGRE
G 20 za 300 din. Prvemu ponudniku pošljem tudi
nezlomljivo eliso in nekaj goriva.

Iztok Furlan
Tolminskih puntarjev 2
65000 Nova Gorica

Prodam dva nizkotonska zvočnika (20 V, 4 Q)
za 180 din za kos, primerna za bas refleks oma¬
rico in stereo gramofon DUAL 410 s kristalno
glavo brez ojačevalnika za 600 din.

Tomaž Mihevc
Jurčkova pot 101
61000 Ljubljana

EVOLENTNA

RAKETNA

KONICA

Številni raketni modelarji imajo največje te¬
žave pri oblikovanju raketne konice. Oblike
konic so lahko zelo različne. Te so krajši
alj daljši stožci pa za oblikovanje težje evo
lentne konice. Oboje je težko lepo izdelati,
če za to nimamo potrebnega orodja, še naj¬
lažje bi to delo opravili s stružnico, a pri
tem delu mora biti les vpet na obeh koncih,
kar pa onemogoča oblikovanje konice. Zato
raje uporabimo električni vrtalni stroj, da
nam v delavnici ne bo rabil samo kot stroj
za vrtanje izvrtin v obdelovance, temveč
tudi kot pomožna stružnica za obdelavo ma¬
lih lesenih obdeiovancev, kjer mora biti
eden izmed obdelovančevih koncev prost.
Tehnološki postopek izdelave konic evolent-
nih oblik je prikazan v slikovnem delu član¬
ka s štirimi slikami. Za konico uporabimo
mehak in tudi lahek les. Tak les je lipa,
jelša ali afriška balsa in še kaj podobnega.
Pripravimo si kvader iz enega omenjenih le¬
sov z dimenzijami: a — 25 mm, b — 25 mm
in c — 80 mm. Kvader je po dolžini predi¬
menzioniran, a je potrebno zaradi vpenjanja
obdelovalca v primež in zaradi varnosti rok
pri eventualnem obžagovanju konice s krož¬
no žago. Kvadru narišemo po vsej dolžini
osem vzporednic z robovi oddaljenih od njih
za 8 mm. Do teh črt odpilimo z rašpo vse
štiri robove, da dobimo iz kvadratne priz¬
me osemstrano pravilno prizmo (glej sl.
21). Da dobimo obliko, kot nam jo pred¬
stavlja slika 3, moramo višino osemstrane
pravilne prizme razdeliti na polovico in to
označiti s črto po vsem njenem obsegu. Na
ploskvi, kjer smo predvideli, da bo konica,
narišemo na sredini krog s premerom 10
milimetrov. Do teh oznak odpilimo material
z rašpo ali odžagamo s krožno žago. Tako
grobo obdelani konici sedaj na nasprotnem
koncu zabijemo približno v sredino plo¬
skve kos varilne žice, kateri smo predhod¬
no s kladivom na nakovalu sploščili en

Slika 1

Slika 2 Slika 3

Slika

električni namizni
vrtalni stroj

odbrusiti z rašpo

konec. Ta sploščitev bo preprečevala vrte¬
nje obdelovanca na varilni žici. Prosti ko¬
nec žice, ki gleda iz obdelovanca, vpnemo
v vrtalni stroj. Med vrtenjem obdelovanec
obstmžimo s polkrožnim delom rašpe, da
dobi obdelovanec kolikor toliko lepo zaokro¬
ženo obliko. Pri tem delu ne smemo z ra¬
špo pritiskati premočno, ker bii sicer lahko
skrivili varilno žico. Pri pravilni obdelavi
obdelovanca konica ne sme opletati. Pre¬
ostane nam še zadnje opravilo t. j. površin¬
sko zgladiti konico 'in ji dati dokončno ob¬
liko. To delo bomo opraviti s pomočjo gro¬
bega strojnega brusilnega papirja. Z njim
opašemo med vrtenjem polovico obdelovan¬
ca in ga pomikamo v loku navzgor in na¬
vzdol. S tem opravilom bomo dali konici
želeno obliko, če smo delo dobro opra¬
vili, ne opazimo med vrtenjem nikakega
nihanja konice. S finim brusilnim papirjem
površino konice še zgladimo, z rezilom dle¬
ta pa jli dodamo po -lastni presoji še kak
krožni okrasek. Ne pozabite med delom na
večkratno merjenje premera s kljunastim
merilom! Iztaknite konici varilno žico, od¬
režite odvisni konec in konica je končana.

Bojan Rambaher

JADRALNO

LETALO

Preden se lotite izdelave, narišite posamez¬
ne dele jadralnega letala na papirju v na¬
ravni velikosti. Narišite polovico krila, sta¬
bilizator, gred, nos (utež), rebro. Najbolje
je, da nos in rebro narišete na milimetr¬
skem papirju.

TRUP je narejen iz dveh delov: iz letve in
nosa. Nos naredite iz deščice debeline 6 do
8 mm in širine 40—50 mm. Obris prenesite
s papirja s pomočjo kopirnega papirja ali
tako, da si pomagate z bucikami. Ko je nos
gotov, ga očistite s pilo in smirkovim pa¬
pirjem.

Za drugi del trupa uporabite borovo ali li¬
povo deščico dolžine 900 mm. Najprej izde¬
lajte letvico preseka 8x6 mm, potem pa od
sredine do konca letvico še nekoliko ostru-
gajte, tako da bo imel zadnji del presek
5x4 mm. Nato -nos prilepite na gotovo let¬
vico in še utrdite z dvema ali tremi žeb¬
ljički. Ko se lepilo posuši, trup očistite in
ga pobarvajte. Morda lahko narišete še pi¬
lotsko kabino in silhueto pilota.

REP je narejen iz dveh letvic in dveh žičnih
veznih delov. Letvice imajo presek 4 X 2,5
milimetrov na sredini in 3 x 2mm na kon¬
cu. Vezni deli so iz jeklene žice premera
0,5—0,8 mm. Žico upognite na cevi premera
30—40 mm. Konce žic sploščite na dolžini
10—20mm ali pa zbrusite s pilo, nato pa jih
upognite pod pravim kotom. Ko ste vse to
naredili, vezne dele zvežite in zalepite na
letvici stabilizatorja vzporedno, nato pa ga
prilepite in privežite na trup.

Za okvir GREDI vzemite žico preseka
0,8 mm, dolgo okoli 350—380 mm. Tudi ta
del pritrdite na trup z nitkami in lepilom.
KRILO: Najprej naredite dve vzdolžni letvici
preseka 5 X 3 mm in dolžine 1150 mm in
eno preseka 4 X 2 mm z dolžino 1100 mm
za rebra. Letvice z enakim presekom naj¬
laže naredite s pripravo, ki jo vidite na sli¬
ki. Pripravo si naredite tako: na ravno de¬
sko pritrdite pet parov štirioglatih deščic
višine 2, 3, 4, 5 mm (na stiki vidite le en
par štirioglatih deščic). Dolžina in širina

T!M 7 e 77/78 3  03

TIM 7 • 77/78 304

krilo
oporni

STABILIZATOR

TRUP

teh štirioglatih deščic je lahko poljubna in
je odvisna od velikosti obliča. Najlaže letvi¬
ce izdelujeta dva: eden drži oblic na letvici,
drugi pa jo vleče med deščicami.

Pri izdelavi letvic ni dobro, če preveč hitite
in poskušate sprva z debelejšim struganjem.
Na ta način lahko letvico uničite. Ko oblič
letvice več ne zareže, je tista stran gotova.
Letvico izvlečete, jo obrnete za 90° in jo po¬
tisnete nazaj med deščice. Seveda lahko
pritrdite tudi deščice večjih višin, ki jih po¬
tem uporabljate pri izdelavi širših letvic.
Kadar potrebujete letvico s presekom v ob¬
liki pravokotnika, pa jo enostavno samo na¬
redite med deščicami različnih višin.

Letvice kril so daljše kot letvice stabiliza¬
torja im zato je njihova izdelava težavnejša.
Rezilo obliča zato dobro naostrite in ga na¬
ravnajte tako, da bodo ostružki čim tanjši.
Ko brusite tanjše letvice, z njimi ne priti¬
skajte od strani na deščice, kar si lahko
privoščite pri debelejših letvicah; tanke se
vam bodo namreč kaj hitro zlomile.

Tudi te letvice naredimo tako, da imajo na
koncu manjši presek kot pa na sredini. Pri
naših letvicah naj bo presek na koncu 3 X
X2mm.  Letvica zaradi takšnega profila
' pridobi na elastičnosti, je nekoliko lažja, pa

tudi trdnost je po njej bolj enakomerno raz¬
porejena. Na ta način povečamo tudi kvali¬
teto krila samega, s tem pa tudi kvaliteto
jadralnega letala. Tudi masa letala je bolje
razporejena: ker je konec krila lažji, je tudi
težišče modela nižje. Model tako pridobi na
stabilnosti.

Vezne dele krila izgotovimo na enak način
kot pri stabilizatorju. Jeklena žica naj bo
malo debelejša, morda 0,8—1 mm. Če je
žica na krilu tanjša, potem ni tako trdna in
>r\  bolj trdem pristanku letala se lahko zvije.
Ko ste tako naredili vse posamezne dele
krila, jih morate najprej še podrobno obde¬
lati, nato pa se lahko lotite sestavljanja.

Po risbi določite dolžino vzdolžnih letvic,
ju odrežite, nato pa konce obdelajte, kot vi¬
dite prikazano na sliki. Z nitkami in lepilom
pritrdite vezne dele iz žice. Ko se lepilo po¬
suši, določite mesta, kjer boste pritrdili re¬
bra in kjer boste vzdolžno letvico upognili.
Da boste letvico lažje upognili, jo zagrejte
z varilnim aparatom na dolžini 30—40 mm.
Pazite, da bosta upogiba z obeh strani krila
enaka.

Zdaj se lahko lotite izdelave reber. Celo le¬
tvico za rebra narežite na kose, ki bodo

kakšne 3—5 mm daljši, kot pa so izdelana
rebra. Konce reber ošilite, ikot vidite na sli¬
ki. V vzdolžni letvici krila naredite reže za
rebra in ta pritrdite, kot je prikazano. Izde¬
lano ogrodje krila popravite nad ognjem, če
je to potrebno. Stična mesta premažite z
lepilom.

Rebra upognite sedaj nad ognjem ali varil¬
nim aparatom. Vsako rebro mora imeti tak¬
šen profil, kot ga vidite na sliki. Višino loka
merite z ravnilom ali deščico, ki jo položite
na ravno ploskev. Okvir krila je tako gotov
in lahko ga pritrdite na trup. To lahko nare¬
dimo na različne načine. Vzamemo na pri¬
mer deščico preseka 7X6 mm, jo pravilno

obrežemo, oziroma izdolbemo in jo z nitka¬
mi iiin lepilom pritrdimo na trup. Pri drugem
načinu pa krilo postavimo na opornike. Na
te običajno privežemo letvice preseka 6 X
X 2 mm, nato pa jih pritrdimo k vzdolžnim
letvicam krila. Takšna pritrditev je bolj pri-
očna, če model večkrat razstavljamo, na
primer če ga prevažamo ali če ga shranimo
za dalj časa. Mnogi modelarji opornikov niti
le pritrdijo z letvico, ampak direktno na
trup, da bi model ne izgubil na stabilnosti
in postal bolj negibljiv. Prav tako oporni¬
kov ne pritrdijo z nitkami, ampak z gumico.
Pri izdelavi opornikov glejte, da bo sprednji
3—4 mm višji od zadnjega.

TIM 7 • 77/78 3  05

TIM 7 • 77/78 3  06

Sedaj je na vrsti kljukica za spuščanje mo¬
dela z vrvico. Upognite jo iz žice debeline
1 mm in jo privežite na trup kakšnih 30 do
40 mm pred težiščem jadralnega letala. Kot
druge stične dele tudi vrvico ali nitko, s
katero ste privezali kljukico, premažite z
lepilom. Na ta način se namreč precej po¬
veča trdnost stika.

Ko ste to naredili, se lahko lotite prevleke
za krila, stabilizator in gred letala. Najprej
vse lesene okvire ponovno dobro očistite s
smirkovim papirjem in zgornje dele letvic
nekoliko zaoblite. Za prevleko uporabite ta¬
nek, a trpežen in odporen papir. Na okvirje
ga prilepite s tekočim lepilom ali nitro-
lakom.

Prevleko za krilo, stabilizator in gred izre¬
žete iz papirja tako, da so izrezani deli ne¬
koliko večji. Prevleko na stabilizator in gred
pritrdite tako, da okvir namažete z lepilom
in prevleko nato pazljivo raztegnite na vse
strani. Z lepilom sproti namažite mesta,
kjer se prevleka ni prilepila. Za krilo pa
vam svetujemo, da ga prevlečete s štirimi
kosi prevleke. Če bi namreč celotno krilo
prevlekli naenkrat, bi se verjetno na več
mestih pojavile gube, ki pa bi jih zelo težko
zravnali. Odvečni papir z letvic očistite s
smirkovim papirjem, pri veznih delih iz žice
pa pustite 3—5 mm papirja, tako da ga lah¬
ko upognete okrog žice in ga prilepite na
notranji strani prevleke.

Vse dele, ki ste jih prevlekli s papirjem,
morate rahlo navlažiti. Najbolje je, če vklju¬
čite tuš iin jih pustite nekaj časa v kopal¬
nici. Da se ne bi deli ukrivili, ko jih sušite,
jih položite na ravno ploskev in jih po le¬
tvicah obtežite.

Če bi radi jadralno letalo spuščali tudi v
nekoliko vlažnem ozračju, ga lahko pokrijete
z barvnim ali prozornim polivinilom, ki ga
prelepite čez papirnato prevleko. Pri delu
morate biti zelo pazljivi, če polivinila ne
morete dobro raztegniti in namestiti, ga
rahlo potikajte z mlačnim likalnikom. Ne
pritiskajte preveč, ker lahko raztegnjena pa¬
pir in polivinil poslabšata letalne sposob¬
nosti krila in stabilizatorja. Zapomnite si,
da bo model letel tem lepše in bolj stabil¬
no, čim bolj gladko in enakomerno bo na¬
peta prevleka na krilu, stabilizatorju in
gredi.

