Program UJU. (Temeljne sraernice za razpravo.V (Referat g. Jovo P. Jovanoviča, člana Glavnega Odbora UJU »Naloge uciteljske organizacije v ujedinjeni domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev", podan na državni učiteljski skupičini v Sarajevu, 1. 1922.) UČITELJSTVO NARODNIH ŠOL. Nekvalificirano učiteljstvo. Kakršen nedostatek se opaža pri narodnih šolah, tak se občuti tudi pri učiteljst\u narodnih šol. Povečuie se ta nedostatek pri učiteljstvu še s tem, da se spreiema za učitelje tudi osebe brez prave učiteljske i/.obrazbe kot začasne učitelje ali takozv. »učiteljske zastopnike«. Vendar je učiteljski kader še vedno majhen in pomanjkliiv. Prirastek učiteljskega kadra niti ne odgovarja stvarni potrebi. Število učiteljstva. Večino nedostatkov glede učiteljstva pri nas in posledico istih na državno življenje se da:- najlažje predočiti in ugotoviti, ako se poslužimo paralele. Mi imamo 17.000 učiteijstva, dočim ima Čcška, ki je po prebivalstvu in teritoriju za polovico manjga od naše domovine, 47.000 učitelistva. Za izobrazbo učiteljstva ima 48 učiteljišč, poleg tega 8 učiteljišč za izobrazbo strokovnega * Resolucije, sprejete k referatu v Sarajevu se glase: 1. Neobhodno je potrebno, da izdela jugoslovenska učit. organizacija svoj načelni program. 2. Ta program naj se izdela s kolektivnim sodelovaniem vsega učiteljstva. 3. Za izvedbo tega programa, čim bo izdelan, naj se pooblasti širii glavni odbor, da ga sankcionira in prevzame dolžnost niegove izpeljave. učiteljstva, ki poučujejo strokovne predmete na narodnih šolah. Posledica tega ie, da šteje Češka samo 3% nepismenih, nafodna prosveta se je dvignila na zelo visoko stopnjo, in to je povečalo narodno produktivnost in ojačilo državno finančno moč; vse skupaj pa je prineslo državi in narodu blagostan.ie in na višini stoječe kultur- no in socialno živlienje.  Višja in enofna izobrazba učitel.istva.  Od kakršne važnosti je število učiteljstva, ravno tolike važnosti je tudi višina splošne in strokovne učiteljske izobrazbe za državo. Neovrgljivo ie, da razpolaga velika večina našega učiteljstva z dovoljno izobrazbo za uspešno delo v osnovni šoli. Toda zaliteve so višje: ne zadnšča vcč sarao šolanje v osnovni šoli za narodno mladino, zahteva se, da tiživa mladina tudi potrebno nadaljno izobrazbo, ker brez nadaljne izobrazbe nima osnovno šolanje nikake stvarne vrednosti: in če se zahteva nadaljna izobrazba za vso mladino, ki ne študira na srednjih šolah, tedaj nikakor ne zadošča, da se učiteljski kader samo šlevilčno poveča, ampak je potrebno, da se ludi izobrazba novih učiteljskih kandidatov poveča in dvigne na čim višjo in potrebam ndgovarjajočo stopnjo.  Potrebno je, da to zahtevo malo jasneje izrazimo!  Pri nas se je že zdavnaj uvidelo, da ne za- došča za našo mladino samo izobrazba štirira?redno osnovne šole. Da bi se temu odpomoglo, sc je skušalo razširiti osnovno šolo na višje razrede in ustanavljati meščanske šole, toda te reforme se niso mogle izvesti, ker se je naletelo na :_aprcke. ki so ovirale izpeljavo te refonne pri ureditvi narodnih šol. Izpeljava teh reform je naletela na dve giavni zapreki: na nedostatek dovolj izprašanega učiteljstva za izpeljavo višje in nadaljne izobrazbe, in na pomanjkanje poslopij za višje osnovne in meščanske šole. Za izpeljavo tega viSjega in nadaljevalnega pouka so potrebna posebna po-slopja in poseben učiteljski kader. Pokazala se ie pa še druga zapreka, da se namreč staršl otrok niso mogli sprijazniti z mislijo, da bi pogrešali zaradi nadaljne izobrazbe svoje otroke pri domačem poslu in to ravno tedaj, ko mladina doraste in ko bi bila r.tro.