Izdelano krilo lahko pritrdite na trup letala.
Posebej naj vas opozorim, da mora biti

sprednja letvica krila pritrjena kakšnih 30
do 40 mm pred težiščem modela.

Ko ste jadralno letalo tehnično izdelali, mo¬
rate še regulirati njegovo letno linijo. Spu¬
stite ga. Po njegovi jadralni poti lahko pre¬
sodite, če ste pravilno pritrdili dele glede
na težišče. Če jadralno letalo dviga nos in
se obnaša kot padalo, morate krilo premak¬
niti kakšnih 10—15 mm nazaj, če pa pikira,
pa ga morate premakniti naprej. Če to ne
pomaga, morate spremeniti kot krila glede
na zračno linijo. V prvem primeru podložite
za 1—1,5 mm zadnji, v drugem pa sprednji
opornik.

Zdaj lahko spustite jadralno letalo na vrvici.
Vzemite primerno vrvico dolžine 50 m, kar
je običajna dolžina za spuščanje vseh mode¬
lov jadralnih letal. Na enem koncu prive¬
žite krogec iz žice in barvasto zastavico, na
drugem pa držaj. Pri spuščanju boste potre¬
bovali tovariša, saj jadralno letalo najlažje
spuščata dva. Eden vleče za vrvico, drugi
pa spusti in nekoliko požene model tako,
da trup in horizont sestavljata kot 15—20°.
Jadralna letala praviloma spuščamo proti ve¬
tru. Pri močnejšem ali sunkovitem vetru mo¬
dela raje ne spuščajte, saj se krila rada ze¬
lo hitro zlomijo, posebej na sredini. Za
kompenzacijo nepričakovanih sunkov vetra
vam svetujemo, da na koncu vrvice prive¬
žete gumo dolžine 0,5—1 m, ki služi kot ne¬
kakšen amortizer.

Ko spuščate model, morate paziti, da bo le¬
tel vodoravno, to je brez nagiba. Če se ja¬
dralno letalo nagiba v eno ali drugo stran,
preverite, če ni kateri del letala zvit ali pa
leži nesimetrično glede na drugega. Paziti
morate na letvice krila, posebej pa bodite
pozorni, če ste pravilno namestili gred na
trup. Vzrok je lahko tudi kje drugje,
če model najprej vzleti, potem pa se nagne
na krilo in strmo pade navzdol, je verjetno
kljukica, na katero privežemo vrvico, na na¬
pačnem mestu. Pomaknite jo naprej za kak¬
šnih 10—15 mm. Če pa model leti nizko in
zaostaja za modelarjem, pomaknite kljukico
za 10—15 mm bliže k težišču modela,
še en nasvet: če ste spustili jadralno le¬
talo in nenadoma začutili, da ga ne boste
mogli ukrotiti lin je začelo padati strmo na¬
vzdol, nemudoma spustite vrvico. Letalo se
bo samo vzravnalo in zajadralo, nato pa se
rahlo spustilo na tla. če ste model pravilno
sestavili in ga uravnali, potem je vsekakor
malo verjetno, da bi imeli pri spuščanju
težave.

>

o

o

sc

«

£o

OZ

Sgic,

oŠS«

>n’ n >!

>NIA Z '

Slika 5. Shema napajalnika TIM IS-II

TIM IS-II je najpreprostejša izvedenka na¬
pajalnika žarilne svečke eksplozijskega mo¬
delarskega motorčka. Zopet izkoriščamo
12 V akumulator električnih zaganjačev.
Oglejmo si shemo napajalnika na sliki 5.
Opazili ste veliko podobnost s stabilizirani¬
mi usmerniki. Dejansko je lahko naš napa¬
jalnik res del stabiliziranega usmernika.

Da bi bilo celotno vezje čim bolj enostavno
za gradnjo pa bo kljub temu dobro delovalo,
sem uporabil integrirano vezje 741 (RIZ).
Štirižični priključek za svečko, kot smo ga
opisali v prejšnji številki, je standardna
oprema dobrega napajalnika. Za razliko od
predhodnika tj. vezja TIM IS-I, ima TIM IS-II
sicer slabši izkoristek, zato pa je možno
dokaj natančno spremljati stanje motorčka
z žarilno svečko. Ta napajalnik namreč na¬
paja svečko s čisto enosmerno napetostjo
(ne z impulzi kot TIM IS-I), ki jo stabilizira¬
mo na vrednost 1,5 oziroma 2 V, odvisno od
svečke. V ta namen uporabimo stikalo S
(kontakt sklenjen — 1,5 V).

Stanje motorčka je mogoče spremljati z
merjenjem toka skozi žarilno svečko, kakor
smo ugotovili že prej. A-meter naj ima me¬
rilno območje 5 A, saj je normalna potroš¬
nja svečke med 2 in 3 A.

Naj ponovim:

— Toka ni pregorele svečke, slab

stik ali pa priključek ni
nataknjen

— Manjši tok suh motor

— Večji tok zalit motor

— Tok večji od 5 A svečka v kratkem stiku

Sčasoma se hitro navadimo »brati« odklon
kazalca A-metra in tako imamo z vžiganjem
bistveno manj težav, kar je še posebej
važno na tekmovanjih, ko je čas za vžig
omejen (štiri minute). Na odprtih tekmova¬
njih je opaziti, da se marsikateri modelar,
večina »favoritov«, predvsem pa gostje iz
tujine, poslužujejo podobnih napajalnikov.

Transistor T1 je močnostni, in sicer 2N3055,
izdelek Ei iz Niša. T2 je 2N3054, 2N1711,
2N 1613 ipd. Integrirano vezje je operacij¬
ski ojačevalnik 741, ki ga pod oznako IL741
izdeluje zagrebški RIZ. ZD je zener dioda
male moči za napetost 4,7 do 6 V. D je
močnostna silicijeva dioda; od nje zahteva¬
mo le, da prenese tok do 5 A. Trimer po¬
tenciometer ima vrednost od 3 do 5 KOhm.
Ves našteti material ima na zalogi tudi Mla¬
di tehnik.

Napajalnik zgradimo na ploščici tiskanega
vezja. V merilu 1 : 1 jo prikazuje slika 6.
Na ploščici je večina vezja napajalnika. Lo¬
čeno montiramo zaščitno diodo D, transi-
storja T1 in T2, stikalo in ampermeter. Raz-

IZBIRA MATERIALA

GRADNJA


TIM 7 • 77/78 3  07

TIM 7 • 77/78 308

Slika 6. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu
1:1

Slika 7. Slika ploščice tiskanega vezja z oštevil¬
čenimi sponkami

log za to je v tem, da montiramo zaščitno
diodo neposredno na vhodno priključno
sponko, transistorja T1 in T2 na hladilno
rebro, ampermeter in stikalo pa na čelno
ploščo.

Priključne sponke na ploščici tiskanega vez¬
ja so oštevilčene. Naredimo si tabelo vred¬
nosti in povezav posameznih elementov na
ploščico.

TABELA

Element Sponka 1 Sponka 2 Vrednost Opomba

Najprej prispajkamo trimer potenciometer,
nato upore, kondenzator in nazadnje inte¬
grirano vezje. V pomoč bo slika 7. ki pri¬
kazuje pogled na ploščico z zgornje strani.
Transistorja T1 in T2 montiramo na skupno
hladilno rebro. Izolacija med njima ni po¬
trebna, ker sta kolektorja tudi električno
vezana skupaj. Ker T2 troši približno 20 W
moči, mora biti dokaj dobro hlajen. Tudi
dioda D troši moč in sicer do 2 W. Pred¬
lagam še eno rešitev za hlajenje za primer,
če se odločite za kovinsko ohišje napajalni¬
ka. Tl, T2 in diodo montiramo kar na kovin¬
sko ohišje. Dobro jih je tudi električno izo¬
lirati s sljudnimi podiožkami, sicer bi imelo
ohišje potencial +12 V.

Od štirižičnega priključka naj bosta moč¬
nejši le žili b in d, ki »tvorita« glavni tok
v velikosti 2 do 3 A, medtem ko sta a in c
lahko tanki PVC mehki žički.

PRIKLJUČEVANJE

Potrebujemo V-meter z merilnim območjem
3 do 5 V. Umeriti moramo namreč napetost,
ker je lahko napetost posameznih zener
diod dokaj različna. Na izhod, tj. kamor pri¬
ključimo svečko, priključimo V-meter. Ko je
stikalo S odprto, zavrtimo drsnik trimerpo-
tenciometra tako, da dobimo napetost na¬
tanko 2 V. Sklenimo stikalo in V-meter mo¬
ra pokazati 1,5 V.

če pa imamo na voljo izmerjeno zener dio¬
do, potem se lahko trimer potenciometra
celo znebimo in uporabimo le en upor (R2).

Vrednost izračunamo tako, da od napetosti
zener diode odštejemo 2 V in številko po¬
množimo z 1,1. Dobljena vrednost R2 je v
KOhm. Torej znaša za 5V zener diodo vred¬
nost upora R2 ... (5 . 2 ) X 1,1 = 3,3 . .3,3
kObm. Naj poudarim, da je željena tole¬
ranca uporov R2, R4 in R5 čim manjša, naj¬
več 10 % ali še bolje 5 %. Vsekakor pa na¬
petost izmerimo z V-metrom prej, preden
priključimo svečko. Obenem tudi preverimo,
da napetost ne pade, ko svečko zares pri¬
ključimo. Prepričajmo se še, če je hladilno
rebro dovolj veliko. T1 oziroma rebro se ne

sme segreti tako, da ga ne bi mogli več
prijeti z roko. Če se bolj segreje, potem
moramo površino hladilnega rebra povečati.

TEHNIČNI PODATKI NAPAJALNIKA

Vhodna napetost

6.5 do 15 V (pri 4,7 V zener diodi)

Potrošnja

2 do 3 A, neodvisno od vhodne napetosti

Vrsta žarilne svečke

1.5 ali 2 V

Napajanje svečk s čisto enosmerno napetostjo
izkoristek 15 do 20 %

daljinsko vodenje

Jan I. Lokovšek

ANALOGNI DEKODER
TIM XI-AD

UVOD

Nadaljujemo serijo o daljinskem vodenju in
sicer z uporabo integriranih vezij v RC na¬
pravah.

Dostikrat so me modelarji vprašali, s kakš¬
no napravo pravzaprav sam vozim. Zdaj je
priložnost za odgovor. Poleg drugih imam
tudi analogni sistem in sicer: sprejemnik
TIM X, dekoder TIM XI-AD; servomehanizmi

pa so Varioprop Micro Servo z vgrajeno
lastno analogno elektroniko. S to napravo
vozim hitrostni ladijski model (z regulator¬
jem hitrosti tudi za spretnost) in jadralni
letalski model za pobočno jadranje. Vsa ta
vezja so torej že nekaj let preizkušena in
to v modelih! Vprašali boste, zakaj sem ča¬
kal z objavo toliko časa. Zato, ker je bilo do
nedavna težko kupiti vsa integrirana vezja,
ki jih potrebujemo v ta namen.

OPIS DELOVANJA

Dekoder TIM XI-AD je analogni dekoder, ki
uporablja C-MOS dvovhodna vrata serije
4000. Oglejmo si shemo dekoderja na sli¬
ki 1.

Si. 1. Shema dekoderja TiM XI-AD

-43 V

I

I

R2

R6

||C 3

\V~?

—SPREJ

4=i Rio i4=



S

p

v

TIM 7 • 77/78 3  09

TIM 7 • 77/78 310

Ker uporabljam vrata zgolj kot invertorje, v
vezju dobro deluje tako 4001 kakor tudi
4011.

Vrata 1 signal le oblikujejo. Na izhodu le-
teh dobimo lep pravokoten signal, katerega
povprečna vrednost vsebuje povelje za
smer. Povprečno vrednost dobimo s pomoč¬
jo upora R1 ih kondenzatorja C1. To je kr¬
milna napetost za prvi proporcionalni ser-
vomehanizem. Vrata 3 in 4 so vključena v
vezje monostabilnega multivibratorja. Po¬
vprečna vrednost izhodnega signala multi¬
vibratorja je odvisna od frekvence. Tako do¬
bimo na kondenzatorju C5 krmilno napetost
za drugi proporcionalni servomehanizem.
Vezje, ki vsebuje diodo D4, vrata 2, kon¬
denzator C2 itd. ugotavlja prisotnost NF
signala. Če le-tega ni, poskrbi prek upo¬
rov R3, R5 in diod D1, D2, da se v tem
primeru krmilne ročice servomehanizma vr¬
nejo v nevtralni položaj. To je tako imenova¬
ni »fail safe« sistem. Poleg tega pa preko
R4 prožimo tudi rele ali enokanalni servo¬
mehanizem.

Predvidel sem še vezje za odpravo motenj,
ki pridejo po napajanju. Vezje, katerega je¬
dro je transistor T, poskrbi, da sprejemnik
deluje tudi, ko začno baterije že slabeti.

IZBIRA MATERIALA

Jedro dekoderja je integrirano vezje C-MOS
4001 ali 4011. Glede na to, da potrebujemo
le štiri invertorje, bi lahko uporabili tudi
vezje 4049, vendar bi morali v tem primeru
popraviti ploščico tiskanega vezja. Sam sem
kupil integrirano vezje 4011 preko ponudbe
(oglasa) v reviji Radioamater.

Transistor T naj ima čim večje tokovno oja¬
čanje in naj bo v plastičnem ohišju.

Upori so Iskrini, moči 1/8 W. če le-teh ne
dobimo, delamo z 1/4 W, vendar pa je po¬
tem na ploščici že stiska s prostorom.
Kondenzatorje vzamemo najmanjše veliko¬
sti, kar jih je moč kupiti. Ker je napetost
napajanja le 4,8 oziroma 6 V, je dovolj, da
je delovna napetost kondenzatorjev vsaj 6 V.
Elektrolitski so miniaturne Iskrine izveden¬
ke. Edini zahtevnejši kondenzator je C4, ki
skupno z uporom R8 določa časovno kon¬
stanto multivibratorja (tj. srednjo lego dru¬
gega proporcionalnega servomehanizma).
Najbolje je, če je le-ta stirofleksni, nika¬
kor pa naj ne bo keramični. Diode so vse
univerzalne silicijeve, razen D4, ki je germa-
nijeva.

GRADNJA

Dekoder TIM XI-AD zgradimo na ploščici
tiskanega vezja, ki jo izdelamo iz enostran¬
sko kaširanega vitroplasta. Mere dekoderja
ustrezajo meram sprejemnikov TIM X in
TIM XI, katerim je dekoder tudi namenjen.
Ploščico tiskanega vezja prikazuje slika 2.

Sl. 2. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu 1:1

Sl. 3. Slika ploščice tiskanega vezja z oštevil¬
čenimi sponkami

Na desni strani ploščice sem predvidel pro-
štor za priključke napajanja, servomehaniz-
mov in releja. Ker so vaše možnosti različ¬
ne, sem podrobno izdelavo tega dela pre¬
pustil vam. Prostora je sicer dovolj tudi za
gramofonske priključke, če se odločite za
te. Lahko pa izberete še drugo možnost in
imate priključke na kablih. V tem primeru
zmanjšajte dimenzije ploščice dekoderja na
mere sprejemnika tj. odstranite desni del,
predviden za priključke.

Naredimo tabelo vrednosti in povezav po¬
sameznih elementov.

TABELA

Sponki 69 in 70 kratko vezati!

Preden začnete dekoder sestavljati, si oglej¬
te še sliko 4, ki prikazuje razpored elemen¬
tov na ploščici, ko jo pogledamo z zgornje
strani.

Najprej pritrdimo priključke na desnem delu
ploščice. Sledi kratka vezava sponk 69 in
70. Nadaljujemo z upori in diodami. Prav
vsi elementi so montirani vodoravno. Tran-
sistor T porinemo v ploščico, kar se le da.
Nato spajkamo integrirano vezje in prav na
koncu elektrolitske kondenzatorje. Naj po¬
udarim, da so razdalje priključkov na plo¬
ščici tiskanega vezja konstruirane za Iskrine
miniaturne elektrolite in upore 1/8 W. Zato
je najbolje vse elemente najprej kupiti in
po potrebi popraviti tiskano vezje.

Ko je dekoder narejen, ga povežemo s spre¬
jemnikom TIM X ali TIM XI s pomočjo trdih
bakrenih žičk, kot smo to opisali pri prejš-

co

E"-

TIM 7 • 77/78 3  1  2

njem dekoderju. Uglaševanja ni. Edina spre¬
memba, ki si jo lahko privoščite, je spre¬
memba vrednosti upora R8 in to le v pri¬
meru, če drugače niste uspeli nastaviti
srednje lege drugega servomehanizma (kljub
trimanju).

Pojasniti moram še, kako priključimo rele.
Vezavo sem skiciral na sliki 5.

Slika 5. Priključevanje releja na dekoder TIM
XI-AD

radioamaterstvo

Božo Ropret

BUDILNIK

Marsikoga običajno zvonjenje budilke ne pre¬
budi. Zato vam predlagam, da sestavite spo¬
daj opisani avtomat. Ta oddaja zvok toliko
časa, dokler se ne zbudite in ga izklopite.
Če pa želite, vam avtomat vklopi še radio
in prižge luč. Zvečer pa vam lahko po do¬
ločenem času ugasne luč in radio, potem
ko ste ob glasbi že sladko zaspali. To so
na kratko opisane zmožnosti tega avtomata,
ki vam bo omogočil brezskrbno spanje.

Da pa bi bil tudi nekoliko atraktiven, bomo
namesto navadnih stikal in tipk uporabili
senzorje na dotik. Ti se dajo namreč s po¬
močjo CMOS integriranih vezij izvesti so¬
razmerno enostavno. Avtomat bomo priklju¬
čili na navadno budilko s pomočjo mikrosti-
kala.

Rele pritegne kotvo, ko ni NF signala. V
TIM-ovih analognih oddajnikih se to zgodi,
ko pritisnemo tipko ali pa ga izključimo.
Rele izkoriščamo za pogon enokanalnega
servomehanizma (plin) ali kakšne druge pre¬
klope (pogonski motor, dvigala, sidra, topo¬
vi, torpeda itd.).

mali oglasi

Prodam dva 20 W Philipsova zvočnika in 20 W
stereo ojačevalec, kupim pa tipke za tastaturo.
Darko Marinko
Zg. Senica 7
61215 Medvode

Prodam napravo za daljinsko vodenje VARIO-
PROP 12S (12-kanalni oddajnik, 8-kanalni spre¬
jemnik, 4 servomotorje, 2 akumulatorja, 12 in
6 V in polnilec. Vse skupaj prodam za 6000 din.
Matko Hudovernik
Lepodvorska 28
61000 Ljubljana

OPIS VEZJA

Kot smo že omenili, so namesto tipk in
stikal uporabljeni senzorji na dotik, ki so
zadnji krik mode pri televizorjih. V tem pri¬
meru so izvedeni s pomočjo CMOS vrat
4011, shemo prikazuje slika 1. Ko na sen¬
zor ne pritiskamo s prstom, upor 10 MS
povzroči visok nivo (log. »1«) na vhodu vrat.
Ker vrata iovertirajo, je na izhodu nizek ni¬
vo (logična »0«). Ko pa s prstom napravimo
stik na senzorju, na vhod pripeljemo poten¬
cial mase, ker je upornost prsta dosti nižja
od upora 10 MS. Zato se na izhodu pojavi

SENZOR

Slika 1. Senzorsko stikalo

Prodam ali zamenjam števec za kolo (kaže
km/h, m/sek, km) za 400 din, ali zamenjam za
dobro ohranjen fotoaparat Beriette ali podobne¬
ga. Prodam tudi odlično ohranjene smučarske
čevlje DACHSTEIN za 540 din. Oglas velja en
mesec po objavi.

Bcgomir Arzenšek
Hotinja vas 209 c
62312 Orehova vas

napetost napajanja. To je možno zato, ker
imajo CMOS vrata zelo visoko vhodno upor¬
nost in zato ne vplivajo na vhodni delilnik
upora 10 MS in upornosti prsta, ki je ne¬
kaj 100 kS.

Izhod iz vrat je torej že digitalen in ga
ahko uporabljamo za proženje nasledpjih

stopenj avtomata. Ostalo vezje je potem
sestavljeno še iz dveh bistabilnih multivi-
bratorjev (Flip-Flop), monostabilnega multi-
vibratorja in oscilatorja za ton.

Flip-Flop uporabljamo kot spomin. Ko ga
postavimo v določeno stanje, ostane v njem
tako dolgo, dokler ne pride nov impulz. Po¬
glejmo si njegovo shemo in pa pravilnostno
tabelo, v kateri so vpisana vsa možna sta¬
nja. Imamo štiri možne kombinacije vhodov
B (brisanje) in P (postavljanje). Če imamo

Slika Z  Shema Flip-flopa in njegova pravilnost-

na tabela

P in B na nivoju logične »1«, potem ostane
stanje tako kot je bilo, še naprej. Če damo
za kratek čas ničlo na P, potem gre izhod
Q na logično »1«. Pri ničli na B pa se po¬
stavi flip-flop v tako stanje, da je na izhodu
Q logična »0«. Po logični »0« na obeh vho¬

dih se flip-flop postavi naključno, zato ta
kombinacija ni dovoljena, če damo med
senzorska stikala ih flip-flop še en irtvertor,
potem s pritiskom na senzorje postavljamo
flip-flop v želeno stanje. Izhod flip-flopa pa
porabimo za krmiljenje releja ali oscilatorja
za ton.

Z izhodom prvega flip-flopa preko transi-
storskega ojačevalnika krmilimo rele za
vklop luči ali radia. Luč in radio lahko pri¬
žgemo s senzorskim stikalom, vključi pa
nam ju tudi budilka. Z diodama D1 in D3
so izvedena ALI vrata za vklop luči. To po¬
meni, da lahko vklopimo luč preko dveh
vhodov (na D1 ali D3). ALI vrata (D2, D4)
rabimo tudi za izklop. Luč lahko namreč iz¬
klopimo s senzorjem za takojšnji izklop ali
pa s senzorjem za izklop po 10 minutah. Za
izklop po 10 minutah služi monostabilni
multivibrator (vrata V14, V15), ki ga spro¬
žimo s senzorjem. Impulz monostabilnega
multivibratorja diferenciramo in z dobljenim
impulzom preklopimo flip-flop za izklop ra¬
dia in luči. Čas, po katerem nam monosta-

Slika 3. Shema budilnika (V1-r-V4 = IVI; V5-f-
V8 = IV2; V9 - 4 - V12 = IV3; V13 -4- V15
= 3 / 4 IV4)

+

TIM 7 • 77/73 313

TIM 7 • 77/78 314

bilni multivibrator izklopi rele za luč in ra¬
dio, je nastavljen z uporom R14 in konden¬
zatorjem C2. Ta čas je približno podan s
formulo T = 0,7 . C2 . R14, pri čemer je čas
podan v sekundah. Vrednosti na shemi pa
so podane za čas 10 minut.

Tonski generator, ki služi za bujenje, nam
vklaplja stikalo na budilki, izklapljamo pa
ga s senzorjem. Za stikalo je najbolje, če
uporabimo mikrostikalo, ki ga pritrdimo z
dvema vijakoma na zadnjo stran budilke.
Pritrdimo ga tako, da ga ob zvonjenju skle¬
ne vrteči se gumb za navijanje. Pri tem mo¬
ramo paziti, da mikrostikalo ne onemogoča
navijanja. Uro je potrebno naviti za zvonje¬
nje le toliko, da se gumb enkrat zavrti in
sklene stikalo, ki sproži ton iz zvočnika,
za katerega ni bojazni, da bi prenehal, pre¬
den bi se zbudili.

Slika 4. Nestabilizirani usmernik

Vezje napajamo iz preprostega nestabilizi-
ranega usmernika, ki ga kaže slika 4, ali
pa iz dveh 4,5 V baterij, vezanih zaporedno.
Dve taki bateriji trajata sorazmerno dolgo,
saj vezje porablja tok le takrat, ko sta vklju¬
čena rele in oscilator, sicer pa je poraba
zanemarljiva. Na ploščico tiskanega vezja,
ki ga prikazuje slika 5, lahko vgradimo eno
ali drugo, usmernik ali baterijo. Če ne pri-

Slika 6. Ploščica s senzorskimi stikali

spajkamo usmernika in transformatorja, po¬
tem je tam prostor za bateriji, ki ju pritr¬
dimo eno nad drugo. Priključni žički pa pri-
spajkamo v točki, ki sta na montažni she¬
mi označeni s + B in —B.

Na sliki 6 pa je načrt senzorskih stikal, ki
jih izdelate prav tako kot tiskano vezje iz
kaširanega pertinaksa. Ko je ta ploščica

zjedkana, je dobro, če bakrene površine le¬
po enakomerno pospajkamo, da so tako bo¬
lje zaščitene pred oksidacijo.

Za risanje tiskanega vezja priporočam raz¬
topino kolofonije v nitrorazredčilu. S to raz¬
topino in pa s peresom za pisanje s šablo¬
nami lahko izdelate zelo lepo tiskano vezje.
Kolofonija ima pred lakom to prednost, da

i&OOM. f

Transformator/

2ZOV k

>U

ra

c

TIM 7 • 77/78 316

je po jedkanju ni treba odstranjevati, am¬
pak še celo pripomore k lepšemu spajka-
nju. Zelo pa je pomembno, da pred risa¬
njem kaširani pertinaks dobro očistimo z
VIM-om.

Ploščica s senzorskimi stikali je izdelana
tako, da jo s kratkimi žičkami prispajkamo
tesno k tiskanemu vezju in potem ukrivimo
pravokotno na tiskano vezje.

Čeprav so CMOS integrirana vezja zaščite¬
na pred statično elektriko, vam vseeno pri
montaži priporočam, da uporabite podnožja
iin integrirana vezja na koncu vstavitve v
vezje, ne da bi jih spajkali.

2ZOV

Ko vse vezje sestavimo, ga pazljivo pre-
kontroliramo in vgradimo v ustrezno ohišje.
(Lahko iz vezane plošče.) Na koncu nam
ostane le še priključitev budilnika na bu¬
dilko, luč in radio, kar kaže slika 8.

Zatem pa že lahko preizkusimo, če se bo
luč prižgala z rahlim dotikom na črke VK
in ugasnila na senzorju IZ.

SEZNAM ELEMENTOV

V1 do V12

V13 do V15

T1 do T4
Dl do D4

3 X CMOS integrirana
vezja 4011

CMOS integrirano vezje

4001

BC 107

1N914, BA100, univerzalno
silicijeve diode

R1,R2, R3, R4
R5, R6, R7, R8, RIO
R9, R12
R11
R13
R14
R15
C1
C2
C3
C4
K
ZV
Re

10 M £2
1 MQ
27 k£2
390 £2
33 £2

8.2 MQ

5.2 M£2
1 nF

100 uF
1 nF

220 uF/10 V

mikrostikaio ali drug ustrezen kontakt
zvočnik 8 £2, 0,25 W
rele PR 15 s podnožjem

Oto Hudeček

ZGODOVINA

RADIOAMATERIZMA

PRVOBITNE KOMUNIKACIJE

Podatki arheoloških odkritij nam razodeva¬
jo, da je človeški živelj že v predzgodovin¬
ski dobi pred nekako 140.000 leti pošiljal
oziroma izmenjaval razna obvestila in opo¬
zorila na primitiven način na večje oddalje¬
nosti, kot so to dovoljevala njegova čutila.
Kolikor bolj pa se je človek civiliziral, to¬
liko bolj je iskal in izbiral med učinkovitej¬
šimi, hitrejšimi in sploh ustreznejšimi sred¬
stvi za medsebojno komuniciranje. Od poši¬
ljanja prvih dogovorjenih optičnih signalov
s pomočjo ognja in dimnih oblakov, do na¬
pisanih informacij, ki so jih prenašali hitri
sli, golobi ali psi, so minila tisočletja. Do
iznajdbe heliografov, semaforjev in drugih
več ali manj tehničnih pomagal za prenos
vesti na daljavo pa je prišlo dosti kasneje.