ška pomoč najbol.ša in naipotrebnejša. Ta dva problema stojita pri nas še sedaj nercšena, in dokler se ne rešita povoljno ta dva problema, toliko časa se ne more zahtevati in pričakovati toliko potrebne nadaljne izobrazbe za našo narodno mladino. Na prvi pogled izgleda, da se ne moreta ta dva problema izvršiti kar tako lahko, toda v resni^i sc lahko rešita tudi pri nas dobro in lahko. ReSita se lal.ko tudi pri nas na isti način, kot po drugih državali, in sicer: da se višji in nadaljni pouk v narodnib šolah ne izpelje z učiteljstvom posebne kategorije, niti da se zgrade posebne šolske zgradbe, ampak da se izvede z istim učiteljskim kadrom osnovna in nadaljna izobrazba v narodnih Solah. To se lahko izpelje, ako se vrši ta osnovna in nadaljna izobrazba nedeljeno, t. j. da se v gotovih dneh tedna vrši osnovni, v drugih dneh pa nadaljevalni pouk. Na ta način bi ne bilo potrebno vzgojiti in plačevati posebne kategorije učiteljstva, niti bi ne bilo potrebno zidati posebnih šolskih poslopij samo za višjo ali nadaljno izobrazbo narodne mladine, temveč je potrebtio samo, da se poviša izobrazba učiteljiščnikov. S tem načinom bi se razrešil tudi drugl problem, ker tako bi tudi starši ne bili oropani povsem otroške pomoči pri domačih delih radi nadaljneea šolanja, niti bi se ne odtegnila- mladina potrebnetnu nadaljnemu pouku radi njihovega pomaganja staršem pri domačem delu. Na ta način se izpeljujeta uspešno osnovni in nadaljevalni pouk v narodnih šolah v Sloveniii. Cepitev učiteljstva po izobrazbi. Taka rešitev teh problemov je dobra tudi v interesu državnih financ, ker bo izobrazba narodne mladine na tak način mnogo cenejša, in se približuje interesom delavskega kmečkega ljudstva, ker se mii ne odvzame povsem otroške pomoči pri domačem delu, ki jim je v resnici po- trebna; tnk3 rešitev pa ie tudi v interesu učiteljstva, ker je za učiteljstvo vsekakor boljše, ako se ne cepi na več kategorij ter se ne deli na višje in nižje po izobrazbi in položajti. Tako cuplenje le slabi moč učiteljskega stanu, ker isti je lahko močan in jak samo takrat, kadar vlada med učiteljstvom popolna enakost v izobrazbi in položaju in ako vse vežejo enaki inturcsi, enake težnje in ideali, in le takrat labko vlada nied ueiteljskimi vrstami prava bratovska ljubezen in tovariSka solidarnost, in to je faktor, od katerega na]več zavisi, moč, jakost in uspuli nčiteljskc organizacije. Uut<.i..st\o si mora biii svesto tega, da bi bila največja napaka in liespametnost za naš stan, ako bi se učiteljstvo cepilo in delilo na višje in nižje ka.egcrije po izobrazbi, plači in položaju, in da mora raditega vse one. ki mti to ccpljenj. želi.io in povzročajo, smatrati za največjc škodljivce stanu, zato ne sme nikdar pripustiti v tako nesrečno in škodliivo cepitev. ampak sc mora boriti proti temu z vsemi silami. To nalagajo dobro pojmovani interesi učiteljskcga stanu! (Dalje priliodnl.č.)