ELEKTRO KOMUNIKACIJE

Ob odkritju uporabnosti električne energije
so nastale elektrokomunikacije, žično signa¬
liziranje, bodisi svetlobno, zvočno, telegraf¬
sko ali telefonsko. Ko je bila 1844. leta
zgrajena v Združenih državah Amerike prva
telegrafska linija, so prenašali signale po
žici s pomočjo istosmernih električnih im-
pulsov v ritmu krajših ali daljših znakov,
imenovanih po iznajditelju Morsova abece¬
da, ki je še danes v uporabi. Malo kasneje,
1876. leta, je G. Bell izumil telefon na prin¬
cipu induciranih tokov In že je bil omogo¬
čen tudi prenos človeškega glasu na daljavo
prek ustreznih žičnih linij.

Toda človek ni bil zadovoljen z doseženimi
uspehi, kajti elektrokomunikaciijska sredstva
še niso bila tudi telekomunikacijska v pra¬
vem pomenu besede. Pomorstvo na primer
ni imelo kaj početi z elektrokomunikacijami.
Otoki v oceanih so ostajali še nadalje izoli¬
rani, raziskovalne, polarne in druge odprave
pa prepuščene same sebi. Svet je ostajal
še vedno velik in pomanjkljivo raziskan.

RADIO KOMUNIKACIJE

Od znamenitega Galvanijevega eksperimen-.
ta z žabjimi kraki 1789. leta, ko se mu še
sanjalo ni, da je imel opraviti s prvim pre¬
nosom električnih indukcijskih tokov na da-

ijavo, pa do prvega brezžičnega prenosa
električne energije in znakov, do česar se
je zavestno in studiozno dokopal Nikola
Tesla, je minilo stoletje. V tem obdobju med
Galvanijem in Teslom se je zapisala v zgo¬
dovino cela plejada znamenitih mož, ki so
vsak zase in vsi skupaj bili soustvarjalci
velike iznajdbe, ki je od 1897. leta dalje
pričela povezovati svet in ljudi med seboj.
Polemika o tem, kdo ima za to največ za¬
slug, bi bila danes odveč, še v času med
obema vojnama pa so marsikje na zahodu
favorizirali G. Marconija kot iznajditelja ra¬
dia in šele po smrti Nikola Tesla 1943. leta
so v ZDA sodnijsko razveljavili Marconijev
patent ter priznali prvenstvo izuma našemu
rojaku.

Nastopilo je obdobje bliskovitega napredka
novorojene visokofrekvenčne tehnike in
brezžičnih zvez. Prvotne oddajnike na iskri-
šča ter sprejemnike s koheherji in kristali
so prav kmalu zamenjale naprave z vakuum¬
skimi cevmi. Letnica 1904 in ime Fleming
pomenita iznajdbo prve elektronke — diode,
letnica 1907 ,in ime Lee de Forest pa iznajd¬
bo triode tako, da že 1912. leta beležimo
konstruiranje prvega oscilatorja z elektron¬
sko cevjo.

POJAV RADIO AMATERIZMA

Vsa ta nova dogajanja v svetu tehnike pa
so omogočila, da so se ob tem času pričeli
bolj im bolj otresati svoje anonimnosti in
se predstavljati širši javnosti doslej več ali
manj skriti eksperimentatorji - radioamaterji,
z njimi pa tudi napredno svetovno gibanje
— radioamaterizem.

Da bi razčistili netočnosti In gmoto domnev
o tem, kdaj in kako so se pojavili ter kdo
so bili radioamaterji, naj v naslednjem na¬
kažemo, kje je iskati objektivno resnico.
Kajti nelogične so trditve in zapisi nekate¬
rih zgodovinarjev, da so bili prvi radioama¬
terji uslužbenci poštnih, ladijskih, obalnih
in drugih oddajnih služb, ki so odmore med
uradnimi oddajami izkoristili za vzpostavlja¬
nje medsebojnih privatnih radijskih zvez in
preganjanje dolgčasa. Dejstva govore dru¬
gače:

V drugi polovici 19. stoletja je bilo zaznati
v večini razvitejših držav povečano zanima¬
nje širokega kroga ljudi za »čudežne« upo¬
rabne lastnosti prodirajočih elektrotehničnih
dosežkov. Pojav najrazličnejših vrst baterij¬
skih členov, žarnic in naprav, zgrajenih na

bazi elektromagnetizma, kot so bili razni
induktorji, releji, električni zvonci, motorji
in ne nazadnje telegraf in telefon, vse to je
vznemirjalo fantazijo tisočev ljudi vseh sta¬
rosti in poklicev, ki so pričeli tudi sami
graditi, preizkušati in praktično uporabljati
sadove nove tehnike. Zlasti mladina se je
z vso prizadevnostjo lotevala celo (Dostav¬
ljanja improviziranih telegrafskih linij ter
graditve ustreznih naprav, da bi se medse¬
bojno povezovala in sporazumevala z zani¬
mivo Morsovo abecedo.

Toda ni še minilo 1901. leto, ko so vzbur-
kale domišljijo teh ljudi iznajdbe in uspehi
Tesla, Popova in Marconija s prenosom brez¬
žičnih signalov na daljavo. To je bilo v te¬
danjem času skoraj neverjetna zadeva, za
marsikoga celo satanova iznajdba in tudi
svetovni tisk je veliko pisal o tem ne le
z navdušenjem, pač pa tudi z dvomom hkra¬
ti. V taki psihozi je nastal izraz »tajnost
radijskih valov«, ki se je tedaj in še dolgo
zatem uporabljal v ljudski govorici, amater¬
ji pa so dali takoj svojim električnim eks¬
perimentom novo smer iin nov polet. Rodilo
se je gibanje iskalcev fizikalnih resnic in
nepomirljivih nasprotnikov vsakršnih »tajno¬
sti« radijskih valov. Imenovali so se radio¬
amaterji, njihov entuziazem pa je bil tako
silovit, da se je širil kot epidemija med
ljudmi ter vzpodbujal eksperimentatorsko,
raziskovalno, iznajditeljsko, konstruktorsko
in novatorsko strast. To nepoklicno udej¬
stvovanje so pričeli imenovati radioamate¬
rizem, iki je temeljil, kot že ime pove, na
ljubezni in vnemi za raziskovalno delo brez
težnje po gmotni stimulaciji svojih dosež¬
kov.

Sožitje znanstvenikov in radioamaterjev je
postalo prav kmalu neizbežno, saj je bil na¬
predek nove tehnike tako neizprosno hiter,
da fiziki, inženirji in tehniki niso mogli spro¬
ti teoretično in eksperimentalno pojasnje¬
vati pojavov, ki so že bili uvedeni v skoraj
vsakodnevno radioamatersko prakso. Za ilu¬
stracijo tega naj navedemo izjavo znanstve¬
nega vodje radijskega laboratorija ameriške
mornarice dr. Hoyt A. Taylorja, ki je med
drugim povedal:

»Ko je začel naš laboratorij s prvimi poiz¬
kusi na kratkih valovih, nismo imeli na raz¬
polago nobenega uporabnega sprejemnega
aparata. Obrnili smo se na naše prijatelje
radioamaterje, da bi z njihovo pomočjo in
izkustvi raziskovali lastnosti teh novih frek-

TIM 7 • 77/78 317

vene in zgradili teorijo o razširjanju kratkih
valov. Ne sramujem se odkrito povedati, da
brez sodelovanja in radioamaterske pomoči
naš kratkovalovni program ne bi uspel tako
dobro in ostal jim bom zato vedno hvale¬
žen.«

V tem pionirskem prvem desetletju tega
stoletja vse do iznajdbe elektronk ni bilo
lahko delo radioamaterjev. Tehnični, oziro¬
ma konstrukcijski material je bil redek in
težko dosegljiv. Ker industrija še ni stekla
v tej smeri so si iznajdljivi radioamaterji
sami izdelovali ali adaptirali kritične ele¬
mente, iskrne induktorje, kondenzatorje, kri¬
stale, koheherje in dekoheherje, slušalke ter
druge sestavne dele svojih naprav. Kljub ta¬
kim težavam pa so jim v tem času uspevale
brezžične zveze na njihovih frekvencah celo
na razdaljah do 150 km.

Tudi mednarodnih pravil o radijskem prome¬
tu tedaj še ni bilo. Vsakdo je imel enake
pravice v »etru« in značilno je bilo v tem
prvem desetletju mnogo večje število ama¬
terskih radijskih postaj, kot pa ladijskih in
obalnih. Radioamaterji so bili malo kasneje
med prvimi, ki so uporabljali v svoji oddaj¬
ni in sprejemni opremi elektronsko cev.
Prvi so bili, ki so popolnoma opustili iskrno
oddajanje. Radioamaterizem je sproti vodil
borbo za nove ideje, bil je preizkusni poli¬
gon za marsikatero vprašanje in rešitev po¬
membnih tehničnih in operativnih podvigov
na področju telekomunikacij.

Raziskovalna vnema pa bi bila za radio¬
amaterje nezanimiva zadeva, če bi se kon¬
čala zgolj pri tehničnem izpopolnjevanju na¬
prav in pripomočkov za brezžične zveze.
Univerzalnost njihovega ustvarjanja se je
zrcalila tudi v raziskovanju »prostora«, v ka¬
terem so se razširjali radijski valovi, in ta
prostor je bil v tedanjem času še velika ne¬
znanka za znanost. Uresničenje teh razisko¬
valnih teženj se je moglo doseči le z neu¬
mornim in nenehnim vzpostavljanjem radij¬
skih zvez v vse smeri, podnevi in ponoči,
v vseh letnih časih in najrazličnejših od¬
daljenostih. Pri takem vzdrževanju medse¬
bojnih zvez so radioamaterji hkrati razisko¬
vali atmosferske, površinske, vremenske in
druge pogoje za razširjanje radijskih valov
ter se usposabljali v prave virtuoze v mani¬
pulaciji pri operativnem delu na radijskih
postajah. Njihova univerzalnost v strokovno¬
sti jim je začela dajati vse večjo veljavo tu¬
di pri mednarodnih forumih za telekomuni¬
kacije, ki so se hočeš — nočeš morali so¬

očati z obstojem radioamaterjev in jim sča¬
soma uradno priznavati pravice pri soupo¬
rabi radijskih frekvenc.

Tako gledanje na resnico, upoštevaje zgodo¬
vinska dejstva in priznanja znanstvenikov,
nam bolje osvetli pojav radioamaterizma,
obenem pa pove, zakaj je to svetovno gi¬
banje napredno,  še bolj detajlno bomo
doumeli to naprednost ob pregledu nadalj¬
njega zgodovinskega razvoja organiziranega
radioamaterizma na svetu.

ORGANIZIRANI RADIOAMATERIZEM

Povsem umevno je, da se je spočel organi¬
zirani radioamaterizem najprej tam, kjer se
je spočela prva brezžična zveza, četudi so
bile klice tega gibanja zaznavne tudi v dru¬
gih predelih sveta. Toda v Združenih državah
Amerike so že 1914. leta ustanovili prvo
radioamatersko organizacijo ARRL in urad¬
no tolmačenje te kratice pomeni »The Ame¬
rican Radio Relay League«. Kajti majhne
moči tedanjih oddajnikov in še premalo raz¬
iskane valovne dolžine pod 200 m, ker le
te so smeli uporabljati, spočetka niso omo¬
gočale zadostnega dometa. Zato so prena¬
šali svoja sporočila in vesti drugim radio¬
amaterjem s pomočjo posredniških, relejnih
radijskih postaj.

KARAKTERISTIKA RADIOAMATERIZMA

Toda radioamaterji so pomen kratice ARRL
svojevoljno in neuradno spremenili, potvo¬
rili in mnogo globlje definirali: »T h e A m a -
te ur Radio Relay League«, torej liga ra¬
dioamaterjev, predstavljajoča množico med
seboj sodelujočih ljubiteljev tehnike teleko¬
munikacij, ki pa niso sužnji te tehnike, pač
pa ljudje, ki jo privzemajo z razumom in
srcem hkrati. Za tako sodelovanje bližnjih
in oddaljenih ljudi je osnova medij medse¬
bojnih radijskih zvez, ki ne poznajo nobenih
fizičnih državnih meja, niti nacionalne, ver¬
ske ali politične nestrpnosti. Te zveze omo¬
gočajo tudi osebne stike in je radioamateri¬
zem zato veličasten socialni vrtinec, v ka¬
terem se srečujejo ljudje najrazličnejših
družbenih plasti, vseh starosti in obojega
spola z namenom zbliževanja v duhu prija¬
teljstva in razumevanja.

Ta karakteristika radioamaterizma ni bila ni-
kak visoko leteči idealizem, pač pa povsem
realna in nujna tvorna osnova za njegovo
eksistenco do današnjih dni in je pogoje¬
vala vse kasnejše fantastične podvige v nje¬
govi zgodovini.

Organizacija ARRL je takoj spočetka štela
okrog 4000 članov, ki takrat še niso imeli
nobenih omejitev pri svojem delovanju. Spo¬
štovati so morali edino le zakon iz 1912.
leta, ki jim je določal uporabo vseh valov¬
nih dolžin izpod 200 m, torej kratke valove,
ki so jih smatrale druge službe za praktično
neuporabne. Toda to »neuporabnost« krat¬
kih valov so radioamaterji prav kmalu spre¬
menili v pomemben uspeh in zgodovin¬
ski start v ionosfero, o čemer bomo govo¬
rili kasneje.

Organizirani radioamaterizem pa ni vznikni!
hkrati z ameriškim tudi v drugih delih sve¬
ta. V Evropi so bili zanj zadostni subjektivni
pogoji, toda politične razmere tako zaostre¬
ne, da bi si radioamaterizem zaradi svoje
delikatne dejavnosti težko našel zagovorni¬
ke in prijatelje. Sicer pa je 1914. leta iz¬
bruhnila prva svetovna vojna, ki je zavrla
pohod in razvoj tega popularnega udejstvo¬
vanja. Celo v ZDA so morali radioamaterji
1917. leta prekiniti s svojim delom.

Po končani vojni 1918. leta so si izčrpane
države celile svoje rane in tudi radioamate¬
rizem v ZDA je doživel hude izgube. Tri
četrtine ustanovnih članov ARRL je odšlo
med vojno v Evropo, nekaj jih je padlo, ne¬
kaj pa se jih ni hotelo vrniti. A ne le to.
Kongres ZDA ni dovoli! ponovne aktivnosti
ARRL vse do oktobra 1919. leta.

V 1920. letu je v ZDA pričela delovati prva
radiodifuzna postaja, isto leto pa so tudi
v Veliki Britaniji pričeli z oddajanjem jav¬
nega radijskega programa. To je dalo zado¬
sti upanja, da se bo vzporedno z njim pri¬
čel razvijati in širiti radioamaterizem v
Evropi. Pa ni bilo čisto tako, saj so bili
celo za sprejemanje javnega radijskega
programa v veljavi strogi predpisi, ki so
onemogočali vsakršno svobodno eksperi¬
mentiranje z radijskimi napravami. Še no¬
vembra 1922. leta* je veljalo v Angliji na¬
slednje pravilo:

Lastnik sprejemnega aparata je smel biti le
polnoleten državljan. Za to si je moral proti
plačilu 10 šilingov izposlovati posebno li¬
cenco. Vsi sestavni deli sprejemnika, zvoč¬
niki, slušalke in elektronke so morale biti
vidno označene z žigom BBC — British
Broadcasting Corporation. Antena ni smela
presegati dolžine 30,5 m. Naprava je morala
biti vsak čas na razpolago za pregled kon¬
trolnemu organu PTT.

(nadaljevanje prihodnjič)

SREDNJEVALOVNI
RADIJSKI
SPREJEMNIK
BREZ TULJAV

Prevedel Tine šoško

V vstopnih delih radijskih sprejemnikov se
navadno uporabljajo uglašeni LC nihajni
krogi. Toda za mladega radioamaterja je
izdelovanje in uglaševanje tuljav največji
problem, ki ga odvrača od sestavljanja spre¬
jemnika. Tistim, ki se zadovoljijo s sprejem¬
nikom za sprejem lokalnih radijskih posta;
in se nočejo ukvarjati z izdelovanjem tuljav,
je namenjen naslednji sprejemnik s srednje-
valovnim območjem, v katerem so uglašeni
nihajni krogi izdelani kot RC členi in se ga
uglašuje s spreminjanjem upora z dvojnim
potenciometrom.

Celotno napajanje sprejemnika je mogoče
razdeliti na dva sestavna dela: na uglašeni
tristopenjski visokofrekvenčni ojačevalec s
povratno vezavo in na nizkofrekvenčni oja¬
čevalec, ki je realiziran z integriranim vez¬
jem.

Cel sprejemnik, vštevši vse sestavine in
tudi zvočnik, je postavljen na ploščo s
tiskanim vezjem krožne oblike, ki jo potem,
ko namestimo nanjo vse sestavne dele spre¬
jemnika, lahko vgradimo v primerno škatlo

TIM 7 • 77/78 319

o

CM

CO

oo

r-~

t«.

•

t«

2

SESTAVLJANJE SPREJEMNIKA
Plošča s tiskanim vezjem (shema) se me¬
hanično obdela do zaželene oblike. Na sre¬
dini izrežemo odprtino za zvočnik in iz¬
vrtamo vse luknje. Na tako pripravljeno
ploščo najprej zaspajkamo upore in konden¬
zatorje. Vsi upori so miniaturni in istega
tipa. Toda upora RO še ne priključimo; to
storimo šele pri nastavljanju sprejemnika.
Uporabljeni kondenzatorji so pretežno ke¬
ramični in elektrolitski. Keramični konden¬
zatorji naj bodo kolikor mogoče majhni, za
vstopni del sprejemnika pa izberemo kon¬
denzatorje z malimi izgubami, ki se upo¬
rabljajo za VF uglašene nihajne kroge (v
seznamu so navedeni priporočeni tipi). Če
imamo možnost, izberemo za uglašene RC
nihajne kroge kondenzatorja C4 in C5 iste
kapacitete (seveda tudi istega tipa).

Pri spajkanju keramičnih kondenzatorjev se
držimo Istih načel kot pri spajkanju pol¬
prevodnikih sestavin: spajkamo hitro, z
dobro očiščeno konico spajke in z zadost¬
no količino cina. Pri tem moramo odvajati
odvečno toploto in sicer tako, da napelja¬
vo spajkane sestavine primemo s pinceto.
Pri nameščanju elektrolitskih kondenzatorjev
pazimo na njihovo pravilno polarizacijo (ne¬
gativni pol je spojen s plaščem konden¬
zatorja). Ravno tako skrbno zaspajkamo tudi
transistorje (kolektor je na plošči označen
s »c«), diode (D1 in D2 imata rdeče ozna¬
čeno katodo) in integrirano vezje s pri¬
ključkom 1 in 10. Namestitev Zenerjeve
diode je enoznačno določena z odprtino za
pričvrstilni vijak.

Končno pritrdimo na sredino plošče zvočnik
in v ustrezne luknje priključke za anteno,
ozemljitev in baterije. Na tisto stran plošče,
kjer je tiskano vezje, privijemo tri nožiče,
na tisto, kjer so nameščeni sestavni deli
sprejemnika, pa tri distančne stebričke,
s katerimi ločimo sestavine sprejemnika od
spodnjega dela pločevinaste posode. Le-to
namestimo na ploščo tako, da je dno obr¬
njeno navzgor. Na osi potenciometrov na¬
taknemo primerne kolutke takega premera,
da bodo z robom segali čez bočni obris
pločevinaste posode. S tem je sestavljanje
končano in lahko preidemo k oživljanju in
uglasitvi sprejemnika.

USPOSOBITEV ZA DELOVANJE
IN UGLASITEV

še  enkrat skrbno prekontroliramo, ali so
vsi sestavni deli dobro spojeni, zlasti tran-
sistorji, integrirano vezje in elektroMtski
kondenzatorji.

Najprej naravnamo delovno karakteristiko
NF ojačevalca. Upor RO ostane pri tem ne-
priključen! Trimer R17 nastavimo približno
na sredino in potenciometer približno na
3/4 uporne poti. Med izhod integriranega
vezja 10 in zemljo priključimo voltmeter.
Preko ampermetra priključimo napajalno na¬

petost 9 V z baterijo in kontroliramo po¬
rabo toka; le-ta ne bi smel preseči vred¬
nosti 20 do 30 mA. S trimrom R17 na¬
stavimo na izhodu 10 integriranega vezja
polovično napetost napajalnega vira. S tem
je NF ojačevalnik naravnan in iz zvočnika
bi se moral zaslišati šum.

Zdaj se lotimo uglasitve vstopnega dela
sprejemnika. Trimera R7 in R11 nastavimo
približno na sredino uporne poti. Priključimo
upor RO; poraba toka bi se morala povečati
za 5 do 8imA (pri tem mora biti regulator
glasnosti P3 nastavljen na minimum). Če

Slika 4

je vse v redu, priključimo anteno in ozem¬
ljitev, P3 nastavimo na normalno glasnost
in z vrtenjem potenciometra P1 iščemo spre¬
jemni pas. Pri tem je važna pravilna po¬
stavitev povratne vezave s potenciometrom
P2, s katerim naravnamo sprejemnik na naj¬
večjo glasnost pri še nečisti reprodukciji.
Če deluje sprejemnik pravilno, bi morali
uloviti program dveh do treh lokalnih od¬
dajnikov, vštevši njihove harmonične in sub-
harmonične frekvence; torej oddajanje ene¬
ga oddajnika zaslišimo v sprejemnem pasu
nekajkrat. Ta nekoristni parazitni sprejem je

neposredno povezan že s samo koncepcijo
sprejemnika in se ga z enostavnimi sred¬
stvi ne da odpraviti. Pri uglasitvi si torej
vedno izberemo najkvalitetnejši signal.

Pri višjih frekvencah prejemanega signala
se lahko moteče pojavijo odkloni upornosti
dvojnega potenciometra P1. Možne odklone
je mogoče izravnati s trimeroma R17 in R11
tako, da se poišče postajo s kolikor mo¬
goče visoko frekvenco in da z uglasitvijo
trimerov naravnamo sprejemnik na maksi¬
malno glasnost. S tem je uglasitev sprejem¬
nika končana.

DELOVANJE

Pri uporabljanju sprejemnika je treba pač
vedeti, da je to sprejemnik, ki je primeren
za lokalni sprejem, in da se moramo torej
čez dan zadovoljiti samo s sprejemom bliž¬
njih oddajnikov. Toda v večernih in nočnih
urah se tudi v tem sprejemniku pojavijo
znani karakteristični znaki širjenja radijskih
SV in število postaj, ki jih lahko slišimo,
naraste za nekajkrat.

Kot za vsak preprost sprejemnik velja tudi
tukaj znano pravilo: čim kvalitetnejša an¬
tena, tem selektivnejši sprejemnik in seveda
boljši doseženi rezultati. Zato je brezpogojno
nujna dobra, najbolje zunanja antena. Pri
njeni instalaciji je treba upoštevati pristojne
varnostne predpise!

Ravno tako važna je tudi ozemljitev. Naj¬
enostavnejši način ozemljitve je priključitev
na vodovodno cev.

Miloš Macarol

DIAVIZOR ZA
FORMAT 110

Z novim standardom žepnih fotokamer tipa
110 se je pojavili nov format malih diapozi¬
tivov. V primerjavi z Leica formatom, ki
ima izmere 24 x 36 mm, je novi format po
površini točno 4-krat manjši, kajti njegov
izrez je velik le 13 x 17 mm. Iz podatkov
in skice je razvidno, da je izrez pri formatu
110 bolj kvadrataste oblike, medtem ko je
pri Leica formatu precej podolgovat.

Posebnost formata 110 so tudi okvirčki za
diapozitive. Imajo obliko kvadrata s strani¬
co 30 mm, medtem ko njihova debelina zna¬
ša le 1,3 mm. To pomeni, da zavzamejo 6-
krat manj prostora kot okvirčki pri Leica
formatu. To je vsekakor velika prednost te¬
ga formata, da ne govorimo o sami fotoka-
meri, ki jo zares lahko nosimo v žepu ali
vsaki ženski torbici in > nas tako lahko
spremlja na vsaki poti in potovanju. Res je
sicer, da ta format ne more dati od sebe
vsega tistega, kar je značilno za večje for¬
mate, toda prav glede na njegove male di¬
menzije je kvaliteta posnetkov prav prese¬
netljiva. Filmi formata 110 imajo izredno
fine emulzije, zato omogočajo zlasti pri dia¬
pozitivih precejšnje povečave. Slaba plat je
ie ta, da so projektorji za ta format soraz¬
merno dragi, zato se fotoamaterji vsaj v za¬
četku zadovoljijo le s priročnimi diavizorji.
žal pa je pri nas tako, da zaenkrat v trgo¬
vinah prodajajo le žepne kamere in v glav¬
nem le barvne negativ filme tipa 110, med-

TIM 7 • 77/78 323

TIM 7 • 77/78 3  24

tem ko ni na voljo niti barvnih diafilmov,
ne projektorjev in tudi ne diavizorjev za ta
format. Tako trgovci po nepotrebnem prisi¬
lijo našega človeka, da mora po te stvari
onkraj meje, kjer je vsega ha pretek. In če
je že tako, kaže priporočiti, da si ob takšni
priložnosti kupite BARVNI FILM ZA DIAPO¬
ZITIVE tipa 110 in sicer KODACHROME 64
ali novejši KODACHROME - X, zakaj ob vra¬
čunani ceni za razvijanje vam KODAK poš¬
lje vse razvite diapozitive že v okvirčkih
in hkrati tudi v posebni škatlici, katere po¬
krov ©luži kot diavizor, kajti vanj je vgrajena
optična leča, njej nasproti pa utor za dia¬
pozitive. Tako boste najceneje prišli do dia-
vizorja.

Takšen diavizor je prav posrečen, a tudi
praktičen, ima pa majhno konstrukcijsko hi¬
bo: matirano ozadje prozornega ohišja je
preblizu vloženega diapozitiva (tako rekoč
v žarišču leče), zato še tako dober posnetek
dobi odsev grobozrnate strukture, ki seveda
pripada ohišju in .ne filmu.

To nevšečnost lahko odpravimo na več na¬
činov, v vsakem primeru pa moramo najprej
previdno (najbolje s tanko pilo) odstraniti
maitirani del ohišja. Če ob tako izrezanem
ohišju za poskušajo vdenemo v utor diapo¬
zitiv in ga usmerimo ik osvetljenemu bele¬
mu papirju na mizi, bomo videli, da je po¬
snetek kristalno čist.

Ker moramo pokrovček zaradi odmika med-
lice nekoliko podaljšati (vsaj za 2 cm), mu
izdelamo oz. izrežemo iz primerne plastike
nove stranice in vse skupaj zlepimo z ust¬
reznim lepilom (npr. »OHO«). Hkrati pa pol-
drug centimeter od utora za diapozitiv vgra¬
dimo po možnosti stekleno medlico, če te
nimamo, pa vzamemo kos finega prozornega
risalnega papirja im ga vložimo med dve ste¬
kli iz Vegimega okvirčka za diapozitive, ki
bosta za ta namen najbolj pravšnja. Medli-

ca naj sega do samih stranic, v katere si
rahlo zapiilimo ali z žagico zarežemo utore,
kajti stekli bosta ravno za 1 mm širši.

Za dnevno svetlobo bo to izvrsten diavizor.
Pri umetni svetlobi bo seveda prav tako
uporaben, toda namesto k električni žarnici
ga raje usmerite k opalnemu senčniku ali
h kosu belega osvetljenega papirja na mizi.

Miloš Macarol

PRAKTIČNI
IZDELKI IZ
OHIŠJA
FLOMASTROV

V zadnjih letih se je zelo razmahnila raba
kemičnih pisal, ki nam pogosto nadomešča¬
jo nalivna peresa pa tudi grafitne in barvne
svinčnike. Ohišja teh pisal so iz sintetične
mase. Nekatera pisala so konstruirana tako,
da zamenjamo vložke, medtem ko so druga
po iztrošenju kemičnega polnila neuporabna.
Preden odvržemo eno ali drugo pisalo med
odpadke, kaže razmisliti, ati niso morda
nekateri deli še uporabni za kak drug na¬
men. Barvni flomastri so npr. izdelani iz

I

raznobarvnih plastičnih cevi, ki jih lahko
temeljito očistimo im si iz njih izdelamo
toke za grafitne mirne, za šivanke ali bucike.
Pri tem bodo zlasti uporabni plastični čepi,
ki so običajno na vrhu vsakega takšnega
flomastra. Kdor je spreten, si bo iz takšnih
cevi in čepov lahko izdelal tudi lične pi-
j ščali.

Zelo uporabna so tudi ohišja žepnih floma¬
strov, ki imajo običajno kovinske vložke.
Iz teh si lahko naredimo najrazličnejše žep¬
ne in druge pripomočke.

Žepni čopič za čiščenje objektivov

Na objektivih fotoaparata se kaj hitro na¬
bere prah. Tega nikar ne čistimo s krpami
ali robcem, ampak le z mehkim žepnim čo¬
pičem. Tega si enostavno vgradimo v ohišje
flomastra, iz katerega predhodno odstrani¬
mo kovinski vložek in jekleno spiralno pero,
ki se nahaja v ustniku. Za ta namen je do¬
ber vsak običajen čopič za barvice, ki pa
naj bo mehak in košat. Ker so ti čopiči ne¬
koliko debelejši, del ustnika odžagamo z
rezbarsko žagico. Tej dolžini primerno od¬
žagamo tudi leseni del čopiča, ga vložimo
v ohišje in prek njega potisnemo im privi¬
jemo ustnik, čopič zatem pokrijemo s po-
ktapcem in tako ga bomo imeli vselej pri
sebi, kadar se bomo podali na pot s foto¬
aparatom.

S2.

Žepni izvijač

V trgovinah dobimo vsakovrstne male izvija¬
če. Kupimo si takšnega, ki ga bomo na po¬
doben način kot čopič vgradili v ohišje
flomastra. Ročaj izvijača bo verjetno treba
obdelati s pilo, vendar tako, da bo tesno
legel v ohišje flomastra. Preden ga bomo
dokončno utrdili, ga premažimo še z dobrim
lepilom. Nato ga potisnemo v ohišje in če¬
zenj privijemo ustnik.

Zanj potrebujemo le 8 cm dolgo kovinsko
cevko kemičnega svinčnika, katero smo prej
temeljito očistili. Nanjo nato potisnemo ne¬
kaj plastičnih podložk, mednje pa namotamo
sukanec različnih barv (črn, bel, siv, rjav).
Podložke naj bodo nekoliko manjše od no¬
tranjega premera ohišja. Za cevko si nare¬
dimo dva čepa in vanjo vložimo nekaj ši¬
vank, ki bodo primerne za šivanje gumbov
ali obešalnih trakov. Ohišje ženskega ši¬
valnega pribora je lahko brez poklopca, zato
v tem primeru vdelamo v ustnik pletenico
in tej dodamo cof. Za moške bo enostavne¬
je, če ročaju in ustniku dodamo še poklo-
pec in tako vse skupaj nosimo vpeto v
prsnem žepu.


Namizna beležka

Izdelamo si jo iz podnožja starega namiz¬
nega koledarja. Če tega nimamo, si to pod¬
nožje izdelamo iz juvidurne plošče, ki jo
ukrivimo v vroči vodi. Plošča naj ne bo de¬
belejša od 2,5 mm. Blizu desnega gornjega
vogala pritrdimo poklopec flomastra, ki bo
tokrat služil kot tok za kuli ali svinčnik.
Temu prej odvijemo plastični vijak in od¬
stranimo vpenjalno sponko. Zatem si iz be¬
lega papirja narežemo šop lističev in jih
vložimo v spodnji zarobek. Takšna beležka
nam bo prišla zelo prav ob telefonu, saj je
pogosto treba zabeležiti kako sporočilo ali
pa telefonsko številko.

TIM 7 • 77/78 3  25

TIM 7 • 77/78 326

zgodovina

avtomobilizma

Matjaž Zupan

TEKMOVANJE
ZA VELIKE
NAGRADE —
FORMULA I

DOBA MERCEDES-BENZOV IN AVTO
UNIONOV

Alfa Romeo, s katerim je Nuvolari zmagal na
dirki Targa Florio leta 1931 (zgoraj)

Alfa Romeo P3 iz leta 1937 (desno)

Slika 11. Mercedes-Benz 280 SS iz leta 1931. Na dirki v Le Mansu ga je vozil Rudolf Caracciola

Mercedesi so tekmovali že prej, vendar ne
z uspehom v tekmovanjih za Velike nagrade.
Na sliki 11 je Mercedes 280 SS, katerega
je vozil Caracciola na Le Mansu leta 1931.
Za leto 1934 so predpisali novo omejitev.
Najmanjša teža vozila je bila 750 kilopon-
dov brez goriva, olja, vode in gum. Hitler
je hotel na vseh področjih pokazati premoč
Nemčije, zato je vzpodbudil tudi avtomobi¬
lizem. Razpisal je nagrado 500 000 nemških
mark za najuspešnejši nemški avto.

Ko so novi Mercedesi in Auto Unioni pri¬
šli na prvo dirko, so se zdeli vsi ostali av¬
tomobili obupno zastareli.

Mercedes tip M 25 iz leta 1934 je imel mo¬
tor s prostornino 3,3 litra, ki je imel osem
cilindrov, razvijal pa je moč 354 KM. Prve
Auto Unione je konstruiral Ferdinand Por¬
sche. Imeli so motor s 16 cilindri in skupno
prostornino 4,9 litra. Razvijali so moč 380
KM. Motor je bil nameščen za voznikom.
Oba avtomobila pa sta imela nove, bolj
aerodinamične oblike. Od leta 1935 do 1939
so bili ti avtomobili nepremagljivi. Najbolj
slavna voznika sta bila Rudolf Caracciola
pri Mercedes-Benzu in Bernd Rosemeyer pri
Auto Unionu. Ker ni bilo druge konkurence,
sta se tovarni bojevali med seboj.

Pri Mercedes-Benzu so najprej povečali pro¬
stornino na 3,7 litra in dobili 400 KM. Ta
avto je dosegel hitrost 317 kilometrov na uro.

merjeno je povprečje na kilometer dolgi raz¬
dalji. Leta 1937 so ga povečali na 500 KM
in končno, še istega leta, so naredili model
W125, ki je imel osemcilindrski motor s
prostornino 5,66 litra in močjo 646 KM. Do¬
segel je hitrost 330 km/h.

Tudi Auto Union je povečeval motorje. Leta
1936 so naredili motor, ki je imel 5,9 litra
in preko 600 KM. Ta avto pa je bilo zelo
težko voziti in edini dirkač, ki ga je res
obvladal, je bil Rosemeyer.

Pri Alfa Romeu so se trudili iti v korak z
Nemci, a jim to ni uspelo. Leta 1935 so
motor povečali na 3,2 litra in naslednje leto
na 4 litre z močjo 400 KM, a vse zaman.
Na sliki 12 je model iz leta 1938.

Nemci so imeli tudi do zadnjih podrobnosti
organizirano spremstvo in servis. Merili so
temperaturo gum, zračni tlak in podobno.
S seboj so imeli zbirko različnih vplinjačev
in svečk za različne pogoje. S tem pa so
hoteli tudi doseči vtis, da so tudi v vojni
zaradi svoje čudovite tehnike in organizacije
nepremagljivi.

Ameriški avtomobili tega časa pa so zao¬
stali za vsemi evropskimi. Leta 1936 so v
Ameriko prišli evropski vozniki z Alfa Ro¬
mei, Bugattiji in podobnimi vožili. Zmagal je
Nuvolari na Alfa Romeu, drugi pa je bil Wi-
mille na Bugattiju. Najboljši Američan je bil
šele trinajsti.

TIM 7 • 77/78 3  2  7

TIM 7 • 77/78 3  28

Slika 12. Alfa Romeo tip 158, ki je tekmoval letaki 938 in po vojni

Naslednje leto pa so prišli še Nemci, če so
bili prejšnje leto Američani presenečeni nad
kvaliteto in hitrostjo Italijanov in Francozov,
so sedaj onemeli, ko so videli še mnogo
boljše Mercedes-Benze in Auto Unione. Zma¬

gal je Bernd Rosemeyer na Auto Unionu,
tretji pa je bil na presenečenje vseh doma¬
čin Mays, ki je s starim Alfa Romeom pu¬
stil za seboj precej Nemcev in seveda vse
Italijane in Francoze.

Slika 13. Auto Union iz leta 1939. Za krmilom je Nuvolari

Slika 14. Francoski Talbot, ki je leta 1937 zma¬
gal na Veliki nagradi Francije. Enako vozilo je
zasedlo tudi drugo, tretje in peto mesto.

Slika 15. Ferrari

Za leto 1938 so razpisali novo formulo. Pro¬
stornino so omejili na 4,5 litra brez kompre¬
sorja in na 3 litre s kompresorjem. Nemci
so imeli pripravljene nove motorje. Merce¬
des-Benz je imel motor z 12 cilindri, ki je s
kompresorjem dajal moč 483 KM. Dosegel
je celo hitrost 400 km/h. Tudi Auto Union
je pripravil nove motorje z 12 cilindri, tak
avto je na sliki 13.

Pri Alfa Romeu so naredili celo tri motorje,
z 8, 12 in 16 cilindri, a brez uspeha. Zato
so se raje posvetili formuli z 1,5-litrskim
motorjem. Tu so do tedaj prevladovali An¬
gleži z vozili E. R. A. Nova Alfa tip 158 je
imela motor z 205 KM in zmagala. Vendar so
tudi Nemci prišli v to formulo in naslednje
leto z novim avtom z 260 KM zmagali.
Francozi pa so imeli avtomobile z motor¬
jem s 4,5 litra prostornine brez kompresorja.
Tak motor je imel to prednost, da je porabil
mnogo manj goriva, zato se je na dirkah
manjkrat zaustavljal. Mercedesi so porabili
na primer okoli 100 litrov goriva na 100
kilometrov. Na sliki 14 je Talbot, ki je v le¬
tih 1937 in 1938 prav zaradi tega zmagal na

nekaj dirkah za Veliko nagrado. Leta 1937
so na Veliki nagradi Francije zasedli celo
1., 2., 3 in 5. mesto.

Leta 1939 pa se je začela vojna in dirke so
prenehale.

PO II. SVETOVNI VOJNI

Po drugi svetovni vojni se je dirkanje na¬
daljevalo. Seveda zaradi posledic vojne niso
takoj naredili novih avtomobilov. Zato so le¬
ta 1947 dirkali še s predvojnimi avtomobili.
Mednarodna avtomobilistična zveza je pred¬
pisala omejitve na 4,5 litra brez kompresor¬
ja in 1,5 litra s kompresorjem. Edini priprav¬
ljeni avtomobili so bili Alfa Romei tip 158,
Maseratiji in angleški E. R. A. v razredu
1,5 litra ter Talbot v razredu 4,5 litra.

Prva leta je zmagovala Alfa, ki je imela
dvojni kompresor, kar ji je dalo moč 310 KM.
Svoje avtomobile pa je pričel graditi tudi
Enzo Ferrari. Sprva Alfa Romeom ni bil kos,
leta 1949 pa Alfa Romei sploh niso tekmo¬
vali in tako je Ferrari prvič osvojil svetovno
prvenstvo. Leta 1950 pa je Alfa Romeo pri¬
šel na dirke z novimi stroji, ki so imeli 350
KM in zopet zmagali. Imeli so slavna voz¬
nika — Fangia in Farino.

Ferrari se je preusmeril na motorje s 4,5
litra prostornine brez kompresorja. Najprej
so imeli moč 330 KM, ki so jo kasneje pove¬
čali na 380 KM. Alfa Romei so naslednje
leto imeli motorje s 385 KM, vendar pa so
Ferrariji zmagovali. Kajti ta Alfa Romeo je
imel, porabo okoli 180 litrov na 100 kilo¬
metrov! Zato so morali ustavljati v boksih in
natakati gorivo precej bolj pogosto kot Fer¬
rariji, ki so imeli mnogo manjšo porabo.

Za naslednje leto pa so omejili motorje na
2 litra brez in 0,5 litra s kompresorjem.
Alfa Romeo je odstopil z dirk, Ferrari pa je
pravočasno pripravil nove motorje in z Asca-
rijem zmagal leta 1952 in 1953.

Leta 1954 se je spravil na dirke tudi Merce¬
des in zmagal, vendar je dirkal le eno leto.
Motorji so imeli tokrat 2,5 litra. Mercedes
je imel 280 KM, kar je zadostovalo za hit¬
rost 265 km/h.

Počasi pa so se začele pojavljati manjše an¬
gleške firme, ki so izdelovale le dirkalne
avtomobile, avtomobilov za prodajo pa ne.
Take delavnice so bile Cooper, Vanvall in
Lotus. Vse večje tovarne so dirkanje opu¬
stile in tako je stanje še danes.

(Konec)

TIM 7 • 77/78 3  30

Drago Mehora

ELEKTRIKA IZ
VETRA

Vse pogosteje beremo v časopisih, da grozi
človeštvu pomanjkanje virov energije. Ener¬
gijo dobivamo iz vodnih sil, premoga, nafte
in v novejšem času tudi iz jedrskih reaktor¬
jev. število prebivalcev našega planeta na¬
rašča vedno hitreje, prav tako naglo pa ra¬
ste tudi potrošnja energije, ki jo potrebuje
industrija, promet in tudi človek v svojem
domu. Viri, oziroma zaloge energije pa ne
naraščajo, pač pa se naglo krčijo. Nekega
dne v ne tako daljni prihodnosti, gotovo
že v prihodnjem stoletju, bo zmanjkalo pre¬
moga, nafte in zemeljskega plina. Vodne si¬
le še zdaleč ne zadoščajo za pokritje vseh
potreb po energiji. Res, danes gradijo atom¬
ske elektrarne, ki so nedvomno velik vir
energije, ampak zaenkrat še niso zadovolji¬
vo rešili vprašanja, kako odstraniti nevarne
odpadke jedrskega goriva in dotrajane dele
jedrskih reaktorjev, ki so zaradi sevanja še
tisoče let lahko nevarni ljudem. Danes ima¬
jo že ladje, na primer podmornice in ledo¬
lomilce na jedrski pogon. Jedrska energija
je gotovo lahko zelo koristna, vemo pa, da
bi bila lahko tudi uničujoča, če bi jo upora¬
biti v vojne namene. Strah pred atomsko
vojno spremlja človeštvo že od zadnje sve¬
tovne vojne sem.

Treba bi bilo najti energijo, ki ne bi bila ne¬
varna in ki ne bi onesnaževala okolja. V
iskanju novih virov energije se človek obra¬
ča k Soncu, temu neizčrpnemu viru energi¬
je. Že majhen delček energije, ki jo brez
prestanka oddaja Sonce, bi rešil vse ener¬
getske probleme človeštva — žal pa te ne¬
izmerne čiste energije še ne znamo v večji
meri izkoriščati.

TUDI VETER JE, VIR ENERGIJE

Sila vetra res ni kdo ve kako velika v pri¬
merjavi z drugimi energetskimi viri, vendar
pa je tudi vredna upoštevanja. Pomislimo
na to, da je veter že več tisoč let gnal
sprva majhne, pozneje pa vedno večje lad¬

je po vseh morjih in da so s pomočjo ve¬
tra drzni pomorščaki v zadnjih štirih sto¬
letjih odkrili ves svet. Velikih jadrnic danes
ni več. Izpodrinili so jih parni stroji, pozne¬
je pa močni dizlovi motorji.

Silo vetra pa so znali ljudje izkoriščati tudi
na kopnem. Vsi poznate, vsaj po slikah, ni¬
zozemske mline na veter, ki so še danes
značilnost te dežele. Nizozemska je ravna
dežela brez rek s padcem, pač pa ima pre¬
cej stalne vetrove. Nizozemski mlini ne me¬
ljejo več žita, zato pa marsikje ženejo elek¬
trične generatorje, ki dajejo električni tok
za hišne potrebe. To ni nič novega in nič
posebnega. V vasi Topole pri Mengšu na
primer stoji že kdo ve kako dolgo visoka
vetrnica, ki služi (ali pa je služila) lastniku
za črpanje vode. To pač ni kdo ve kako po¬
membno, ampak z velikanskimi vetrnicami
na visokih stolpih'je mogoče dobiti iz sile
vetra mnogo več električne energije. Oglej¬
mo si le dva primera:

Beograjska revija za poljudno znanost GA¬
LAKSIJA je objavila v prvi letošnji številki

sliko zares velike vetrnice, ki so jo zgradili
v državi Ohio v ZDA. Na vrhu 30 m visoke¬
ga stolpa, zgrajenega iz jeklenih drogov, se
obrača glava z veliko dvokrako eliso. Kra¬
ka sta iz aluminija in dolga po 19 m. Gene¬
rator, pravijo mu aerogenerator, daje pri
hitrosti vetra 30 km/h največ 100 kV ener¬
gije. Pri moči vetra nad 65 km se vetrnica
avtomatsko ustavi. Na vrh stolpa vodijo že¬
lezne stopnice.

Ta vetrni mlin pa ni največji na svetu, kot
to pove GALAKSIJA, v nemški reviji ŠTERN
smo brali, da so meščani mesteca Ulfborg
na Danskem sami zgradili mnogo večjo ve¬
trnico, katere generator daje v najboljšem
primeru na leto kar štiri milijone kWh elek¬
trične energije, kar zadošča za preskrbo ce¬
lega mesteca z 2800 prebivalci.

Ulfborg je kraj blizu morja na zapadni obali
danskega polotoka Jutland. Mestece ima
poleg šole same lične lesene hišice. Pre¬
bivalci sicer niso bili brez elektrike, dobi¬
vali so jo iz bližnje termocentrale, ampak
rekli so: »Zakaj bi plačevali visoke račune
za električno energijo, ko pa se lahko osa¬
mosvojimo in dobimo cenejši tok iz vetra.«
Ulfborška šola ima 1600 učencev in 120
učiteljev. Prav učitelji so dali pobudo, da
bi zgradili lastno vetrno elektrarno. Menili
so: »Drugi ljudje kupujejo za svoj denar
avtomobile, mi pa bomo zgradili elektrarno
na veter, ki bo mnogo več vredna.« V ta
namen so žrtvovali precejšnje vsote od svo¬
jih plač, pomagali pa so tudi drugi prebival¬
ci in ideja je kmalu postala resničnost. Dva
inženirja, strokovnjaka, sta jim izdelala prve
načrte in izračune, potem pa so se kar lo¬
tili dela. Zgradili so 54 m visok stolp iz že-
lezobetona. Stolp je imel v notranjosti ja¬
šek za osebno dvigalo, na vrhu pa ogromno
vrtljivo glavo z veliko trokrako vetrnico, po¬
dobno letalski elisi. Kraki vetrnice so bili
iz umetne snovi in dolgi po 27 m.

Vrtenje vetrnice se prenaša preko zobnikov
na generator, ki daje tok visoke napetosti
3300 V. Vsa naprava deluje v bistvu tako
kot mali generatorček na kolesu.

V SLOGI JE MOČ

V maju leta 1975 se je zbralo na gradbišču
300 mladih ljudi oboroženih s krampi, lopa¬
tami in samokolnicami, da bi izkopali jamo
za temelj. Delovna vnema mladih gradite¬
ljev je bila večja od njihovega strokovnega
znanja. Zgodilo se je, da niso mogli pra¬
vilno vliti betonske mase v temelj, ker so

bile jeklene palice postavljene preveč na
gosto. Od pravilno zgrajenega temelja pa je
odvisna stabilnost velikanskega stolpa. Na
napakah se učimo. Graditelji so drugič pra¬
vilno zgradili temelj. Prostovoljci so ne¬
utrudno delali ob vsakem vremenu po 12
ur na dan in to brez plačila, zagotovili so
jim samo hrano.

Gradnja je trajala dve leti in pol. Gradite¬
lji nestrokovnjaki so se ob delu naučili
vseh tehnik in postopkov, ki jih zahteva
takšna gradnja. Nihče na primer ni vedel,
kako je treba vliti umetno maso, iz katere
so naredili eliso. Da bi osvojili to tehno¬
logijo, so prostovoljci najprej izdelali iz te
snovi tri majhne ribiške čolne, šele potem
so se lotili vlivanja krakov vetrnice, od ka¬
terih je vsah tehtal 5 ton. Izdelane krake
so dvignili do glave z visokim žerjavom, ki
ga vidite na sliki, in jih vdelali v glavo. S
tem je bilo opravljeno najtežje delo, kar je
še ostalo, je bilo po mnenju graditeljev le
malenkost. No, teh »malenkosti« je bilo še
precej in minulo je še nekaj časa, preden
se je vetrnica zavrtela. Inženir Gerding je
izračunal, da bo dajal ta vetrni mlin ener¬
gijo od 100 kV do dveh megavatov, kar bo
odvisno od moči vetra. Ugodno' je to, da
pihajo močnejši vetrovi v zimskem času, ko
je potrošnja energije večja, medtem ko je
poleti manj vetra in daje generator manj
energije, takrat pa je tudi potreba po ener¬
giji manjša.

Kajpada tudi na Danskem ne piha veter brez
prestanka. Kaj pa kadar sploh ne bo vetra?
No, takrat se bo kraj pač začasno priklju¬
čil na bližnjo elektrarno. Včasih pa proizva¬
ja vetrna elektrarna celo več energije, kot
je potrošijo. V takšnem primeru odkupi bliž¬
nja elektrarna višek energije in stvar je v
najlepšem redu. Sicer pa lahko krajani upo¬
rabijo tudi presežek energije na primer za
ogrevanje vode v stanovanjih.

ZGLEDI VLEČEJO

Primer pridnih prebivalcev Ulfborga je kaj¬
pak odmeval po vsej Danski. Danski fiziki
menijo, da bi električna energija iz vetra
lahko pokrila najmanj 10% danskih potreb
po energiji. To nikakor ni brezpomembno,
če pomislimo, da Danska nima lastnih virov
energije in da mora vso nafto uvažati. Dan¬
ska vlada že razmišlja o gradnji večjega
števila vetrnih mlinov tipa Ulfborg, ki bi da¬
jali cenejšo energijo kot je energija iz pre¬
moga, nafte ali jedrskih reaktorjev.

TIM 7 • 77/78 331

timova fantastika

David Compton

SPREHOD
PO GOZDU

Prevedel Vojislav Likar
Ilustriral Božidar Grabnar

Ko sta pozorneje pogledala grm, na katerem
je sedel metulj, se je izkazalo, da splon ni
grm, temveč bodičasto okostje neke živali.
»Le kakšna žival bi lahko imela takole
okostje?« je ugovarjal Len. »Videti mora biti
kot pošast.«

In res. Bilo je črno, polžasto bitje, ki sta ga
srečala četrt ure pozneje, ko se je paslo na
zaplati nežnih zvončnic in pri tem oddajalo
nekakšne sopihajoče glasove. Očitno je uži¬
valo ob svoji hrani. Dvignilo je glavo, ki
pravzaprav ni bila glava, pač pa bolj zaokro¬
žen konec telesa, in strmelo v vsiljivca z
edinim očesom.

»Ali morava mimo njega?« je hripavo vpra¬
šal Len. »Ali naj greva nazaj?«

Duncan si je želel, da bi lahko prisilil Lena,
da bi stopila bliže k nelepemu stvoru, da bi

ga naučil spoštovati drugačne oblike življe¬
nja, vendar bi bilo tveganje neumno.
»Mislim, da je bolje, če se vrneva,« je rekel.
»In upava, da ne bo nobenega stvora več,
ki bi gomazelo za nama,« je pribil Len.
»Sploh pa je že čas,« je rekel Duncan. Son¬
čni žarki so nizko padali skozi drevje. »Naj¬
brž bo samo še kako uro svetlo.«

Tedaj je zaplesal skozi progo svetlobe me¬
tulj. Bil je enako velik kot prejšnji, vendar
drugačnih barv. »Kot po pergamentu razlita
kri,« je pomislil Duncan, ko se je metulj
zgubil proč.

Krik, tako visok, da ga je človeški sluh ko¬
maj še zaznal, se je predirljivo zarezal sko¬
zi gozd. čeprav komaj slišen, je bil tako
močan, da je bil skoraj neznosen. Dečka
sta si z rokama zatisnila ušesa in se ozrla
prek ramen. Kričalo je črno bitje.

Bel in škrlatno rdeč metulj sta sedela na
hrbtu črnega bitja, ki se je nemočno vzpe¬
njalo in se zvijalo. Zrak je zatrepetal, ko se
je še več metuljev usulo navzdol kot krvav
dež. Ko so prekrili telo, je cviljenje prene¬
halo. Potem je en metulj odletel in za njim
še drugi. Na koncu je ostal samo eden;
sedel je na tistem, kar je bilo videti kot
posušen grm — okostje črnega bitja.
»Pohitiva,« je izdavil Len. Drobcene kaplji¬
ce potu so mu spolzele po zagorelih licih.
Duncan se je zavedel, da tudi sam trepeta.


Njegovi negotovi koraki so postajali čedalje
hitrejši, dokler ni tekel ob Lenu. Spotaknil
se je ob majhno mravljišče, iz katerega je
zletel oblak zlatih drobcev in se spustil na
tla. Ko je skoraj padel, se je ujel za Lenovo
oblačilo. Len se ga je poskusil otresti.
»Nehaj,« je kriknil Duncan. »To je noro. če
bova tako drvela, bova izčrpana, preden pri¬
deva na pol poti do tabora.«

Izpustil ga je in zasoplo dihal. Len se je opo¬
tekel še nekaj metrov naprej in se ustavil.
»Nihče — nam ni nikoli — povedal tega,«
je zasopel.

»Saj nisva nikogar poslušala,« je dahnil Dun¬
can. »šele dva dni sva tukaj. Zaprta v ta¬
bor. Dopolnilne vaje se še niso začele.«
»Vendar so gotovo že šli ven pred nama,«
je rekel Len.

»Tudi če so, ne veva, kaj se je zgodilo z nji¬
mi,« je mračno odgovoril Duncan.

Nekaj časa sta tiho stopala naprej. Čudenje
se je zdaj sprevrglo v strah. Vsako premi¬
kanje v grmovju je lahko pomenilo nevar¬
nost. Celo Len je bil nenavadno napet, ši¬
roko razprtih oči.

»Si prepričan, da se bova vrnila pred mra¬
kom?« je rekel Len in se trudil, da bi zve¬
nelo mirno. »Ali poznaš smer?«

»Sonce mora biti na najini levi,« je odgovo¬
ril Duncan. »Dokler bova hodila takole, na¬
ma ne bo zmanjkalo časa. Morda bova pri¬

spela celo prej, preden naju bodo pogre¬
šali.«

Len je hotel pospešiti korak. Ko je Duncan
to opazil, je namerno upočasnil hojo. Seve¬
da je bil živčen, vendar tega ni hotel po¬
kazati. Razen tega pa ni pozabil tiste žaljive
pripombe na njegovo zunanjost — saj ni
mogel nič proti temu, če na njegovih rož¬
natih licih niso poganjali zalisci. In s tem je
ravno tako kaznoval Lena, kot če bi se spo¬
prijela s pestmi.

»Zmigaj se vendar, počasnež,« je razburjeno
zarenčal Len.

»Kar pojdi naprej, če se bojiš.«

Len ga je pogledal naravnost v obraz. »Ne¬
haj se pretvarjati. Ravno tako te je strah
kot mene. Če me ne bi bilo tukaj, bi imel
že mokre hlače.«

»Misliš?« Duncan se je na silo nasmehnil.
Nalašč se je sklonil in utrgal drobno modro
cvetlico.

»Kaj ni lepa?«

Drobne kapljice vlage so se usule iz majce¬
nih zvončkov in nekaj jih je padlo na Dunca-
novo roko.

»Ali rad nabiraš rože? Jih boš nosil v la¬
seh?«

Skoraj omamen vonj je zadišal iz razlitih
kapljic. Duncana je spomnil na trenutek, ko
je nekoč vstopil v zelo drago restavracijo
in je vanj udaril vonj cvetja, imenitne hrane,

"S-

co

C0

t-.

"S.

toplote in udobja. Dvignil je hrbtno stran
roke k nosu in v trenutku ga je posililo
strašno kihanje. Vsakemu divjemu »kiiihhh«
je sledil globok vdih in potem spet kih.
Pred očmi se mu je zameglilo, v glavi se
mu je zavrtelo, slepo se je opotekel najprej
proti drevesu in nato proti nečemu toplej¬
šemu in mehkejšemu, kar se je izkazalo, da
je Len. Nos mu je postal pekoč in boleč,
kolena so se mu tresla in ni mogel nehati
kihati. Prešinilo ga je, ali bo sploh lahko
nehal, in medtem ko je čedalje težje dihal,
je premišljeval, kako neumno je, da umreš,
ker poduhaš ...

Počasi se je ovedel, da ga Len podpira in
da je kihanje prenehalo. Pogled se mu je
zbistril. Medtem ko je mežikal, je zaslišal
Lena, kako je spet začel godrnjati.

»če si prišel k sebi, se kar nase opiraj,«
je brundal, »res te ni veliko skupaj, toda
tudi tisto je težko.«

Duncan je začutil, da ga desnica peče, kot
da bi v njej držal žerjavico. Ko si jo je ogle¬
doval, pekočo in bolečo in kot bi pripadala
komu drugemu, je videl, da je, kamor so
padle kapljice, vsa rdeča od velikih mehur¬
jev. Roka je vse bolj otekala. Zaslišal je
Lenov glas.

»Ne morem te pustiti ležati med temi stru¬
penimi rečmi. Postavi se že vendar na no¬
ge!«

Duncan ga je ubogal in se z naporom zrav¬
nal. »Oprosti,« je rekel. »Res je bilo neum¬
no. Moral bi vedeti, da je lahko tisto, kar je

videti na tem planetu lepo, tudi nevarno.«
»Tisti črni stvor jih je jedel,« je s strahom
pripomnil Len.

»To jim najbrž preprečuje, da bi se razmno¬
žile. Črna bitja se hranijo z njimi, metulji
pa s črnimi živalmi. Ravnovesje narave.«
»Kdo se potem hrani z metulji?«

»Morda žrejo drug drugega. Zdaj že lahko
hodim. Pojdiva!«

Napredovala sta počasneje. Ob vsakem ko¬
raku se je Duncanu roka zatresla in vsak
tresljaj je bil kot udarec s palico. Duncan
si je odpel prednji del oblačila, da bi mu slu¬
žil kot preveza: tako je bilo udobneje, toda
neobičajna porazdelitev teže je povzročila
napornejšo hojo. Zdaj se je spotikal ob vsa¬
ko vzboklinico. Sonce se je spustilo niže.
»Še imava čas,« je rekel, zavedajoč se, da ni
zvenelo preveč prepričljivo, »če ne bo
hujšega.«

Namesto da bi pospešil korak, se je Len
ustavil kot ukopan. »Poglej tjale. Tista dre¬
vesa. Premikajo se,« je vzkliknil.

Dokler je tista reč mirovala, je bila zaradi
naravne kamuflaže popolnoma nevidna. Ko¬
rakala sta naravnost proti njej. Zdaj, ko se
je premikala, čeprav počasi, sta lahko pre¬
sodila njeno širino in dolžino. Pri debelej¬
šem koncu je bila gotovo še enkrat višja
od človeka, segala pa je od enega do dru¬
gega roba jase. Petnajst? Osemnajst? Dvaj¬
set metrov?

(nadaljevanje prihodnjič)

mali oglasi

Prodam transistorje 2N3055 za 40 din, BC107,
S08, 109 po 15 din, 2N708 za 15 din, 2N1711 za
15 din, integrirano vezje |rA 741 za 40 din, SN7400
za 15 din, SN7410 za 15 din itd. Prodam tudi dio¬
de 1000 V, 3 A za 35 din, zener in led diode,
hladilna rebra, stereoindikator za 160 din, poleg
tega pa imam na voljo tudi ves material za
izdelavo NF ojačevalnika 2 X 20 W, ki je bil ob¬
javljen v lanskem letniku. Prodam tudi popolno¬
ma nov kasetofon EBBEX AUTOMATIC za 1200
din.

Jakob Erjavec
Nikolaja Pirnata 19
65280 Idrija

Kompletni prjmopredajnik zamenjam za komplet¬
no RC napravo (4- ali 8-kanalno), dodam še GP
anteno, načrt in ploščico tiskanega vezja.
Albert Grčar
Prešernova 7
61234 Mengeš

Kupim servomehanizem VARIOPROP MICRO
SERVO z osempolno vtičnico in pripadajočim
podnožjem. Kupim tudi kvarc kristal s frekvenco
med 26,960 in 27,070 Mhz ter kondenzatorje
12 pF, 33 pF, 47 pF, 68 pF in 100 pF. Ponudbe
pošljite na naslov:

Jure Skvarč
Ob sotočju 10
61000 Ljubljana
Tel. 44-132

Prodam še nov in neutečen eksplozijski motor¬
ček 2,5 ccm, tri žarilne svečke, spiner, eliso in
navodilo za uporabo za 500 din ali zamenjam za
manjšega s prostornino 1,5 ccm, prav tako na
žarilno svečko.

Joža Gaser
Cesta revolucije 1 b
64270 Jesenice
Tel. 81-537

Prodam večjo količino materiala za gradnjo male
železnice po HO sistemu. Material lahko kupite
za 50 do 70 % od prvotne cene. Ves material je
zelo dobro ohranjen, star komaj pol leta. Kupim
pa žepni računalnik. Cena naj bi ne presegala
500 din. Material za male železnice zamenjam
tudi za rabljen PONY ali TOMOS avtomatic in
po potrebi še nekaj doplačam.

Robert Sotler
Na tratah 11
68000 Novo mesto
Tel. 22-484

Prodam RC avtomobilček v merilu 1 : 2 s kom¬
pletno opremo za 2.000 din, RC napravo FUTABA
2/4 (sprejemnik, oddajnik, dva servomotorja,
akumulator in polnilec) za 3.500 din, in RC
napravo MINI PROP GRAUPNER (dva servo¬
motorja, akumulatorji, sprejemnik in oddajnik) za
2.750 din, ter motorček 2,5 ccm dizel za 250 din.
Aleš Srnovršnik
Cankarjeva 26
65000 Nova Gorica
Tel. (055) 63-837

Prodam dobro ohranjen fotoaparat znamke
CERTO KN 35 za 150 din, krog krivih tračnic po
HO sistemu za 30 din, vagonček TROPICANA za
8 din, dve karoseriji vlakov za 8 din in dobro
ohranjen motorček lokomotive 7000 SNCF po
HO sistemu za 70 din.

Iztok Mulec
Kovinarska 7/i
61240 Kamnik
Tel. 831-487

Prodam šolsko kitaro MELODIJA Mengeš za 500
din.

Matjaž Šinigoj
Mestne njive 12
68000 Novo mesto

Prodam material za malo železnico po N sistemu
za 250 din, radiotehnični material, zvočnik 5W.
Kupim pa dizel ali glow plug motorček s pro¬
stornino od 0,8 do 1,5 ccm z eliso in nekaj
goriva ter navodilo za uporabo. Cena naj ne
presega 400 din. V poštev pride tudi zamenjava
za zgoraj našteti material. Ponudbe pošljite na
naslov:

Robert Magajne
Klanec 4
65220 Tolmin

Prodam material za malo železnico po HO si¬
stemu (približno 15 m prog, 12 kretnic, dva trans¬
formatorja, 6 lokomotiv, 15 vagonov, železniško
postajo, mostove, hiše, tovarno, drevesa itd.).
Vse po polovični ceni.

Mirko Maher
Krakovska 11
61000 Ljubljana

Za 350 din prodam volt-, amper- in Ommeter
znamke CITO, star šest mesecev.

Vinko Milavec
Kosovelova 8
66230 Postojna
Tel.: 21-009

Prodam kasetni magnetofon RIZ MINIMA 12 za
700 din, kupim pa načrt za izdelavo RC avto¬
mobilčka v merilu 1:1.  Cena naj ne presega
60 din.

Ljubo Prešern
Tavčarjeva 3
62310 Sl. Bistrica
Tel. (062) 81-350

Prodam še neuporabljen GRAUPNER quarz kri¬
stal s frekvenco 27,125 MHz (kanal 17) primeren
za RC oddajnike ali pa ga zamenjam za quarz
s frekvenco 27,205 MHz. Cena je 150 din.

Aleš Vičič
Šarhova 30
61000 Ljubljana
Tel. 343-554

Prodam tri dobro ohranjena kolesa na zračnico
(premer 32 cm in širina 10 cm) po 250 din
za kos, fotoaparat SMENA 8M za 250 din. Po¬
nudbe pošljite na naslov:

Bena Smrekar
V brezov log 59
68000 Novo mesto

TIM 7 e 77/78 3  35

TIM 7 • 77/78 3  36

Prodam material za malo železnico po HO siste¬
mu, in sicer: lokomotivo, dva vagona, 10 ravnih
in 22 krivih tirov, dve kretnici, vse skupaj za
300 din, poleg tega pa še material za avto-
stezo: 6 ravnih stez, 8 krivih in dva avtomo¬
bilčka za 300 din.

Gorazd Rajh
Posavskega 22
61000 Ljubljana

Kupim motorček HB 20 s prostornino 3,5 ccm
ali motorček COX 09 (1,5ccm). Ceno in pogoje
sporočite na naslov:

Miha Gašperšič
Potrčeva 4
61000 Ljubljana
Tel.: 322-634

Lokomotivo za malo železnico SANTA FE (tovor¬
no) zamenjam za bencinski motorček.

Miran Hvala
9. korpus 3
65280 Idrija

Prodam dirkalno kolo znamke FAVORIT-ESKA na
tri prestave, staro dve leti in dobro ohrajeno
za 1200 din.

Matej Pavlič
Rožna dolina c. Xl/21
61000 Ljubljana
Tel.: 263-981

Prodam komplet male železnice po HO sistemu
in Elektropionir. Cena po dogovoru. Kupim pa
elektromotorček 4,5 V. Cena naj ne presega 100
din. Kupim tudi vse letnike Tima od 71/72 do
75/76.

Darko Jurkovič
Irgoličeva 65
62311 Hoče

Prodam ali zamenjam za gramofon z ojačevalni¬
kom ali brez, Valkie-talkie (par), ojačevalnik ali
material za malo železnico po HO sistemu, na¬
slednji material:

Transistorje: AF 139 (4 kose) po 9 din, AF 239
(3 kose) po 9 din, AF 106 za 9 din, AF 240S (2
kosa) po 9 din, BC109 B (2 kosa) po 12 din,
BC 109C (5 kosov) po 12 din, BC 108C (2 kosa)
po 12 din, BC209B (2 kosa) po 12 din, BC213B
(3 kose) po 15 din, BC 184C (2 kosa) po 12 din,
AC 181 VI (2 kosa) po 12 din, AC 181 VII (2 kosa)
po 15 din, AC 180 D (3 kose) po 12 din, AC 180 VI
za 12 din, AC 180 VII (2 kosa) po 15 din, AC 153
za 12 din, AC 153K (2 kosa) po 15 din, AC153F
(2 kosa) po 15 din, AC 176K (2 kosa) po 12 din,
AC 187K (3 kose) po 12 din, AC 188K (2 kosa)
po 12 din, AC 542B (2 kosa) po 30 din, BRC 116
za 40 din, 2SB 75 za 30 din, 2SA12 (2 kosa)
po 30 din, 2SB 77 za 30 din, 300 kosov uporov za
300 din.

Prodam Valkie-talkie, modelarske načrte, RC na¬
prave, modele tovarne Graupner, motorčke,
stereo ojačevalnik, slušalke, mikrofon, Hi-Fi
zvočnike, fotolak POZITIV 20 v pršilki za izdela¬
vo tiskanih vezij in kataloge po ugodni ceni.
Dario Marenič
N. Dragosavljevič 62
55400 Nova Gradiška

Kondenzatorje: 1500 pF 18 V (10 kosovj po 20
din, 250 [tF 15 V (12 kosov) po 10 din, 100 jxF 5 V
(S kosov) po 6 din, 2jiF 100 V (5 kosov) po
5 din, 100 p,F 6 V (10 kosov) po 10 din, 25 uF
25 V (4 kose) po 10 din, 100 ^F 6/3 V (5 kosov)
po 10 din, 220 (tF 16 V (3 kose) po 10 din, 50 ^F
12 V za 5 din, 0,15 piF 400 V (2 kosa) po 5 din,
100 uF 15 V za 10 din, 4,7 uF 10 V za 5 din, 5 pF
12 V (2 kosa) po 5 din, dvojni kondenzator 2 X
X 5000 pF 250 V (2 kosa) po 20 din. Integrirana
vezja: RCA 435 (2 kosa) po 50 din, CN2 407 za
50 din, TAA 691 (2 kosa) po 50 din, TAA 570
(4 kose) po 50 din, SN7 6231 N za 50 din prodam.
Poleg tega pa še elektromotorčke 4,5, 9 in 12 V
po 100 din in elektromotorčke 220 V po 150 din,
dve slušalki in dva mikrofona (telefonski) za
100 din.

Ves našteti material cenim na 2500 din, intere¬
sentom pa bom odgovoril le v primeru, če se
bodo zanimali za material v vrednosti nad
100 din.

Pišite na naslov:

Leonardo Hlastec
TŠC Gradbeni odsek
Pot na Lavo 22
63000 Celje

Prodam komaj utečen eksplozijski motorček
HB 20, primeren za pogon ladijskih, letalskih in
avtomobilskih modelov s svečko in eliso, poleg
tega pa še slušalke ŠTERN 2 X 4000 Q, mikrofon,
zvočno omarico (4 W, 4 Q) in več elektromo-
torčkov od 4,5 do 6 V.

Janko Maček
Podhom 45
Gorje pri Bledu
64247 Bled

Prodam lokomotivo za 120 din, dva tovorna in tri
potniške vagone za 140 din, 21 krivih in 4 ravne
proge za 170 din, elektromotor 6 V za 40 din ter
desno kretnico za 70 din. Vse je po HO sistemu.
Matjaž Marjetič
Brestanica 196
68280 Brestanica

Prodam breztonski projektor CINE ROYAL N8 in
in tri risane filme za 500 din ter avtomobilček
za dirkalno stezo za 60 din.

Danilo Leber
Krepljeva 6
62250 Ptuj

Kupim dva načrta jahte in dva načrta jadrnice
(velikost od 50—100 cm). Načrti naj bodo sodob¬
nejši.

Aleš Kranjc
Brod 47a

68000 Novo mesto

TIMOVI NAGRAJENCI

1. Dušan Rems, Mestne njive 4, 68000 Novo
mesto,

2. Pepi Krašna, Starovaška pot 2, 66230 Postojna,

3. Srečko Kavaš, Titova 15, 69000 Murska So¬
bota.

r agradna križanka